Štev. 5. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 2. februara 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena prí sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M. List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D., či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5 D. vekša. Amerikanci plačajo za Novine, M. List 4 do. ravno tak naročniki iz Canade, Australije i Jüžne Amerike. Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništva naročitev: Tiskarna Panonija M. Sobota. Glasilo Slovenske Krajine Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, V« strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih o-glasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1,50 D., v »Poslanom" 2˙50 D. Takso ta. oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. Položnice št: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Ponizna prošnja do prečastite dühovščin in širitelov M. Lista. Višešnja cerkvena oblast je v svojem „OgIasniki“ (IX. 1928) toplo priporočila vsem vernikom naš M. list i to ne samo za Slov. Krajino, nego za celo püšpekijo. Podpisano vrédništvo ponižno prosi prečastito dühovščino, naj za 25 letnico širi M. List. Naj ga priporača pri vsakoj priliki" posebno naj ga priporača v cerkvi. Petdvajseti let ga brezplačno vrejüjemo i iščemo pri njem nikaj drügo, kak samo Marijino čast. Radi bi pa za 25 letnico meli vekšo plačo. Kakšo bi pa želeli ? To plačo bi želeli za 25 letnico, ka bi Marijin List prišo v vsako slovensko katoličansko hišo v Slov. krajin!, ka bi se v vsakoj Slovenskoj katoličanskoj hiši vkorenilo Marijino častenje i njeno lepo jakostno življenje. To plačo si Želemo. Da do te plače pridemo, ponižno ponovimo svojo vročo prošnjo (do prečastite dühovščine. Vnogopoštüvane širitele M. Lista pa prosimo, naj idejo Prečastiti dühovščini na roko, naj Marijin List k vsakoj hiši nesejo i priporočajo. Če bi ga pa štera hiša odklonila iz kakšegakoli vzroka te že, naj to naznanijo svojim gospodom dühovnikom i vredništvi v Črensovce. Naročnike za M. List zbiranje do zadnjega marca. Po tom termini naj javijo gori Poštüvani Širitelje iména tistih kat. slovenskih familij z hš. številkov svojim dühovnikom i vredništvi v Črensovce, ki M. List neso si naročile. K prijavi naj pripomnijo tüdi zrok, za šteroga volo so odklonite Marijin List (siromaštvo, ne znanje čtenja itd.) Te prijave prosimo po 31. marca, prle ne. Pred bojom je M. List bio aktiven, to je nekaj čistoga je ostalo na samostan sv. Drüžine. Po biji je pasiven, to je gor se plača na njega. Naj se staro stanje ponovi, to je naj v gornji dober namen letno kaj gorostane, je potrebno število naročnikov povekšati. Najbolšemi nameni se slüži zato, kda se • razširja M. List. Pri toj priliki omenimo c. naročnikom, da se ešče letos položi fundacija na samostan sv. Drüžine z tistih penez, šteri je ostao pred bojom. To zdaj samo omenimo, sledi obširno vse po-popišemo. V Marijinom imeni prosimo prečastito dühovščino i vnogopoštüvane širitele, da nam pomagajo v vsako slovensko katoličansko drüžino spravili i v njej vbdržati Marijin List. Črensovci, na god Svečne Marije, 1929, Vredništvo MARIJINOGA LISTA tüdi ta razpüstila. Nego prav veli tisti stari pregovor ki pravi: Što drugomi jamo kople, sam v njo spadne. Vsem prosvetni!!! i izobraževalnim drüštvom Vse politične stranke razpüščeno Kulturna i dobrodeina društva ostanejo Kak smo že pisali v zadnji »Novinaj" je bila razpiiščena najprvle takzvana Srbska stranka, po tom nemška stranka v Vojvodini, 20. jan. so bile razpüščene vse politične stranke na Horvaškom, potom naša i samostojna kmečka, Preminoči četrtek, to je 24. januara pa ešče vse ostale kakti Radikalna, Demokratska, Zemljoradniška i vse socijalistična stranke. Veselje »Domovine" i »»Jütra" Gda je bila razpüščena naša stranka, sta »Domovina" i »Jutro" ne mogla zakriti svojega veselja, da je zdaj konec ,,klerikalcov“. Računali so da demokratska stranka nede razpüščena. Zato so že naprej namigavali, da bi pravzaprav bilo potrebno raz- Zastopniki Jugoslovanske orlovske zveze dr. Žitko, dr. Basaj i dr. Kržan so bili 25. januara v Belgradi sprejeti od krala, gde so ga prosili, naj prevzeme pokrovitelstvo nad zlatom Orlov v Prago. Nj. Vel. krao je z radostjov to sprijao, se je jako zanikao zn orlovske priprave za Prago, želo Orlom najlepše uspehe pri deli i je naročo, naj sporočijo vsem Orlom i Orlicam njegov kraleski Pozdrav. Kak so že naše »Novine" pisale, se vršijo v tom leti na Češkom velke slavnosti v špomin 1000 lefnice smrti češkoga kneza sv. Vaclava. On je bio prvi češki Vladar, šteri se je osamo-svojo odvisnost! nemški kralov. Pred njim so morali vsi češki vladari pri-znavati nemško nadoblast. Njegova mati je bila sv. Ljudmila, zato je bio on tüdi vzgojeni i krščeni v krščanskoj veri. Bio je nosilec krščanske misli, večina češkoga naroda pa je bila v tom časi ešče Poganska, zato lüdstvi ne bilo po voli, da je njüv Vladar krščanski i ga je eden iz njegovoga roda na poti v cérkov pred cerkvenimi dverami vmoro. Včasi po smrti ga je pa narod začno častifi kak svetnika, ka je potrdila füdi Cerkev. V njem vidi česko lüdstvo ešče dnes znamenje svoje svobode. Tak obhaja češki narod letos dve važnivi obletnici: desetletni«) samostojnosti države po bojni kak je obhajala to tüdi naša držáva i 1000 letnico sv. Vaclava, gda se je rodila obprvim na Češkom žela po neodvisnosti. 1 fo misli ves češki narod kak U mogoče najbole slovesno obslüžiti. püstiti tüdi vse naše prosvetne i gospodarske organizacije, pa tüdi Orla. Nikelko dni po tom je pa bila raz-püščéna tüdi Demokratska stranka toga so se pa prestrašili, kak če bi z vedrine treščilo med nje. Tak se zgodi tistim, šteri drügim tak nepri-krito škodo želejo. Drüštva ostanejo Predsednik vlade, general Živkovič je izdao naredbo, da se naj gospodarska, kulturno prosveta i dobrodelne društva ne razpüstijo, či tüdi majo plemenski ali verski značaj, to se pravi tüdi če majo v svojem imeni »slovenski^ ali »srbski", ali pa ..katoliški" i tak naprej, samo če velki župan ma dokaze, da se takša drüžtva spüščajo tüdi v politiko, je lehko razpűsfi. Gda idemo z Orli na Češko t Slavnosti v špomin sv. Vaclava se bodo vršile na Češkom skoro celo leto, Orlovski tábor bo pa trajao od 1. do 8. julija. V tom časi bo šlo nájveč lüdi iz naše države posebno pa iz Slovenije. Pravico lehko dobi vsakši. Tisti, šteri idejo vküp z Orli obhodijo nikelko falej. Pot v Prago i nazaj s pravicov vred i s hranov za celi tjeden i stanom košta za Orle 650, za drüge pa 750 Din. Zato bo več vdeležnikov füdi iz naše krajine, javiti se pa morajo že zdaj’ naprej pri Jugoslovanskoj Orlovskoj zvezi v Ljubljani. . v Prerano veselje — slabo veselje. »Domovina" i »Jutro" sta se prerano veselila, da bo poleg Slovenske ljudske stranke razpüščeni tüdi Orel i vse naše posvetne organizacije. Zgodilo se je pa inači. Raspüščena je bila demokratska stranka, nad zletelo Orlov v Prago je pa prevzeo pokroviteljstvo cilo sam naš krao. Tak se zgodi tistomi, šteri je preveč škodoželen. Niti v tom časi, gda je naš krao prevzeo vso velko odgovornost ravnanja v državi sam na sebe samo zatogavolo, naj bi ednok henjalo tisto škodlivo kreganje med strankami, nemrejo biti pri meri. Gda so stranke vse razpüščene, kažejo s prstom na drüga drüštva, štera s strankov nikši zvez nemajo, naj bi se Ar prihajajo pitanja, kak je zdaj po novom zakoni s predavanji, tečaji i občnimi zbori, sporočamo včlanjeni drüštvom sledeče: Vsakše drüštvo mora prijaviti predavanje, tečaje, članske sestanke, občne zbore i seje tri dni prvle političnoj oblasti to je okrajnomi glavarstvi. Drüštva, štera pa majo redne tjedenske sestanke vse ob istoj vöri, je zadosta, da napovejo to ednok i se v prošnji dene Pripomba, da se fo vrši vsakši tjeden ali mesec ob istom časi. Napisati se pa mora kraj gde se vrši kak tüdi šteri den i štero vöro. Kolkovati ne trbe. |Prosvetna zveza v Ljubljani. Za delavski dom! Če poglednemo po drügi napredni državaj, kak je delavsko gibanje živo, kak vküp držijo i kak lepa središča majo, se nam srce razveseli. Tudi če pridemo v našo Ljubljano i gledamo lepo palačo okrožnoga urada za zavarovanje delavcov, če gledamo lepo se razvijajoča krsčanska delavska drüštva z lastivnimi domovi i lepo napredovanje delavske zbornice, nas navdaja samo radost. Zavest, da je v vküpdržanji moč je krepi i njim stvarja čüde. Če gledamo zdaj naše delavce, kak hodijo iz daleči krajov v Soboto, kak se stiskavlejo slabo oblečeni okoli siromaške hižice naše posredovalnice i kak od zime copfajo z nogami, nas srce zaboli. Telko mamo zdravi delavski rok, na dvajsti jezero ji lehko štemo i vse te roke, vsej tej dvajsti jezero glav je kak Čreda ovc brez pastira. Vse! dvajsti Jezero de* lavcov je brez moli V niti ednoj drügoj krajini ne Živijo različni agenti na tak lehki način od žülov siromaških delavcov, kak ravno v našoj krajini. V Argentino, v Kanado, v Severno Ameriko, v Belje naj ide naš delavec, vse šerom je navezani na agenta. Tomi mora plačati ka prosi ar brez njegove pomoči se ne ve nikam obrnoti. Če je plačao preveč ali premalo, naš delavec nigdar ne ve. Kelko ga je agent proso, telko je plačao, ar se je bojao, da ovači sploj -ne príde do dela. Počasi pa stopa delavska sila naprej . V naši poslanca] so naši delavci vidli ne agente, nego prijatele. Ne-sebičen trüd naših dozdajšnji poslancov, da so spravili jezerini našim lüdem dober slüž v Nemčiji i Franciji, i njüvi dobri tanači, so dali našim delavcom nikelko misliti. Naši delavci čtejo čiduže bole »Novine. štere je že dugo zazavlejo naj vküp stopijo. V vküpdržanji je moč i delavec, če nešče biti odvisen od agenfa i palera, če šče penez, s Njeg. Vel. kral pokrovitel zleta Orlov v Prago Kraleski Pozdrav Orlom i Orlicam 2 NOVINE 2. februara 1929. svojimi žüli zasluženi v svoj žep djati ne ga püstiti lüdem, šteri so hiti ednok ne prijali zo delo, te naj se združi. Protivniki že nastopajo Do zdaj smo mi priporočali delavcom naj se zdrüžijo, zdaj so se pa delavci že sami, obrnoli ná naš. naj se to zgodi. Vidijo, da so v istini kak Čreda brez ovc i si želijo meti ednoga voditela. Toga so se pa že zosagali ništerni agenti i paleri, "Šteri so dozdáj lepo živlenje meli na račun naših siromaških delavcov. Bojijo se za svoj slüž i govorili) delavcom: Ne stopite v drüštvo I Klekl šče od vas velki dobiček meti. Ráj se tla iiás obrnite, mi vam brez Klekla spravimo lepi slüž. Delavci, ne vörte njim! Za svoje žepe se bojijo! Z nami so vsi Itali-pošteni lüdje. Tüdi več pošteni palerov nam jé že pravilo, da bodo jako zadovolni, naj se samo kem prvle ustanovi edno pošteno delavsko drüštvo za čelo našo krajino. Tak bi bili v tom drűštvi spisani vsi naši delavci. Središče drüžtva bi bilo v Soboti, gde se V nikelko letaj zozida .poseben dom. Tü bodo Prostori za posredovalnico dela, od tű bi Vodstvo našega delavskoga drüžtva posredovalo na Vse strani za delo. Delavci bi bili zdrüženi po posebni okrajaj ali faraj, gde bi vsešerom meli po ednoga zavüpnika. Delavci bi si sami volili palere, šteri naj bi bili samo pošteni lüdje. Delo bi pa preskrbel vsikdar samo Vodstvo drüžtva. Tak bi .se naši delavci obračati vsigdár samo v svoj dom tű bi lehko dobili tüdi fal hrano pa v potrebi tüdi prenočišče. Vüpamo se, da se to v kratkom Zgodi, záto delavci, z vešéljom se pripravite ha to. Vsakši pa náj že lüdi pove svoje mišlenje i žele k tomi, ka lehko pošle v pismi po pošti, ali pa pride sam povedat v uredništvo rtáših Novin. Vsi na delo za delavski dom! Po IV. Cánkari: V samoti Čüdno tiho je bilo v hiži, niti tiktakanja vöre ne bilo čüti. Vünej se jé žfiočilo i je neprestanoma snežilo. VjČasi je zadela žmetna snežena kos-minka na okno kak da bi što naraj sklunckao s prstom. Lužarica je zaječala v posteli, hlapec se je v polsnej prestrašo i se zdramp, „Vstani, Šimon I Idi po plebanoša r .Mati, kak bi šo v toj kesnoj vöri pa pri takšem vremeni. V nedelo so bili gospod tű, pa so vas prečesto. „Idi Šimon 1 „Ne zamerite mati, vej je ne mogoče. Dve vöri daleč je do gospoda, Sneg je vse poti zametao i nega nikše teli. Nega človeka, šteri bi zdaj vüpao na pot". »Blüzi je moja Zadnja vöra, jütra se več ne včakala. Idi Šimon 1“ Hlapec je globoko zdejno i se zdigno. »Neščem, ka bi si nakopao grej, šo bom v božem imeni. Oblačo se je.Počasi, toplo i prijetno je bilo V hiži, Vünej pa je bila mrzla noč. „Gda boš v vesi Šimon, kaj o-pitaj, či je ešče nej prišao moj sin. Noč ga je zgrabila, pa je ne vüpao iti v breg11. „Vej se že kaj obrnem pa po-pitam,“ je zamrmrao hlapec. Či je do vesi prišao, pride'lüdi do doma. Noč je za njega tak kmična ka za mene. Obüvao si je Črevle, oblekao koži, okoli šinjeka pa zvezao štrikani robec; kučmo je potegno prek vüj. »Bole bi bilo, da bi doma ostao, mati 1 Božno de vam samim pa niko- NEDELH. Svečnica. V listi časaj, gda so se spunili dnevi Marijinoga óČiščava-nja, prinesli so poleg pravde. Mojzes sove Jezuša v Jeruzalem, Km bi ga postavili pred Gospodna, kak je pisano v pravdi Góspodnovoj: Vsaki samec, prvórojeni náj. bode posvečeni Gospodin, — I da Bi opravili dar kak je povedano v postavi Gospodovoj : par grbe i par .golpibčkov, I Ovo, bio 'je Človik v Jeruzalemi, šteromi je ime bilo Simeon i te človek je bio pravičen i bogaboječi čakajoči ovéseljè Izraela i Düh Sveti je bio v njem, I nazveščeno njemi je bilo od Svetoga Düha, da ne bode vido smrti prvle kak bi vido Kristuša Gospodovoga. I prišao je v Dühi v cerkev. I gda so prinesli dete Jezuša roditelje njegovi, da bi včinoli za njega, poleg navade pravde, vzeo je dete v naroče svoje i blagoslavlo Boga rekoč : »Zdaj gospodne odpüsti slugo svojega v meri poleg reči svoje; ar videle so oči moje Zveličanje tvoje štero si pripravo pred licom vsej narodov, svetlost v razsvetlenje nevernikom i diko Izraela, ljüdstva svojega. Nedelo pred postom drüga. (Evang, sv. Lukača 8, 4—15.) V tisti časaj, gda se je zbrala velka vnožina ' i so se pripaščili tüdi z varašov k Jezuši, pravo.je v priliki: ,,Šo je sejač sejat svoje seme; i gda je sejao, spadnolo je nisterno kre poti i bilo je zaklačeno i vfice nebeske so je pozobale. I drügo je spadnolo na pečino, je je Vsklilo pa je posejnolo, ár je ne melo vlage. I drügo, spadnolo je med trnje i žnjim vred rastlo, da ga je zadavio. 1 drügo, spavnolo je v dobro zemlo i je rastlo i obrodilo štoterni sad. Gda je to gučao, je zakričao: Što ma vfijá za poslüšanje, naj poslüša I" Vučenicje njegovi so ga pa pitali. ,,Ka je fa prilika?" I on njim je pravo: Vam je dano, da razmite skrivnosti kralestva božega, drügim, pa v prilikaj, da gledajo i ne vidijo, da poslüšajo i ne razmijo. Prilika pa ga nede, da bi vam podvoro. Slabo bo človeki po zametaj i lehko zablodi. „Bog bo s tebom i z menov! — Pa ne pozabi, ^irnon! Gledaj dobro tüdi po poti, mogoče ga gde srečaš, če ga je ne bilo straj noči i zametov. Z Bogom, pa se skoro povrni 1“ Simon je skimao z glavov, po-močo prst v blagoslovleno vodo pri dveraj i se prekrižao: „Kak je boža voja. Ešče dukše poti sam hodo pa v slabšem vremeni. Odpro je dveri i v obraz njemi je potegnola mrzla zima. Na odevki se je genola koščena roka i Lužarica je spregovorite s tak tihim glasom, da bi čülo njene reči komaj vüjo prislonjeno k vüstam. »Nikaj se ne boj noči I Vej se ti pripela proti moj sin, v zapreti kočijaj s parom konj, Zameti se bodo raz-mikali i topili pred njim". V njeni šijoko odpreti očaj se je sveto čüden ogenj i njene vroče, Sühe vüstnice so pokale kak od nevidnoga pismena ozgane. Roka je segala po kupici, pa je trepetajoč nej mogla dosegnoti. m Komaj se je napoto hlapec po gospoda i so se potopili njegovi stopaji v snegi, je Lužarici odleglo; nikše bolečine je več ne čütila i vidlo se njoj je, da bi lehko stanola i hodila po hiži. Nego, gda je štela zdignoti roko, da bi segnola po kupici i si omočila vroče vüstnice, je obležala roka na odevki i se je ne genola, kak, da bi bila odsekana. Potom je štela okreniti glavo ar njoj je bilo zglavje vroče i mokro od znoja, ali tüdi glava je obležala mirno, šinjek je bio trd ir mrtev. Že se je smrt teknola tela, misli so pa bile bole jas- pomeni eto: Sáble je reč boža. Štefi so jkre poti §6 listi, ^poslüšajo; £>ó-tom pa pride jvteg i yíeríie rè.Č ji njij srca naj ne bi Vervali i se ŠvelL-čali. Šteri sö pa na pečini so tisti, šteri z radostjov sprimejo reč, gda čüjejo, nemajo pa korenja: nikelko časa verjejo gda pa pride skűšnjáve, oüpadnejo. Štero je pa med brije spadnolo so tisti, ki so čüli i se zadavio v skrblivosti, bogastvi i sladkost,! žitka, i ,ne prinašajo sada. Štero je pa v dobro zémlo spadnolo, so oni, šteri reč čüjejo i jo čuvajo v dobrom i pleraenitom srcii prinašajo sadv pöirpÍlvöšíí." Navuk: Reč boža obrodi samo v ponizni, ne gizdavi srcaj. Ivan Cankar 11. decembra 1928 je minolo 10 let od časa kak je zapro oči najvekši slovenski pisatel Ivan Cankar. Narodo se je 10. maja 1876 ná Vrhniki pri Ljubljani. Oča njegov je bio Siromaški krojač. V svojem rojstnom kraji v domačoj drüžini je preživo Cankar samo najranejšo mladóst. Svojemi rojstnomi kraji Vrhniki i svojoj materi je napravo v svoji najlepši spisaj trajen spomenik. Osnovno šolo je zvršo doma na to je pa šo naprej v šole na ljubljansko realko. Profesor slovenščine Franc Levec, njemi je iz fe šole ostao v najlepšem spomini v vsem živlenji. Po maturi je odišao v Beč, gde je nikelko časa študirao tehniko. Kak dijak je živo v jakó Siromaški prilikaj. Samo pisanje njemi je nosilo nikelko pomoči, da se jé mogao siromaško preživlati. Po il letnom prebivanji v Beči se je preselo v domovino, gde je prebivao na Rožniki prí Ljubljani. V začetki svetovne bojne je bio Cankar, kak Vnogi drügi slovenski prosvetni delavci vrženi v zapor, gde je tüdi zbetežao. Kak pisatel je bio Cankár izredno delaven i je vnogo napisao. Iz vsej njegovi spisov pa odseva on sam i njegovo razpoloženje. Niti eden slovenski prisatel je pa ne pisao tak ne^i svobodne kak gda prvle. Na živlenje je ne mislila, kak ne misli na nje človek, šteri je opravo svojo dužnost i si leže počivat z vdanim srcom. Edno samo vüpanje je bilo v njenom srci i ga je napunilo do vreja. Prod vnogimi leti se je napoto v svet njeni edini sin. Žalosten je bio v samoti i rad bi vživao veselo živlenje, štero šümi za gorami. Tak je vzeo popotno palico i je šo. Mati je glédala s skuznatimi očmi i nikdar več je ne bilo veselo njeno srce. Šo je i sréča je Šla ž njim. Oča je po-kašlavao, postarao se je nenadoma; na zimo je legao i mro. Za leto dni je zbetežala hči, tak mlada i lepa; nenadoma so njoj lica ovejnola. vesele oči so vgasnola i mrla je. -Šo je v svet v hižo pa je prišla smrt. Pisali so njemi na vse kraje, spitavali so po vsem božem sveti, nego glasa je od niked ne bilo. »Slabo se njemi godi; zgübo se je pa zapravo pa ga je sram", so gučali sosedje. .Dobro se njemi godi i povrne se," je mislila mati i čakala na njega. Čakala je na njega z vsem srcom ob skradnjoj vöri. Nigdar ga je ne Vidla tak na tenko pred seov, razločila njegov obraz, kak da bi stao pri zglavji. Ščista takši je bio, kak tisti den, gda je vzeo slobod: slab, v lica sühi i betežen, velke oči, gledajoče v dalečino. Na obrazi se njemi je poznalo Čüdno hrepenenje štero je bilo v njegovom srci i štero ga je Vodilo za roko kak Slepca. ,,Nikam nejdi!" je prosila mati — kak pred davnim časom, tisto vöro, gda je stao že na Pragi i jemao slobod. »Nikam nejdi!" je zdejnola. I gda je čüla svoj glas se je zdramila kak iz senje. Nikoga je ne bilo pri lepoga slovanskoga jezika kak Cankar. Najlepša njegova knjiga so .Podobe iz séthj“, Štero je napiso ,,v letih strahote ia ogledalo teh težkih dni in za Spomin, to je med bojnov. V toj knigi podá vse silno trplenje slovenskoga naroda v svetovnoj bojni i njemi proroküje poveličanje. Vnogo njegovi spisov je presfavleni že v drüge jezike. Kak smo obečali da ščemo našim čtevcom pokazati konči nikelko vse naše velke može v njüvi pisatel-ski delaj, tak objavlamo zdaj tüdi eden kratki spiš od Cankara. Po totfi m njenim o ešče nikelko kratki s|j Prinesti iz njegove najlepše knjige .Podobe iz sanj". Mislimo da bodo naši čtevci s tem najbole zadovolni. Agrarne zadeve. Ščančar Jožef, Odposlanec, Kupšinci. Sprejeli šest knjižic i 300 Din. vloge. Čižmari Ivan, ki šče pristopiti, naj se javi v Soboti, gda bo tam uradni den. Pristopnico mora sam podpisati. — Šiftar Karoiova zadeva se po pravilih samo po občnom zbori lehko reši. Smo ga vzéli v predznambo. Bencak Janoša i Gomboc Alojza knige Vam pošlemo z temi šestimi vküp, ali prinesemo na uradni den v Soboto. Seja načelstva i nadzorstva. Vršila sé je 14. jan. v Črensovcih. Vodili so jo bivši poslanec g Jerič Ivan, predsednik nadzorstva i podpredsednik načelstva, g. Antolin Jožef. Sklenilo se je sledeče; 1. Nove kotrige, ki pristopijo k zádrug!, morajo osebno priti k zádrug! v Črensovce i tű pristopnice podpisati. To se tiče onih, ki so v lendavskem okraji doma. Ža kotrige sobočkoga okraja pa načelstva določi vsaki mesec en uradni den v Soboti.., 2 Seje nadzorstva se bodo vršile vsakšega polleta. 3. Občni zbor, če šče, náj zniža število kotrig v nadzorstvi... 4. Bratska „ posredovalnica—sedelo" v Soboti bo agitirala, med dir lavci, ki so kotrige zadrüge, naj del posteli, glüha tišina je bila v hiži, pri peči je goro v kupici olij z dugim, mirnim plamenom, minota ná vöri še je zibala tak naraj, kak da bi Se štela staviti. Lužarica. je mislila na sina brez žalosti i brez straja. Znala je dobro, kak da bi njoj Bog povedao, da se je Spravo na pot. Da bi samo skoro prišao! Kesno v noč je. že, minota na vöri se zible že tak naraj j, skoro se Stavi. Daleč je pot iz tühinski krajov, prek morja, prek bregov i vodé, skoz visoke zamete. Mesec dni je že na poti i duže od tiste vöre, kak ga je zabolelo srce i njemi je Bog naznáno, da so vužgali Svečo pri materino] posteli. Poslüšala je, če so ne zaškripale dveri. Lužarica se je spomnila, dá se je napoto Simon po plebanoša. Nikoga je ne bilo v hiži, sosidje so spali, samota i tišina , vse naokoü.,1 prijao jo je straj, da bi sin, če pride nenadoma, nikoga nej meo, šteri bi njemi podvoro. Trüden bo i níšče njemi ne postele; lačen bo i nikoga nede, ki bi njemi skühao toplo večerjo ; ves premržnjeni bo i v peči je komaj ešče prajica. ,,Odlegío mi je, mogoče bi lehko stanola" je pornislila Lužarica. Trüdoma se je obrnola v posteli; zdignoti se je ne mogla, tak da bi njoj ležao na teli teški kamen. Na čelo njoj je stopo znoj, zdihavao je z hro-pečim glasom i preslaba je bila, da bi potegnola odevko do grla štera njoj je odišla doj s prsi. Vöre je ne več čüla i čütila je v svojem srci, da se kazalec skoro Stavi za zmirom. ,,0 Bog, samo ešče edno vöro mi dáj življenja; samo ešče to noč, da ga vidim prvle kak merjem". Dale sledi. 2. februara 1929. NOVINE 3. svojega zaslüžka vložijo v agr. Zadrugo kak vlogo. Franc Gašparič, Kobilje. Knige po pošti dobite, kda se vred spravijo. Kda bode uradni den v Soboti. Proti konci februara. Novine bodo točno objavile den, gda bode i tüdi mesto,, kde bode obdržao. , Erjavec Anton, Odposlanec, Satahovci. Tisti penezi so sprejeti, knige so tű i dobite vse knige vküp, prvejše J ...zdaj poslane, kda se intereši coj spišejo. Do konca februara če bo v .redi, té dobite v Soboti vse do rok. Mijo Jambrošić, Križovci. Seje mamo vsako' sredo. Če vam, prilika dovoli,' pridite. Vše, kaj déla agr. za-druga, bodo objavlale -Novine,-Zato .smo poslali i Vam za člane 5 komadov, Če kaj ne razmite, nás le pítajte, na vsa, dobite odgovor. Mij o Turk, Valent Trestenjak, Križovci. Vama, ravno to odgovarjamo, kak Japibrošiči Vse ide, lepo naprej, glavno je, dá ste složni, potrpljivi i se ne date zbegati, premotiti. velki Sneg k Ne smo v našoj krajini je malo Preminoči tjeden takši Sneg kak-šega že dugo ne pomnijo naši lüdje, nego vsa Europa je naravnoč zasipala s snegom. Rim, gde redko štero zimo vidijo komaj v zraki, da kaj drobnoga snega leti, je letos ves beli. Po zgornjoj Italiji, Nemčiji, Franciji jé tak velki sneg, da železnice komaj ešče vozijo V Beči i Budapešti sé žè bojijo velki poplav Dune, gda se bo ves te ogromen Sneg toplo. V Pragi so v nikelko dnevaj dali više pol miljona češki koron delavcom samo za odmetavanje i odvažanje snega, Kak v drügi, tak so tüdi v našoj državi vozile železnice Preminoči tjeden z velkimi zamüdami. V ništerni mestak ne pomagajo nikaj niti velki plügi, za sneg šteri se denejo pred železnico. Priti morajo delavci j Sneg’ z lopatami vkraj ' metati'i komaj po več vöraj lehko ide železnica naprej. Delavci, šteri, so bili dp zdaj, brez (fpla se po varašaj trumoma ponüjajo, dá bodo odmetavati Sneg. Vnogi dobijo zdaj količi nikelko slüža. No, kelko pa Sneg drügim nevol dela', telko se ga kmetje bole veselijo, ar jé navadno po velkom snegi vsigdar dobra letina. Murska Sobota. Zveza gostilničarski zádrug za mariborsko oblast je mela Preminoči pondelek tű v prostoraj gostilne Turk svoj letni občni zbor. Prišli so gostilničari iz cele mariborske oblasti, tak da je biIo zastopani 17 zádrug z 50 delegati. Poleg gostilničarov so bili navzoči lüdi zastopnik velkoga župana, zastopnik trgovske i obrtne zbornice i g. glavar sobočki. Iz zborovánja se je Vidla močna zavest toga stana po vküp držanji iz poročila predsednika pa velka delavnost zveze. Zveza si mora česfifati k tomi, da je gostilničarsko!«! stani priborila v istini vnogo pravic. Vse zborovanje jé preteklo v najlepšem redi, samo pri določevanji članarine so bili po-ieg naše sobočke i lendavske zadruge ešče ljutomerska i kozjačka za to, naj se članarina ne bi povišala. Edno pa lehko rečemo, da če bi meo vsakši stan tak frdno organizacijo s tak delavnim vodstvom, kak gostilničarka organizacija, bi se vnogim bogše godilo kak se njim godi dnes. Posiplite poti pred hižami! zdaj, gda je med dnevom nikelko toplej i se začne vse topiti, bo znova pred hižami škalisko da Vnogi nede vüpao niti ednok stopiti. Dužnost vsakšega hižnoga lastnika je, da pred svojov hižov z drobnim šodrom ali žaganjom posiple tratoar ali pot. Kak pa vidimo, se v Soboti za to redki gospodari brigajo. Slovenska krajína Müra se pše. V zadnjoj številki smo pisali, od nevol na Müri okoli Kroga i Bakovec. Potom se je Müra v tej krajaj nikelko predrla v soboto se je pa znova nazaj stisnola. I v tom časi je Jed strgao vse lance na mlinaj Horvatovom, Küharovom, rašenski brod i na dvema štajerskima mlinoma. Kumpe je led i voda odnesla na sredo Müre. Zdaj s strahom čakajo gda se bo Jed trgao, da voda to vse odnese i ledovje kumpe spo-tere. Više za 200 jezer Din vrednošče stojí zdaj na sredi vode. Voda pa po strüga] teče vö po talaj. - Na znanje tistim, ki oglašajo v Novinah. Tistim, ki oglašajo v Novinah, naznanjamo, da vsaki Oglas,, šteri je naročen za Novine, bo ednok objavljen tüdi v Népujsági i šteri je poslan za Népujság, bo ednok objavljen tűdi v Novinah za navadne oglasne cene. ____,____“-vivrn. Opravništvo Novin. Siromakom ne je trbplo Čekov pošiljati. Prle, kak smo čeke rázpo-pošiljali, so nam že Vnogi Siromaki pláčali naročnino. .Med temi omenimo v prvoj vrsti gračko faro. Odtéc smo že dobili 2390 dinarov. Najlepša hvala gorečemi širiteli g. Bednarik Rudolf pleb. i zavednim naročnikom. Ravno to hvalo moremo dati tüdi, vnogim siromaškim delavcom ki so sí naročili, naš pst i drügim siromaškejšim naročnikom iz cele Slov: krajine, ki vsi so, že plačali Novine, IzpóTnÍtev prijav davka. Skupna Obrtna zadruga naznanja svojim 'članom, da za vse člane, ki ne znajo izpolnili pojav bo to napravila Obrtna zadruga v času od dne 1. febr. do 25. febr:. v Zadružni pisarni v M, Soboti vsak dan od 10. do 12. ure. Načelstvo. Slike v »Novinaj**. Vsem našim čtevcom naznanjamo, da se nam je po dugom trüdi posrečilo dobiti,'da bodo naše Novine od zdaj naprej prinašale tüdi slike. Vsaka številka bo mela po edno ali dve sliki, fak, da bodo zadovolni vsi ž njimi. Prihodnja naša številka že pride s slikami. Bogojina. To nedelo popela pred oltar Vogrin Janoš, vodja našega orlovskoga naraščaja svojo mlado nevesto Ivanič Anico. Mladomi pari Želimo vnogo sreče. Dolnja Lendava, g. Vinko Jančar, davčni pripravnik je premeščen od nas v Novsko. Na njegovo mesto pride g. Voljč iz M. Sobote. Oba sta bila med sotovariši posebno pa med našimi domačini jako prilüoleniva. Na novom mesti Želimo obema vnogo zadovolnosti. Ženavlje. Prijatelje lüdskoga blaga so se oglasili lüdi pri nas. Preminoči tjeden zvečer so prišli ti prijatelje k našemi Balek Jožefi i njemi odnesli z ednim kufrom vred dva velkiva glaža žganice, šteriva sta držala okoli 20 litrov. Kufer so sledi püstili na šolskom dvorišči. — Vid cnci. Da so ženo v klonji vozili, se je zgodilo v G. Lendavi nej v Vidonci, ne da bi što od nas vi-dončarov kaj božnoga mislo. — Pazimo pri dači! Vsi trgovci obrfniki, kak tüdi vse osebe, štere se bavijo s samostojni poklicom, morajo brez posebnoga poziva poslati predpisano izjavo od dohodka najkesnej do 28. februara, davčnoj upravi. Ravnotak prijavo na poslovni promet vsi tisti, šteri majo v ednom leti več kak 15.000 Din i menje od 360.000 Din Natančnejša pojasnila da v tom tüdi gremij trgovcev i Obrtna zadruga. Važno je, da vsi trgovci i obrtniki vložijo prijave kelko mogoče dogovorjene, da nede šteri po nepotrebnom vekše dače plačüveo kak drügi. Davčna uprava v Soboti je razpošila tudi vsem županstvom ,,-Razglas" od plačevanja dače od podjetij z nestalnim prostorom, trg. potnikov i drügi agentov, ka naj županje ali tisti, štere to zadene, dobro preglednejo. Tej morajo plačali dačo včasi. Dača od zgradarine pridobnina, dača na intereš (rente) drüžbeni davek, dača na poslovni promet šteri se prek plačüje i vojnica se morejo vsaki frtao leta naprej plačati. Prvi rok se mora plačati do 15. februara, sledi se bodo računala kcoj že zamudne obresti. Zemelska dača se pa plača v dvej rataj i to prvo do 15. avgusta, drüga do 1. novembra. Tedenske novine. — Radičov „Narodni Val" stavbni. Po novom zakoni se stavijo vsakše novine i nesmijo več izhajati, če so bile zavolo prepovedanih člankov najmenje trikrat zaplenjene. Ra-dičovske novine „Narodni Val" so bile po novom leti zavolo prepovedanoga pisanja že štirikrat zaplenjene zato so zdaj stavleno i nesmijo več izhajati. Pošta Važno za vse. Čeke smo Stov številkov vsem naročnikom poslali, ki so nam na to leto ešče nikaj ne plačali. Ki so nam že kaj plačali, tisti čekov zdaj neso dobili. Dobijo je pa pred 30. januarom vsi. ki do nam kaj dužni. Dp 30. januara mora vsaki plačati i Novine i M. List, izvzeti so samo' tisti, šteri so meji kakšno nesrečo pri hiši, kak lani točo, te do konca leta počakamo. Vsi drügi morejo zdaj plačati, ostanek pa pred 30. junom. Najvekše veselje dužnika-je, če sé kem.prje reši duga. Mi peni. našim dužnikom od srca Želemo, ka to veselje bar do konca februara za-vživajo. J. Balažic BuČeČÜVcL Vaših penez za ka-lendar dozdáj nesmo dobili Pač pa od Balažica iz Stáre-novevesi, komi smo kalendar že 4. jan. odposlali. Vganke izrošili na uredništvi. H.1DICP SV. ÜÍÍrH. Zabeležiti smo Vas. Gomboc Jožef Selo Sv. Križ p. H. Sobotica. Dajte nam na znanje, odket ste nam poslali lani naročnino, ka Vamlenop Pijemo kalendar. Sünorič Janoš. G. Šla veči Penezi prišli po Čeki, hvaiav lepa, kalendara smo Vam poslali. žižBfe H. Ižekovci. Lžhko odate. Samo naznanite, keliko.ste dobili i što so darovniki. Stebli! Štefan. Marbavci. M. ,List Vani pošljemo brezplačno za Poštnino, Širite ga kaj,' pa Novine tüdi. Horvat lOŽBL Bogojina. Na Vašo prošnjo pri ministri za socijalno politiko smo dobili te odgovor, da ste ví že 14. maja 1.1928. pod št. 20 691 dobili, odobrene 300 Din podpore. jjElnüP Karol. Vaneča. Naznanite nam, kam so hodile dozdáj Vaše Novine, ka mo te edne menje pošilali, ar ste je na svoj naslov naročili. H. Lebar. Krog. Dovoli se, ka prosiš. Širiteo pa mora prošnjo potrditi. Miholič Ivan. Ropoča. Na leto 1928. vse vredi. Vaših zavolo poštnine ne bi trbelo plačati. Prošene M. liste i Novine dali doposlati.' Ropoš Imre. Čepinci 23. Kalandara zato nesmo Vam poslali, ar neste se zglasili za njega. Zdai, da ga prosite, ga dobite z čekom vred. Plačate 4 Din za njega, ar neste naročnik .Marijinoga Lista. Titan Fr. Hrog. Prošnjo K. Lebara prosimo, da potrdite. Invalidski sklep Gabor Ivana smo Vam doposlali. Vsem čtevcom kak urednik prosim vse, naj bi mi sporočili, s kem so v ,,Novinaj" najbole zadovolni i ka se njim ne vidi. Ž goričkoga sem dobo pismo ;,,Trnok smo čemerni bili na vas g. urednik, da ste nam ravno za svetke ne napisali Sosidovoga sina: Zdaj srno pa že zadovolni, da je vse tak lepo vö prišlo, radi bi samo bili, da bi nam zanaprej .tüdi kaj tak lepoga napisali.Zato prosi urednik, da naj zdaj ali v pismi ali z rečjov vsakši šimfa ali hváli »Novine" po miloj voli, on nikomi nikaj ne zameri, potrüditi se pa šče, da vsem po voji včini. Cene Penezi. 1 Amerikanski dolar 56‘85 Din, 1 nemška marka 13‘5Ü> Din, 1 francuški frank 2*22 Din, , •! austrijski šiling 8 Din, 1 vogrski petij, gő 9 92 Din, 1 Švicarski frank 1095 Din, 1 angleški funt 276 Din, 1 češ-, ka krona 1*68 Din, 1 taljanska lira 2-97 Din. Zrnje. Cene pšenici i dragomi zrnji so ešče izdak takše, da je ni-.; komi ne vola odavati zrnja. Trgovci) majo velke vnožine zrnja naloženeg|j pa čakajo bogše cene. Ravnotak veliki kmetje v Vojvodini. .Mlini so ešče' kelkotelko preskrbleni z zrnjom i melejo, naprej..^ Sloveniji trgovina z zrnjom že. par mesecov Skoro popunoma počivle .Poprek Slednja cena, štera se ponüja za zrnje^ ja,.liaièka pšenica 237 do. 239 Din, , kukorica 260 do 290 Din,. Novi sad : pšenica 230 dQ, 24Q Dip, oves bački 240 do 245 Din, .kukorica bačka 245 do 2$(l Din, ječmen, bí. 27Ó dóo280 Din. Vse brez železnički stroškov. Svinje (v Maribori) mladi prasci 5 do 6 ,tjednpv 100 do, 160 Din^ 7 do 9 tjednov j: 225(]do 250, ,,3 do 4 mesece 280 do . 450. Din; žiya vaga 10 do 1250 Din, mrtva vaga 16 do' 18 Din. * K odaji gorice ' na dolnjelendavskom bregi 1 i pol plüga od' mesta ko-,maj 10 minut v „Vadkert“ Okraji vküp' z novo zidanov hižov iz proste roke. Več se Zvedi dir Ivan Markovič, trgovina s steklom i porcelanom Dolnja Lendava. Ste že prišli, ali Mamo Ščete priti iz Amerike! Preskrbi vam za küpiti velka ali mala imanja, mline i vse drügo ka želete. Delam brezplačno hiža k imanji pa pride navadno kšenki. Slivár Ljutomer Jugoslavija. Urednikova posta Vgankarotn. Z rešifvami zadnji vgank počakamo ešče do prišestne številke. Vnogi dobro rešüjejo. V ništerni številka] zadnji ,,Novin" se pri 3. vganke ne pozna dobro M.. Mora biti Mica Ket ne pa ica Ket. Pri drügoj vganki je napaka: mora biti če denem k polovici četrtino ne tretino. Ovači’seni pá z vgankari tak z rešit-vami kak s pošiljanjom novih vgank jako zadövolèn. Vsi tisi, šteri konči tri vganke v zadnjoj številki dobro rešijo, pridejo med tiste, štere sréča zadene, da dobijo kakše darilo. Mlin k odaji v dobrom stanji, poleg farne cerkve, lehko se tudi Žaga napravi poleg, rentabilen promet. Cena 40.000 Din. Pitati je v uredništvi Novin M. Soboti. Sprejmem Vajenca ŠVEC FRANC, gostilničar DOLNJA LENDAVA. 4. NOVINE 2. februara 1929. Posrečilo se nam je dobiti iz za-stavialnice več mali »SINGER" šivalni mašinov šteri so vsi v dobrom stani i se lejko Siva njij naj-menjv ešče 50 let Dobijo se postal ceni. Trgovino líeissensíern Dolnja Lendava. Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Morska Soboti Cerkvena ul. 191. Prvovrstno Martinovo ocelno zlevanje Temper-zlevanje Sivo-zlevanje (Grauguss) dobavlja v prvorazrednoj kvaliteti LEVARNICA VELIKA KIKINDA (BANAT) Prosite brez zaveze ponüdbe i vzorce temper zlevanja! Točno na sekundo Podpirajte „NOVINE“! Štev. 100. Dobra švicarska Anker-Remont Roskopf vöra samo 49 Din 60 p. Prava Švicarska Štev. 105. Prava Anker büdita 16 em. visoka samo 64 Din 20 p. Prave švicarske Žepne vöre, vöre za na roko, büdilke, vöre z nihalom, lanceki, prstani, ringli i Srebrni predmeti skoro po t vörni ški cenaj v ogromno] izbiri v velkom ilustrovanom ceniki, šteroga dobite brezplačno, če pošlete Vaš naténčen naslov na tvrdko H. SUTTNER, LJUBLJANA, 945. Suttnerova „Iko“ vöra je vöra za celo živlenje. Štev. Ili z radijovim šte-vilnikom i ra-dijovimi kazal či samo 69 D. 20 para. Trileta garancija! Nevarnosti nega! Ka ne odgovarja se vö min!*, ali se pa penezi nazaj dajo. MALI OGLASI Šoštarske pomočnike sprejme prí prosti hrani, stanovanji in perilu FRANC REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Kolezijska ul. 18. K Odali velka nova stanovanjska i gospodarska zidina, mali Umetni mlin, Stalni pogon, 50 plügov zemle pri hiži, pri kolodvori, električna napelava, posta telefon. SLIVAR Ljutomer. K odaji 2 ..Singer** mašina v Ižekovcih pri Štefan Žižek. Eden na faco za čevlare, drügi za sabole i Švelje. Sprimem Vajenca (inaša) Stanko Jarc specialna slaščičarna M. Sobota, nasproti pošte. Trgovina z mešanim blagom na jako prometnom kraji se oda z inventarom vred in celov zalogov blaga v Murskosobočkom okraji. — Naslov se dobi v uredništvi Novin. Posestvo Prodajam Zbog selidbe. 4 do 5 plügov zemle z márov i s pohištvom. Aleksander Tivadar, Lokavec št. 37 pri Gornjem Cmureki Sprejmem 2 vajence (inaša) za mizarsko (tišlarske) obrt. Zglasi se lejko vsakši den pri PETEK JOŽEFI mizarskom mojsfri v Bogojini Mlekarna v Soboti M. kupuje pa tüdi odava: mleko, sladko i kislo smetano, čajno maslo, cmer. Sire: trapist, romandur, kvargline i vse mlekarske preostanke. GORICE v' Dolnjelendavski goricaj v ,,Ujtamaši“ 1 plüg goric, 1/2 plüga sadovnjaka s travnikom, klet z 2 lagvoma za vino i 1 kad za grozdje se fal oda. Franc Binyei dovico Dolnja Lendava št. 112. Staro Martinišče se oda. Je to edna lepa Vila v Soboti z velkim ogradom. Ma 4 sobe, kühnjo, špajz, dve kleti, pralnico i kühnjo za svinje. Pripravno mesto za kmeta pa tüdi za uradnika. Več se Pozvedi v Martinišči. Ka je „Mastelin“? „MASTELIN“ je prašek za svinje po žívího-zdravniško preizkušenom recepti, sestavni iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. ,,MASTELIN" vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranjih organov. ,,MASTELIN" utrjuje organizem prí Živini. Trditev, da bi se svinje od Praška debelile; bi bila neutemljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, z njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. ,,MASTELIN" Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. „MASTELIN" dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC Maribor. Q r—v—ii—-i—vp Polskim delavcom na q znanje. G Za letos sam prevzeo znova ~ v Belji Okrožja Knježevo, Zeleno polje, Brestovac, Jesenovac i Mirkovac. Tü je že vnogo naših domačih delavcov lepe peneze zaslüžilo i se vüpam, da bodo letos tüdi vsi kak najbole zadovolni z menov. Josip Gašpar prevzematel dela ProsBčka ves. Močne mišice, zdravi živci, redna dnevna skrb za telo je najbogša proti betegom. Zato so že naši dedeki meli stalno v hiži i z haskom dnevno rabili izprobano domače vrastvo i kosme-metiko Fellerov prijetnodišeci „Elsafluid‘. Rabi se odznotra i Odzvüna Fellerov „Elsafluid“ i čuva od prehlajenja i zastruplenja, ar je ravnotak desinfekcijsko sredstvo i kozmetika za roko, lica, zobe, vüsta i zavolo toga dober tüdi proti gripi. Pomešani z vodov se lehko rabi za grgranje i odstrani kašeo i zamuknjenost. Dobi se po apotekaj edna po-kusna kantica 6 Din, dvojna 9 Din, velka špecijalna 26 Din. Po pošti, konči eden pak, šteri ma 9 pokusni, 6 dvojni ali dve velke specijalne kantice samo 62 Din. Trije takši paki samo 189 Din s poštov i pakivanjom. Naročila trbej nasloviti natančno na Eugen V. Feller lekarnik Stubica Donja Central 146. Hrvatska. Kak dobro vrastvo za želodec, naročite tüdi obednim Fellerove Elsa pilule. 6 škatulic 12 Din. Za TISKARNO PANONIJO . z. z o. z. v Murski Soboti LUDVIK NORČIČ. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC.