2S7. Storilk I Ljubljani, i smda 10. inentra I9Z0. LITI. leto Izhaja vsak dan popoldne, lavaooOI aodol|o ta praulkv. »rrse atl 5 Prostor 1 mim X 54 mtm za male oglase do TJ mtm višine l K, od 30 mtm vlfine dalje kupčijski in oradni oglasi 1 m/m K 2*~, notice, podano, preklici, Izjave ta reklame 1 ml m K 3"—. Poroke, zaroke SO K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2--s Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede bisera tov naj se priloži znamka za odgovor. Bprsvslstvo »Slov. Naroda1* in „Narodna Tisk ar* a« ulica st 5, pritlično. — Telefon it 304. KnaHova valja v Llonlfanl la po posti: V la—mstvot celoletno K24d*— iiSioteaikl Narod' v isf oslariji s celoletno naprej plaćan , K 180-— polletno 90*—j | polletno 3 mesečno • »••••* *5*— 3 mesečno l ........ Pri morebitnem povišanju se'ima daljša naročnina doplačati. N'ovi naročniki na poiijeio v prvič naročnino vedno SJSJF* po nakaznici. Na samo nismena naročila brez ooslatve denarta se ne moremo ozirati. „120--. 2U— Orsdsistvo »tiar. Haaltova nlloa It. », L stav. 34« PosatiMina številko vatla 1 krono« Poitnina platana v gotovini« Klerikalni politiki. Odkar so volitve. Imajo klerikalci pri nas na jeziku sumljivo skrb za vse stanove. Celi dve leti Da niso storili v resnici ničesar, kar bi koristilo našim slovenskim potrebam. Dokler so računali s tem. da zavlečejo volitve do svetega Nikoli, so mislil! niih kolovodje samo na to. da sami sebe spravijo na ministrske in poverjeniške sedeže, svoje partizane pa h koritom. Duševni Nemaniči so postali ministri, poverjeniki, načelniki uradov v visokih razredih brez vsake prakse in stvarne kvalifikacije. Kdor je imel kvalifikacijo klerikalnega partizana, je prišel pri nih y poštev na prvem in edi^m mes*" Šušmarstvo je tako cvetelo v niih vrstah, da so celo njihovi Uudie resne vrste popustili poverjena iim mesta. Kdo naj bi tudi molče delal v uvtbvi. če so g. Korošcu v srbijanskih listih na glas peli žalostno slavo, ker se ie kar po barkah nabavljalo »za obnovo zemlje« ameriško pofeii-btago za ogromne cene. Kdo naj bi kot resen delavec sodeloval, če se gospod Korošec kot železniški minister vozi v salonskem vozu in s hitrico eksoresneea vlaka žene v propast promet na naših državnih železnicah. Pod železniškim ministrom Korošcem so nrišle naše prometne razmere v Sloveniii kakor Nemci pravilo — na psa. Pred nifm smo imeli še nekai samostojnosti v upravi državnih železnic. Gospod Anton Korošec pa ie dopustil, da so upravno vodstvo naših slovenskih prosr oskubfli razni niegovi pomagači In opravliači do kosti. Kar fe ostalo. Ui življenia zmožno. Gospod Korošec sam kot klerik seveda o železnicah ni vedel mnogo več ne^o to. da je salonski voz komodnejš? nego trotii razred. Ali minister saobrača'a se tudi nI dal od nfkoear poučiti. Z vso trmo fe tiščal naše slovenske ž^znice v onemoglost, zato na Štirikrat na dan viče In sfče: Avtonomna! Če bi nam kdo očital v sodb? neobjektivnost in strankarstvo. pripomnimo, da so tega našega železniškega strokovnjaka nonovno okrcali lastni pristaši v »Slovencu« ter mu živo dovoli predočili, da fe naiboliŠe. če se poslovi. Ali mož ima vstrajno sedalo in ne da rad slovo plači v dinarjih in raznim drugim »prinadlež-nostimc Inozemstvo se pa čudi Srbom, da trpe tako kapaciteto v važnem resortu. njegovi podrepniki pa doma izpodkopavajo zaupanje v državno moč. Zadnjič ie prišel gospod iz inozemstva. Pripovedoval ie. da so v Nemčiji skoro popokali od smeha, ko jim ie razodel, da pri nas duše-brižnik kurira prometne rane. V zadnjih časih Avstrije je gosp. Korošec nosil politični zvonec in užil mnogo narodne slave in sijaja. Ali naš narod ni vedel, da temu mnžu treba stalne injekcije od strani dr. Žerjava za vse večie politične akene. ker gospod Korošec ni mož velike politične koncepcije in misli počasi. Ko so klerikalci na spomlad prišli do vlade, smo v Litibliani doživeli in trpeli, da je cele mesece »stvarno in strokovno« vodil na*vr»žne*še oo-verjeništvo pedagog odličnega spomina g. Remic. Mož ie mrzel cinik, zagrizen strankar ter ima pred s^boj le dvoje: sebi komando in korist klerikalizmu. Sicer na ima kvalifikac*;n za potrebe unrave kaJ^>r kroVor"*! za bal^t. V zelo resnm časih v T.mb-iiani m vpdel niti. kdo ima odločat? v pokopališki »mravi, niti komu pr!-fiče cestna polfciia. Zato na se razume, kako se gniavi poltene in zaslužne uradnike, ter podnira obto^*. nost klerikalnih občinskih vel in kov. Klerikalci zasledujejo 1*» osebne in strankarske interese. fToravnc. Prometne, gospodarske, šolske potrebe na^eo^a naroda so iim r*nVpfa bri^a. Strašna nel* hi «ČHe-lie. uničiti irvo*nr\r\ in ob^t. Zgferl" kazeio. da kleriV^lir^rn tfcfrtSl vsak nxr\rt>(\p\ in vsako placrosf?mie. Pn volitvah vržemo te narodne gosenice od sebe v mestu in na dežel?! Francoz o koroSkem plebiscit?! Pariški »Pndical« z dne 3. novembra 1920 prinaša od svojega poročevalca v Belgradu Vvesa Cha-taigneauja pod naslovom »Drang Marijan SaviČ: Mmmm iMa. Vobče imam vtisk, kakor bi imel dr. Grafenauer svoje ljubljence, ki jih posebno rad čila in pozna do dobra; pri drugih pa ne ve niti vsebine vsaj glavnih del. Nekatere avtorje in njih spise omenja namreč le mimogrede s frazami, ki smo jih čilali že v dnevni žurnalisriki. ki pa so ali krivične ali puhle. Seveda ni mogoče zahtevati, da bi bil prečital avtor vse naše leposlovje. Ali želeti je, da fzvestne prehude vrzeli v kasnejših izdajah svoje zgodovine izpolni in s tem poveča njeno objektivnost. Kar se tiče Orifenauerjevega jezika, mu vobče ni ničesar očitati, dasi je včasih nekoliko suh. njegovo pripovedovanje in pa tam nespretno in niegov stil čisto šolski. No, ob ljubljencih se zna ogreti, ter se nekatere partije čitajo prav simpatično. Da piše Orafenauer dosledno »vsled« (grdo skovanko po nemškem infolge, zaradi katere se Je raini prof. Perušek vselej raztogo-til) namesto »zarad!*, »cel« namesto ves, ob osmi url nam. ob »osmih« itd., omenjam le mimogrede. nach Osten« ta-le članek o koroškem plebiscitu: Solidarni pred nemško nevarnostjo, sta ravnokar utrpeli Jugosla- I Vsekakor bi si želel v njegovi zgodovini vzornosti luJi glede jezika fn sloga, ki se da i& Soli namenjeno knjigo v 111. izdaji doseči ako jo Izroči založnik v pregled veščemu stilistu . . . Novododani »uvod s sicer ne spada popolnoma v to knjigo, a je dobrodošel in zanimiv: či^to nepotreben pa je »zaznamek manj znanih krajev,« ker avtor bi lahko v tekstu povsod povedal, kje je dotična vas. S tem bi si pisatelj prihranil več prostora za novejše in najnovejše pisatelje. Te je menda baš iz štedljivosti s papirlem moral odpravljati na kratko, včasih naravnost bagatelne Prav zato dela Grafenauer jeva zgodovina vtisk zelo neproporcioniranega stvora z ogromno glavo, orjaškim trupom, a s pohabljensko okrnjenimi udi. Ponavljam: nočem frdl*i, da kaže dr. Orafenauer namenoma osebne simpatije do tega In onega našega pisatelja. Če bi hotel to trditi, bi si lahko razlagal, da Je tega fn onega le fz antipatije potisnil kolikor mogoče v ozadje. RajSf torej mislim, da Je Orafenauer le nehote zaigral literarnega Prokmsta. ki Je pisatelje nategoval ali pa Jim krajšal noge le vija in Francija v slovenski deželi nepričakovan poraz. Prvi pas Koroške, podvržen plebiscitu, se je izrekel za Avstrijo z 22.025 glasovi proti 15.278. Plebiscit ie bil potvorien: Vlada v Reichu je potrošila več sto milijonov mark za pripravo plebiscita. Nemčija govori o silni revščini, da bi se izognila vnostavitvi razvalin, ki jih ie nakupičija v severni Franciji. Ne štedi pa nobenih finančnih sredstev, da si zagotovi svoje imoc-rialfst;čne cilie proti jadranski nižini. Profesiionalni volflci iz plebiscitnih con so se preselili z nemških planiav proti slovenskim goram: oravilb, da so prišli z Allensteina. »Zelene bande« so Izkoristile u a k! on i en ost. ki se ;im sistematično izkazuje v Oornii §JezUi. Zveza narodov je dolžna sama s^bi. da ne sankcionira na ta način nridoblienega glasovanja. Francosko mnenje ne bo ostalo indiferentno nasnroti jueosloven-skfm zahtevam. Ne bo verielo čnd-n?m kaTrman**m. ki imaio namen, da bi po-ocjilo ilnrfieJ neke Avstrije, ki je pT-vpMjfca Franciie. Mednarodni verižniki. ki se nehajo s špekulaefiaml na sl?bo valuto krone. mer*znvezmSki žnrnalisti in turisti. zaoMipni 7 razVošiem pred kratkim ononrj»te1ilt Dnnaičanov. hvalilo o-osteliiibnoct cesarskega mes+a. Dflato "mptno razliko med Nemci i? Nemčije in Nt^c? iz /Wstr?ie Rrez dvoma so mladenki s črnimi !asmi. žtenlfetitiTrl na sencih, fn med-lorra jiV^ w fif| konstatira!« do kje smejo iti žrtve s strani Italiid. in kje se morajo ustaviti v interesi!, bodočega miru. »Oiornale cf Italfa Drmala "dolg razgovor z nekim voditeljem fašistov v Italiji. Vlada hoče opustiti Dalmacijo, ali proti temu so one sile, s katerimi vlada danes noče ie računati. D' Annunzio se je zaklel n<3 samo, da umre za Reko. marveč tti-dt za Dalmacijo. Vsi vedo. da ie Millo po instrukcijah s strani ministra mornarice, da res? situacijo, stvorjeno z izkrcanjem d' Annunzia v Zadru, dal d' Annunzfu častno be^ sedo. da ne zapusti Dalmacije. Akrt bi bil Milfo nekega dne rešen povelj ništva. b? prispel d' Armunzfo v Dalmacijo. Pri vojaštvu na premimi črtf kakor na brodovjih velja parola?! U____JU UJI II 11 , 1 i- —— iz slučajne velike ali premajhne informiranosti. Toda stvar nikakor ni v redu. Dr. Tavčar n. pr. zavzema par vrst nad eno stran, Janko Kersnik pičli dve strani, Anton Medved pa skoraj štiri. In ne vem. iz kakšnega vzroka je važno vedeti, kaj je Medved dovrši ali predelal na Breznici, v Semiču ali v Šmarjah ali kdo ve kje še vse. čemu se navaja vsaka njegova kanlanska služba, prav vsaka njegova dramatska igrača celo z navedbo letnic ter vsebin t vsake njegove drame. Živi pa niti ena ne na odru! Če je bil kdo urednik eno leto, In če Grafenauer to dejstvo vestno b,eleži, bi se ne smelo prezreti, da je bil drug tudi urednik in celo dolgo vrsto let. Omenjati pri tem in onem, da je prevajal za slovensko gledališče, a prezreti fsto dejstvo pri drugih, ki so kot prevajalci ali še*kaj drugega par desetletij storili na tem polju vsaj toliko, ako ne še več, ni pravično. Vsekakor bi se R. Peruš-kov prevod Njegoševa »Oorskega venca« — poleg Mazuranlćevega eoa najpopularnejše klasično delo srb^kohrvatsko — ne smel pozabiti! Naštevati glede nekaternfkov s čudovito informiranostjo najbolj ne- I znatne črtice alf pesmice, pri drugih pa prezreti številne velike novele in drame (n. pr. Kristanovo »Tovarno«, »Govekarjevo »Grčo«) ali jih odpraviti z nebrižno površnostjo, ni objektivno. Ako kaže kdo x>nagnjenje do lascivnosti*, je vendarle kot eden naših najboljših črti-čarjev in novelistov zaslužil, da se navedejo vsaj naslovi njegovih številnih zbornikov (Milan Pugelj); ako so Vladimir Levstik. Alojz Kraigher, Ivo Sorli, Zofka Kvedro-va in drugi napisali vrsto daljših fn krajših romanov, ki jim v te| zgodovini ni najti naslovov, medtem ko so pri drugih navedeni naslovi dvekf-tičnih pesmic ali še celo nenatisnje-nih rokopisov, to ni dosledno. Prav je, da je zabeležena vsaka povesti-ca. ki jo je izdala Družba Sv. Mohorja, prav pa ni, da se spisi v »Slo-vamic, »Slovenskem Narodu« fn deloma celo v »Ljubljanskem Zvonu« ignorirajo. Zapisano je, đa je Josip Stare pisatelj poljudne »Občne zgodovine,« ne najdem pa nikjer, da je dr. Ivan Tavčar pisatelj poljudnega »Slovenskega pravnika« itd, Vobče je dr. Orafenauer glede biografskih In bibliografskih podatkov zelo neenakomeren: pri nekaterih malenkostno natančen in seg*» I ioc prav do zadnjih1 mesecev, pri drugih Jedva aforističen. Oiede Frana Maslja-Podllmbarskega n. pr. bi se vsekakor moralo povedati, dt* je postal žrtev svojega Jngosloven* skega prepričanja in da mu je prine*; sla prezgodnjo smrt njegova največ* ja ter najboljša umetnina: po avstrijski cenzuri konfiscirani in sežiganj, a po narodno zavednem knjigovezu Iv. Bonaču zazidani ter tako vsaj deloma rešeni roman ^Gospodin Franjo«. Prav nič odveč bi ne bilo pri tem omeniti, da je vlada 1914 prav zaradi tega romana našo »Slo* vensko Matico« razbila ter jo tudi gmotno skoraj uničila. 2eleti je torej, da se pri noviii, izdajah vseh 12 strani »zaznamka manj znanih krajev« porabi vsaj za: kratko bibliografijo, fn če se jhn pridene še ena pola, bo ta zgodovina zadovoljevala docela vsaj šolske zahteve. Nekako kot upravlčbo Jo dodal Orafenauer naslovu svoje knjige besedo »kratka«. A to ne ve-: Uaf Če bo hotel upoštevati moje opazke, lahko vbodočt besedo »kratka« kar črta. Poprav«*: V prvem Thflro 5**! v lUl rtofocu spod«! nam. »človvlkef*« »lov* «tvt pravilno sforonskecv slovstva, v IV. stolp« tpodal nara. »posne}i«m* stihi prsn yUao iroHsjIis« ssftmJ Hbaaai ■aaaVaas^aaaaal B^BaaaHaaaacHaH 2. stran. .SLOVENSKI NAROD*, dne 10. novembra 1920. 257. štev. »Non si torna indietro!« (Ni vrnitve!) Vlada mora torej misliti na posledice svojih činov. Vzemimo, da bi se vlada sporazumela s Trumbi-ćem in opustila Dalmacijo. Tak dogovor bi bil neizvedljiv in Jugoslovani bi imeli polno pravico, da rečejo, da jih je italijanska vlada prevarala. Zato pa bi morali oni kot premiso pogajanjem staviti Italijanski vladi to vprašanje: AH more efektivno odstopiti teritorije, o katerih priznava« da pripadajo nam? Zadoščalo bi to prvotno vprašanje, pa bi prsnila v zrak vsa pogajanja. Pa redimo še to: Dalmacija bi bila odstopljena na papirju ali italijanske čete. regularne in neregularne, bi ostale. Jugoslovenske čete. smatrajoč jih za neregularne bande, bi iih napadle na temelju odstopa Dalmacije, dogovorienega z rimsko vlado. Kaj bi se potem z&odilo? Ali mislite, da bi naše čete na Julijskih Alnnh In d* Annunzijeve ostale s prekriža-nimi rokami pa da bi mornarica ostala mirna ter da bi dežela gledala easivno ta napad na naše čete v ►almaciji? Kake diplomatske in votne komplikacije bi utegnile nastati iz tega J »L* Idea Naztonafe« se zaletava V Giolittila, ki da se je odločil, da se bo tudi sam udeleževal pogajanj sa- mo zaradi tega, ker ne zaupa preveč ne Bonomiju in ne Sforzi. kajti ona hočeta rešiti kar največ italijanskih revindikacij. dočim on hoče rešitev »za vsako ceno«. List pa naglasa svoje polno zaupanje v d' Aominzia. Pravi, da naj bodo prepričani vsi italijanski nasprotniki, da nikak alarm, ne tržaški ne rimski, ne bo preprečil, da bi d' Annunzio ne storil tega. na kar ga pozivlje zgodovina. V drugem članku pravi ta list, da le italijanski zunanji minister Sforza v zadnjem času dobil prepričanje, da direktna pogaianja z Jugosloveni ne morejo in tudi ne bodo dovedla do sporazuma, ali on ie bil vseeno za to. da se pogaianja začno, da tako Italiia uve-ri svoje zaveznike, da ona ni zanemarila nikakega sredstva in nikake-ca načina za dosego sporaznma. z drtrgfml besedami, da on odkloni od sebe odgovornost. Ta list na pog'o-stoma menjava svote mnem'e o vodilnih mož>h. Se m' rMvn. kn ie slavil Oiolittija za patriota in zaupania vrednega moža. ministra Sforzo pa zmerjal z »idiotom«. Sedaj je pa obratno. Beležimo te glasove, da bo naša iavnost točno informirana o mišljenju raznih struj v Italiji ob pričet-ku pogajanj. Politične ussfL ' — 0 dem klerikalci molče? Zvišanje cen voznim listkom in pristojbin oa železnicah Je zadelo najobčutneje naše občinstvo, ker je imelo za posledico na vsi črti podraženje živil in blaga. 'A kdo je povzročil vse to? Nihče drugi kot načelnik klerikalne stranke dr. Korošec, ki opravlja posle železniškega ministra. Klerikalni listi, ki sicer pri-občujejo debele knjige najostrejših kritik o vseh mogočih panogah državne uprave, se doslej niso še niti z besedico dotaknili železniškega ministrstva, ki je v prvi vrsti s svojo zločinsko gospodarsko politiko povzročilo strahovito draginjo, ki tare sedaj vse sloje našega ljudstva. Zakaj klerikalni listi o tem tako trdovratno molče? Zavedajo se pač, da bi se ljudstvu takoj odprle oči, čim bi izvedelo, da je glavni krivec sedanjih nasib obupnih gospodarskih razmer tista klerikalna stranka, ki opleta s svojo metlo pred tujim pragom, ne vidi pa smeti in gnoja, ki je nakopičen pred njenimi lastnimi vrati, ter |i obrnilo hrbet. Toda, ako misli klerikalna gospoda, da bo s svojim trdovratnim molkom spravila s sveta ali prikrila grehe, ki jih nosijo na širokih svojih plečih klerikalni voditelji, se mori, ker bo neklerikalno pošteno časopisje skrbelo za to, da bo ljudstvo poučeno, kdo je pravi krivec današnjih obupnih razmer in sedaj vladajoče draginje. = Javnemu vprašanju javen odgovor. Predsednik Osrednje zveze, gosp. ilavčni upravitelj Maks Lilleg, nas je z ozirom na našo notico med političnimi j vestmi pod zaglavjem >Ne lažite tako joeclastoU pooblastil objaviti naslednjo :izjavo: Na Vaše tozadevno vprašanje •moram resnici na ljubo konstatirati, da trditve >Nove Pravde« ne odgovarjajo listini niti najmanj. Iz zapisnikov seje Osrednje zveze javnih nameščencev mora biti razvidno, da sem jasno in odkrito poročal, kako ljubeznjivo sem bil sprejet kot delegat Osrednje zveze od vseh gg. članov kluba JDS v Beogra-8u in kako prav izredno prijazno in složno nam je šel v zadevi naših stremljenj na roko g. minister dr. V. Kuko-vec Dostaviti moram izrecno, da sem Jbil po delegatih organizačnih zvez javnih nameščencev na Hrvatskem, v Dalmaciji in v Herceg. Bosni baš zaradi velike in nad vse prijazne vneme g. ministra dr. V. Kukovca še posebej na-prošen, naj mu grem izrazit hvaležnost vseh jugoslovenskih organizacij ■javnih nameščencev. To sem tudi sto-iiil. Končno tozadevno le še omenjam, 'da se je za interese javnih nameščencev do poslednjega časa vedno živo zanimal g. minister n. r. dr. A. Kramer ter je tadi 8 svoje strani storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da se je nujnim sahtevam javnih nameščencev in vpo-kojencev kolikor največ možno ugodilo. — Tako predsednik javnih nameščencev za Slovenijo g. Maks Lilleg. Zdaj je pač vsakomur jasno, kako predrznih laži se poslužujejo zaplotniki pri >Novi Pravdi«. Njihova trditev, da >se za uradniške deputacije in vloge v Beograd nihče izmed zastopnikov JDS ni niti zmenil ter da so ministri JDS Odposlance Osrednje zveze metali skozi vnvta, posmehujoč se sestradanim družinam javnih nameščencev — je infam-na laž! >Nova Pravda«, danes najbolj surovi slovenski dnevnik, naj si vtakne Lillegovo izjavo za zrcalo! = Nesramni napadi na g. Ivana Mo-■oriča, ki je v JDS kandidat naših trgovcev in obrtnikov v klerikalnih ustih ima namen, da omajajo zaupanje obrtništva v svojega kandidata. To pa se klerikalcem *e bc posrečilo. Mohoričev protikandidat |e zidarski mojster Ogrin, ld Je med obrt-alki le predobro znan In ki prejema za asluge, ki Jih Je tamkaj napravil, 3000 K mesečne plače. G. Mohorlč le stvaren delavec, ki Ima Široko splošno in strokovno Izobrazbo la ki neprestano dela v obrtniških zadevah. Med tem ko klerikalci v ■Večernem Listu« napadajo obrtnike radi ■Jih zahteve, da se revidira 8urni delavnik, dela g. Mohorič mirno in stvarno za obrt-atttvo. Orbtnikom in trgovcem ie s takim 4elom več ustreženo, kakor a sijajnimi go-aajft tratami, _ - I == Gosar In hišni posestniki. Kot poverjenik za socijalno skrbstvo Je bfl klerikalni dr. Gosar velik sovražnik hišnih posestnikov. Njegov adlatus zidar Ivan Ogrln pa lazi okoli hišnih posestnikov ter jih prosi za glasove. Včeraj Je sklical Ogtin hišne posestnike celo na sestanek v verando hotela »Union«, »da izve želje hišnih posestnikov.« Radovedni smo bili, koUko kalinov se bo ujelo na Ogri nove limanice, ki jih nastavlja suošto-vani katoliški boljševik Andrej Gosar. Kakor nam poročajo, se je vabilu odzvalo v celem — 16 mož. Ogrin je bil ševe silno slabe volje in je sestanek globoko užaljen odpovedal, češ, da ni nič več voljan, izvedeti želje hišnih posestnikov. = Mariborski klerikalci ne7 ado vrtilni z razdelitvijo volišč. Maribor, 8. novembra V današnji »Straži« je objavilo strankarsko vodstvo SLS in slovenske kmetske zveze izjavo, v kateri protestira protj razdelitvi volišč v mariborskem in celjskem okrožju. V tej Izjavi p»*avi, da so volišča in volilna okrožja tako nespretno sestavljena, da je Iz posamnlh kmetskih občin 2 do 6 ur do volišča, s čemur naj se odvrnejo volilci od volitev, ker se prebivalstvo deloma vsled pomanjkanja obleke In obuvala, deloma pa tudi vsled boleh-nosti ne more udeležiti volitev. Ker je tako postopanje v nasprotju s § 50 volilnega zakona, zato protestira načelsrvo stranke proti odločitvi glavnega volilnega odbora v Beogradu In prepušča vso odgovornost za to početje temu odbora. s± Hrvatski poverjenik za kmetijstvo napaden. Dne 7. tm. dopoldne bi moral vladni poverjenik za kmetijstvo Juraj Demetrović imeti asritacijski shod v kraju Vivodini. Na shod se je poverjenik pripeljal z avtomobilom v spremstvu predsednika demokratske stranke v Jaški. Na mestu zborovanja ga je čakal kandidat demokratske stranke kmet Bradica. Ko je poslednji otvoril shod. je došlo do velikega hrupa ter je večina zborovalcev, pristašev seljačke in ljudske stranke, pričela napadati vladnega poverjenika in njegovo spremstvo. V hrupu so poverjenika ločili od njegove družbe ter ga vrgli v jarek. Ko je poizkušal pobegniti, mu le zastavila pot skupina mladeničev. ki so metali kamenje ter grozili s sekiro, da ga bodo ubili. Vladni poverjenik je parkrat ustrelil z revolverjem v zrak ter tako oplasil svoje preganjače. Med tem so mu napadalci odvzeli revolver ter ga pustili, da je odšel na postajo Kamanjo, odkoder se je preko Karlovca odpeljal z vlakom v Zagreb. O napadu se je sporočilo oblastem, ki so podvzele preiskavo ter so aretirale več krivcev tega napada. Našli so tudi revolver, ki je bil odvzet poverjeniku. as Nikola PaŠić v Zagrebu. Nocoj ob 22. se je pripeljal v Zagreb iz Banjaluke predsednik radikalne stranke Nikola Pašić. = Neuspeh rađlkalcev v BanjnlukL Banjaluka 8. novembra. Včeraj se vrši] tu zbor radikalne stranke, na katerega je dopotoval iz Beograda sam Nikola PaŠIć. Ta shod pomeni za radikalce popoln fl-asko. Na zborovanje je prišlo v ceelem koma! kakih 300 ljudi, med temi pa nI bilo niti 80 kmetov. šaš Ponesrečen shod frankovce« in Padičevcev v Otočca. Otočac, 8. novembra. Včeraj dopoldne bi se morala vršiti v Otočcu skupščina frankovcev In Radi-čevcev. Na zborovanju Je prišlo le malo število pristašev obeh strank med nJim! rodi več bivših avstro - ogrskih častnikov, pa nad 1000 pristašev demokratske stranke, Hrvatov In Srbov. Sklicatelji frankovci in Radlčevci so skupščino, nakar se le razvila sijajna manifestacija demokratske stranke. Več govornikov Je tolmačilo ljudstvu program demokratske stranke ter id-prlo oči navzočim z razkrlnkanlem škodljive In protldržavne politike frankovcev In RadiČevcev. Na zborovanju ie vladalo veliko navdušenje za demokratsko stranko. Tako so Radtčevcl m frankovci s svojim porazom v Otočcu izgubili eno svojih glavnih trdnjav. Voditelji frankovcev, razni volni milijonarji, so bili na zborovanju Izžvlžgani s strani zavednega ljudstva. — Zagrebški komunisti. Včeraj do-ngMn* a* J* vrail x kinematografa He- Hoa v proslavo triletniee ruske revolucije shod zagrebških komunistov. Na shodu je govorilo več govornikov. Po shodu so komunisti priredili obhod po mesna ter so v sprevoda nosili rdeče zastave. = O agrarni reformi Zagreb, 8. novembra. »Riječ« poroča Iz Beograda: Zagrebačka »Narodna politika« je prinesla pred par dnevi vest, da Je poslal minister za agrarno reformo dr. Krizman svojim podrejenim uradom navodila, da naj se u>iavi iz vedba agrarne reforme. Dopisnik »Rijeci« se je obrnil« na ministra z vprašanjem, kaj je na stvari resnice in izvedeli da je vest »Narodne politike« po-j pcl'ioma Izmišljena. Nasprotno je res, da i je- izdal minister na svoje podrejene or-I gane ukaz, da naj z največjo naglico pospešijo provedbo agrarne reforme, zlasti, kar se tiče razdelitve zemlje. Res je nadalje, da sta skušala ministra Kovačevlč In Korošec izzvati v ministrskem svetu sk"ep, da se ustavi provedba agrarne reforme in sicer pod pretvezo, da se razdeljuje zemlia v agitacijske svrhe in da vlada zato med ljudstvom veliko nezadovoljstvo. Minister dr. Krizman je nastopil proti takim trditvam z vso vehemenco ter dosegel, da se agrarna reforma še nadalje z vso naglico izvede. Izdal je tiradom nalog, da sklene najemniške pogodbe za d^bo4 let čimpreje in da konča svoje delo še preje, predno nastopi zadnja faza volilne borbe. = KJt> so pravi Jugosloveni? Beogradski »Progres« piše: »Zelo malo smo imeli iskrenih Jugoslovenov, žal celo v vrstah inteligence, kj se je navadno v tem vprašanju razločevala od širokih slojev. Malo ljudi smo Imeli, katerim je bilo vse-jedno, kakšno plemensko Ime da nosijo in Id so bili člsrf vseh mogočih plemenskih tradicij, etnografskih mej in glupih političnih in verskih predsodkov. Prvi dnevi osvobojenja, golo dejstvo, da smo ujedinjeni, da je izginila Avstrija, so v vseh naših vrstah spravili na površje Idejo ju-gcsTovenstva kot fakt ki obstoja In ki mora biti. Po tej činjenici bi morali priti na upravo države novi ljudje, čisti in prekaljeni, katerim je jugoslovenstvo alfa In ornega njihovega narodnega prepričanja. Toda dogodilo se je nasprotno: na upravo države so prišli Izključno dvomljivi elementi, separatisti, renegati, tesno-srčneži, ki v najbolišem slučaju ne vidijo dalje kakor do enega imena, do ene pisave ali vere. Na vrhu tega se je nasilno stvorila ideja protijugoslovenstva, mržnje in nerazumevanja . . . Sreča je, da ta gospoda ni tako opasna, kakor bi se lahko mislilo na prvi pogled Ti ljudje so sicer omajali našo skupno zgradbo, toda samo za nekaj časa. Zavednost jugoslo-venskega naroda je mnogo silnejša kakor njihove prazne lobanje In okorela srca* Ne bo dolgo pa se bodo tudi ti ljudje s svojimi prijatelji kesali m se globoko in pobožno klanjali velikemu in silnemu ju-goslovenstvu.« = Srem pod agrarno direkcijo v Novem Sadu. »Novosti« poročajo iz Beograda: Minister za agrarno reformo dr. Krizman je podpisal v soboto naredbo, po kateri se sremska županija loči od zagrebške agrarne direkcije in dodeli direkciji v Novem Sadu, ki se sedaj nahaja v Beogradu. Naredba stopi v veljavo s 15. novembrom. Tako bo sedaj Srem spojen v agrarnem pogledu z Bačko in Baranjo v skupno enoto. — d. = Italijani se boje nemške iredente. »Corriere della Sera« komentira izjave nemškega zunanjega ministra Simonsa glede južne Tirolske in pravi, da te izjave niso koristile ne italijanskonemškim odnošajem in ne južnim Tirolcem. Ireden-tistične grožnje s strani nemškega ministra so povzročile v Italiji slabo razpoloženje. List pravi, da potrebuje Nemčija za dolgo vrsto let Italije in ne narobe. Zato bi bilo dobro, da bi nemški minister v bodoče brzdal svojo zgovornost Južna Tirolska se bori na podlagi raznih več afl manj obveznih izjav italijanskih državnikov za svojo avtonomijo. Za to je najboljše orožje lojalnost o kateri Ita'lja do sedaj še nI imela vzroka dvomiti. Simon-sove Izjave v Berlinu dajejo italijanskim nacijonallstom povod, da bodo začeli dvomiti o lojalnosti južnih Tirolcev in da bodo zahtevali od vlade energično odstranitev vsakega vmešavanja s strani Nemčije. Italijanska vlada in vse nenacijonali-stične stranke v Italiji se morajo samo tedaj z vso silo boriti proti lastnemu imperijalizmu in je zato skraino neumestno govoriti o problemu nemških Tirolcev. Ta problem Je vsled današnjega svetovnega položaja tem težji in nevarnejši, kolikor bolj se o njem razpravlja. = Borba za draginjsko pomoč držav, nameščencev se vrši zdaj v češki poslanski zbornici. V petek so imeli zaradi zahtev drž. češkoslovaških nameščencev in učiteljev sejo vsi predsedniki poslanskih klubov. Vlada zahteva, da se v pokritie 1200 milijonov kron dovoli najprej zvišanje davka iz obratov od 1. na ZVi. Fin. minister dr. Engliš je Izjavil, da ne dopusti nikakega povišanja draginjskih doklad, dokler nI v držav, proračuna za L 1921 doseženo ravnotežje z dovoljenjem zvlšane-ga davka. Klubi so nato izjavili, da vprašanja nI mogoče rešiti v Štirih dneh, kakor zahteva vlada, ker morajo stopiti v stik z volilci V to svrho potrebujejo vsaj štiri tedne, tako da se o uradniški zahtevi lahko obravnava šele okoli novega leta. Vlada je to staliSče sprejela. Uradniki moralo torej potrpetL Ni« v bogati čehoslovaški ne gre tako hitro, kakor opravičeno žele jav. nameščenci, ker v parlamentu ne odločuje le ena stranka In v vladi ne le en sam minister. =: Pred državnim prevratom na Madžarskem? >Neue Zttrcher Ztg.< poroča a Dunaja: Dunajski madžarski krogi aa boje novega državnega prevrata na Madžarskem, ki naj bi ga izvedli demokrati in naprednjaki vsled težavnega položaja vlade v političnem |n finančnem osiru. Madžarsko - fran- coska pogodba se je vsled angleškega protesta ponesrečila. Zato je Horthvjev položaj nevzdržljiv, toliko bolj, ker je izostala finančna pomoč Francije, ki Je bila zas i gurana na podlagi končnove-ljavno sklenjene pogodba v GoddllO. r= Smrtne obsodbe v sovjetski Rusiji. >Moskovska Izvesti j a« poročajo, da so revolucijonarna sodišča obsodila v času od 23. julija do 21. avgusta 1183 ljudi na smrt Od teh je bilo obsojenih 10 radi vohunstva, 100 radi veleizdaje, 24 radi vojaške nepokorščine, 74 radi upora, 451 dezerterjev, 237 maroderjev, 65 protirevolucijonarjev, 130 kriminalnih zločincev, 8 radi pijanosti, 12 radi prepovedane rabe orožja In 77 radi službenih prestopkov. a= Madžarski list v Pragi. Češkoslovaško vojno ministrstvo Je začelo izdajati madžarski Ust >Testveriseg« za vojake madžarske narodnosti. Med letošnjimi češkoslovaškimi rekruti ja okoli 6000 Madžarov, ki dobivajo brezplačno omenjeni list Telefonska In brzolauna poročila. cialisti do spopadov, pri čemer sta bili dve osebi ubiti in več ranjenih USTOLIČENJE PATRIARHA. —d Beograd, S. nov. V soboto, dne 13. t m se vrši v beograjski saborski cerkvi ustoličenje prvega srbskega patriarha pravoslavne cerkve v kraljevini SHS. Svečanost se prične ob 8 in poL AVSTRIJI PRISOJENI ČOLNI. —d Dunaj, 8. novembra. Uradno se poroča: Medzavezniška poslaniška konferenca je priznala republiki Avstriji od bivšega avstro - ogrskega brodovja 4 patrolne čolne in sicer dva po 60 in dva po 128 ton. —d Dunaj, 8. novembra, Osobje, ki je odposlano v Jugoslavijo v svrho, da prevzame Avstriji odločene čolne, dospe 10. tm. v Novi Sad. STALIŠČE FRANCIJE. — d Pariz, 8. novembra. Glede programa vlade in o delu, ki čaka parlamenta, ki se danes sestane, je Izjavil ministrski predsednik Levgues poročevalcu lista »Petit Parisden«: Prehod od vojne k miru je Francija v splošnem dobro prestala, čeprav je več trpela, kakor druge države. Sedaj pa je treba, da se Francija vzpostavi in obnovi. Reformni program parlamenta Je zelo obširen. Predvsem moramo urediti državne finance, obnoviti po vojni porušene kraje In postaviti železniški promet na drugo podlago. Nadaljna naloga Je po mnenju ministrskega predsednika ta, da se vpelje zakon o znižanju delavnega Časa, da se sestavijo novi zakoni vzgojnega in socialnega pomena. Levgues se ie izrazil za takojšnjo obnovitev od-nošajev z Vatikanom. Predvsem je naloga politike braniti interese države, obdr* žati zvezo ter jo ojačiti. Kar se tiče francoske politike napram Nemčiji, je že označil njene smernice nemškemu poslaniku. Francija Je voljna, rešiti vsa vprašanja, ki se tičejo Nemčije, v spravnem in pomirjevalnem duhu. Zveza narodov Je lepa institucija, ki bo sčasoma postala velika moč in bo posebno ovira tam, kjer bo nastal poizkus, da bi se zopet uveljavil imperializem m militarizem. TRGOVINSKA POGODBA MED ITALIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO. — d Praga, 8. novembra. »Presscen-tral« poroča, da se pojutrišnjem prično v Trstu pod predsedstvom italijanskega senatorja Mosconija trgovinska pogajanja med rtalilanskimi in češkoslovaškimi delegati. Pogodba bo kompenzacijska ter bo kontingent določen bržkone na 60 milijonov lir. ČEŠKOSLOVAŠKO ČASOPISJE. — d Praga, 8. novembra. (ČTU) Včeraj se je vršil ob veJifci udeležbi odposlan* cev češkoslovaških novinarjev ter v prisotnosti ministrov In dveh zastopnikov strolrovne zveze nemškega tiska na češkem ustanovni zbor češkoslovaških novinarskih društev. Sprejeta Je bila resoln* clja, ki vsebuje želje novinarjev. Ministrski predsednik dr. Čemv In minister za zunanjo posle dr. Beneš sta poveličevala pomen novinarstva. Minister za pravosodje Popella je izjavil, da Je načrt novega tiskovnega zakona modernejši kakor ▼ drugih drŽavah. Zakonski načrt predvide« va prosto kolportažo in omejuje zaplembo časopisov na posebne slučaje. POGODBA MED POLJSKO IN G DANSKIM. —d Paria, 7. nov. Veleposlaniška konferenca je odobrila izpremembo V pogodbi med Gdanskim in Poljsko. Po* godba bo obenem s statutom svobodnega mesta Gdanskega podpisana dne 15. t m. D* ANNUNZIO JE NAPADEL BAKER- SKO OŽINO. — d Dunaj, 8. novembra. »Mittags-zeitunge poroča Iz Lugana: Clm bi se danes imela pričeti pogajanja med i tali jo in Jugoslavijo, Je U Annunzio pričel s 9th vrožnostmi proti Jugoslaviji Dal je po svojih četah zasesti skalnato obrežje, ki tvori vhod v bakarsko pristanišče. Jugo-slovensko vojaštvo je streljalo na U An-nunzieve Četet nakar so tf Annunzieve čete prešle k napadu in ujele nekoliko vojakov. TRŽAŠKI NACIONALISTI PROTI ČEHOSLOVAKOM. — d Trst 7. novembra. Od tržaške češke strani poročajo listu »Lavoratore«: Kapetan Holub, poveljnik češkega parnl-ka »Legie«, ki so ga pred par dnevi tukaj tako slavili, je bil za vojne iinijskoladljskl poročnik avstro-ogrske mornarice in poveljnik avstro-ogrskega podvodnlka, Jd jo med Otrantom in Malto potopil več trgovskih ladij. Njegovo ime se nahaja na listi onih častnikov, ki jih zahteva antanta od Avstrije, naj jih izroči. Avstrija ni mogla izročiti kapetana rfoiuba antanti, ker je bil na krovu češkoslovaškega par-nika »Legie«. Sedaj zahtevajo tržaški fašisti — morda zato, da se v Trstu dvigne trgovina In pomorstvo —, naj češkoslovaška družba odpusti kapetana Holuba. Konzul šeba se je odločno uprl tej zahtevi in je zapretil, da odstopi, da bo z osebjem konzulata zapustil Trst in drugod poiskal večjega gostoljubja. — Sedaj pa nekaj smešnega. G. Holub, bivši poveljnik avstro-ogrsega podvodnlka, je imenovan za ravnatelja češkoslovaške brodarske družbe, in na njegovo mesto je prišel — kapetan Vosaček, ki je poveljeval avstrijska letala, ko so metala bombe na Benetke. Sedaj ta gospod poveljuje parnik »Legle«, in fašisti so zopet zahtevali, naj se odstrani ta kapetan. Toda češkoslovaško poslaništvo v Rimu je odgovorilo, da kapetan Vosaček ostane na svojem mestu, ali pa da si Češkoslovaška trgovina poišče novih poti. — Tako torei zastopalo fašisti tržaške Interese! Vse moštvo čeških parnikov je bilo v avstro-ogrski mornarici. Vsled posledic vojne po željah fašistov ne bi smel pristati v Trstu noben mornar in nobena češkoslovaška ladja. Ako hočejo, naj Še nadalje grozijo, toda češke ladje so pripravljene na odhod. Toda ne, začele so že odhajati. POVRATEK ADMIRALA MILLA V ZADER, -—d Zadar, 7. nov. Ko se je Millo povrnil iz Fima, je pozval k sebi voditelje tukajšnjih italijanašev in jim naznanil važne vesti. Kaj jim je naznanil, ee ne ve natančno. Ve se samo, da je profesor zgodovine Brunelll rekel: >Rajši bi videl, da me ne bi bil poklical !< Ob obletnici prihoda prve italijanske torpedovke je nacionalistični Fascio della sssociazione izdal proglas* ki grdi Jugoslovane in jih imenuje >balkanske kozarje<. ki ne bodo profa-nirali benečanskih ulice. Pretijo, da bodo zažgali corkve in palače in s sovražnikovo krvjo pobarvali ulice, polje in planine. Zanimivo je. da je ta proglas pro.^el skozi cenzuro polkovnika Danin in bil potem nabit. OBČINSKE VOLITVE V ITALIJI. — d MIlan, 7. novembra, (Stefantf Pri volitvah v občinske svete le dobila stranka konstltucionalcev več kot 10.000 glasov večine. Po cestah in ulicah mesta se vrše obhodi in patriotične manifestacije. —d Firenze. 8. novembra. Povodom razglasitve volilne zmago konstitucio-nalcev je prišlo med manifestan ti in so- Iz naSe ftralfeuins. — Iz diplomatske službo. Dne 8. L m. je zapustil Beograd zastopnik francoskega poslanika v Beogradu De Fon-tenavja, ki bo ostal našim političnim krogom v dobrem spominu. Za svojega službovanja je imel rešiti nekaj zelo važnih vprašanj. — Pred stavko zasebnih itastavUencev v Zagrebu. Dne 7. t m. dopoldno se le vršil shod zasebnih nastavljencev v Zagrebu. Zahteva, da se vstopi v stavko, ie bila sprejeta soglasno. Sklenjeno Je bilo, da se odgovori delodajalcem in izjavi da se čaka na njihov odgovor do srede opoldne, ko bi do tega časa ne došel odgovor, zapuste ob 2. popoldne vsi zasebni nastavljene! delo ter proglase stavko, o kateri upajo, da se bo razvila v generalno stavko. Izvolil se je poseben stavkarsld odbor, obenem pa Je bilo sklenjeno, da se v sredo 10. t m. vrši zaupen sestanek saveza zasebnih nastavljencev, v primeru pa, da bi se proglasila stavka« se skliče za Četrtek javen shod. IleodreSena domovina. — Kaj poroča italijanski list »Cor-riere della Serac poroča iz Trsta da so našle oblasti pri kmetih v Kobaridu 1200 novih italijanskih puak lo 4y« strojnici. Oblasti so orožje zaplenile in uvedle strogo preiskavo. — Žrtev faSistov. Dne S. t m. je umrl v zasedenem ozemlju Ivan OrliČ, trgovec in posestnik v Pulju. Pokojnik je bil vedno narodni borec in navdušen J u gos loven. Z neumornim delom in s svojim poštenjem si je pridobil prilično velik imetek. Pri poslednjih izgredih meseca julija so nameravali fašisti zažgati med dragimi tudi njegovo hišo, kar se jim pa ni posrečilo. Vendar je to tako silno n plivalo na 70 let starega Orlica, da Je on, ki nikdar ni bil bolan, težko obolel, zdrobil si tudi nogo in umrl po dolgem muke-polnem bolovanjui. Pokojni zapušča številno, v narodnem duhu vzgojeno družino. Naj mu bo zemlja lahpa. — O ponesrečenem gosp. dr. Alfonzu Serjunu. zdravniku ▼ Tolminu, smo priobčili včeraj s strani nekega gospoda iz Tolmina došlo vest. da je g. dr. Serjun na poškodbah, dobljenih pri padcu, umrl. Danes pa smo videli drugo iz Gorice došlo poročilo, ki pravi, da g. dr. Serjun ni umrl marveč da Je izven nevarnosti. Nahaja se v bolnici usmiljenih bratov v Gorici. Ponesrečil se Je bil na Knezi. Dr. Serjun ima zlomljenih pet reber, vse gornje zobe, zlomljeno čeljust in polno drugih poskodeb. Želimo, da se obistini druga vest in da j^dr, Serjun okreva, 257 štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 10. novembra 1920. 3. stran. Za neodrešeno domoulno. Zgodovina Poljake se ponavlja na naši zemlji. Trikrat je že dosegla Italija oficijelno . delitev našega ozemlja: Leta 1SG6. je odtrgala z neke vrste plebiscitom Beneško Slovenijo od narodne celote. Mirovna pogodba od 20. ^uUja 1919, ki izroča našo kanalsko dolino s Trbižem Italiji in našo Žilo z Beljakom Avstriji, je delo italijanskega imperijalizma, 10. oktobra 1920. pa je zopet zmagala Italija, najsebičnejša ekspo-nentinja zapadno evropske ekspanzije, ki potrebuje našo Koroško za uresničenje svojih imperialističnih ciljev na pragn Evrope, četrta -»oficijelna« delitev naše zemlje se pripravlja te dni v Italiji. L. 1866. smo bili še zasužnjeni in nismo dogli protestirati. L. 1919. smo bili siecr ase svobodni, pa nismo znati protestirati. L. 1920. pa moramo povzdigniti svoj glas, da bo eul ves svet naš protest proti delitvi naše z**nlje s strani Italije. Mi zahtevamo osvo' Koroške in hočemo ujedinjenje v.;el. Sioveneev v svobodni ju ?oslo venski državi. Mi ne priznamo Dol*cno pogodbe in nobenega kompromisa, ki bi b strani naše države izročal naš,» zemljo tujcu. Koroška mora biti n:si. ki?r tudi vse slovensko ozemlje, ki je danes v posesti italijanskega imperijalizma. Pokažimo »veta, da smo vredni narodne in državne svobode in da smo pripravljeni i oboditi »©odrešeno domovino za :eno! Dneune oestL V Ljublanji 9. novembra 1920. — Volišča in volila v Ljubljani V I. volilnem okraju (Šolski okraj) bo volišče v Mestnem domu. Volil-cev v tem okraju je 1093. II. voli Sce obsega Št. Jakobski okraj. Tu bodo volili vsi volilci od črke A—W. Vseh volilcev je 767. Volili bodo v Št. Ja-kobska dekliški šoli. III. volišče obsega rudi Št. Jakobski okraj. Tu bodo volili vsi volilni upravičenci cd črke O—Ž. Vseh vollcev je tu 023. Volili bodo v Št. Jakobski dekliški šoli. IV. volišče obsega Krakovo in Trnovo ter šteje 1003 volilce. Volilni okraj se nahaja v deški šoli na Coi-zovi cesti. V. volišče obsega Dvorski okraj od Cojzove in Emonske ceste do Gregorčičeve, Hilšerieve in Vegove ulice ter Dvorskega trga ter šteje 1038 volilcev. Volilni lokal ie Državna obrtna šola. VI. volišče ie v državni realki v Vegovi ulici, obsega Dvorski okrai do Aleksandrove ceste in Prešernove ulice ter šteje 1005 volilcev. VIL volišče je v I. državni gimnaziji v Tomanovi ulici. Obsega Kolizejski okraj z Dunajsko cesto in šteje 924 volilcev. VIII. volišče tvori Kolodvorski okraj med Dunajsko in Resljevo cesto. Šteje 835 volilcev in ima svoj volilni lokal v poslopju deželnega sodišča. Kolodvorski okraj med Resljevo in Ahac-Ijevo cesto tvori IX. volišče in šteje 568 volilcev. Volilni lokal je v državnem učiteljišču na Resljevl cesti. Tu volijo volilci od A—L. X. volišče obsega tudi Kolodvorski okraj med Resljevo in Ahacljevo cesto ter šteje 584 volilcev. Volilni lokal je v deški šoli na Komenskega ulici. Tu volijo volilni upravičenci od Črke M—Ž. XI. volišče obsega Vodmatskl okraj, šteie 648 volilcev in ima svoj volilni lokal v Mestni ubožnici v .TaDlievi ulici XII. volišče obsega Crno vas s Ilovico, Hauptmanco, Ižansko cesto, Hradeckega vas In Kurio vas s 547 volilci. Volilni lokal je na Vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. XIII. in XIV. volišče obsegata Spodnjo Šiško. Volilni lokal je za obe volišči Šišenska deška šola. Na XIII. volišču, ki šteje 743 volilcev, volijo vsi volilni upravičenci od črke A do L. na XIV. volišču s 778 volilci pa volijo vsi volilni upravičenci od črke M do 2. Skupno število vseh volilcev v Ljubljani znaša torej 11.161. — V živo zadeli smo naše klerikalce, ko smo konstatirali niih demagogijo z davki. Najprej so trdili, da 4krarno povišanje zemljiškega in hišnega davka ne pomenja nič. Sedaj pred volitvami pa nimajo srca ne zmisla za državo. Humbug je. kar pripoveduje pane Vesenjak glede finančnega zakona. Gospod Vesenjak je v davčnih stvareh pravo dete. Kar se je izpremenilo v finančnem zakonu za Slovence, sta izvoievala poslanca Brezigar in Puc. Oosp. Korošec je veliko »prevelikopotezen«, da bi ga brigala pravočasno davčna predloga. — Protidržavni pokret se močno širi, kakor nam poročajo, v Gornji Savinski dolini. Najhujše gnezdo je Ljubno, kjer stoji na čelu protidr-žavnega gibanja bivši avstrijski žen-darm Podpečan in katerega podpi-rajo razni odkriti in pritajeni nem-škutarji. Državne oblasti bi storile prav, ako bi malo potipale na prste te protidržavne hujskače, ki zastrup-liajo zlasti kmetsko ljudstvo. Ti habsburški agitatorji so ponekod kmetsko ljudstvo že tako zapeljali, da glasno žaluje po Karlu in zabavlja na Srbe, ki so baje tega »dobrega cesarja« spodili s prestola. Ne vemo, ako so oblasti ti pojavi znani, ako niso, naj se nemudoma o njih pouči in ukrene, kar je treba, da se še bob* ne razpase protidržavna propaganda. _ Plebiscitna komisija proti Slovencem. Iz popolnoma slovenske občine Bistrice pri Pliberko nam poročajo: Izvoljeni župan te občine Jurij Rudolf st, vsek-dar tudi od nasprotnikov čislan, je dobil nepričakovano od ententne komisije poziv, naj takoj odda županske posle nekemu Francetu Kristanu, ki je prišel šele Pred nekoliko leti v občino. Istočasno je bil imenovan tudi nov občinski tajnik. S tem sc je v popolnoma slovenski občini I na brutalen način kršila avtonomija. Novi j župan je eden izmed najhujših narodnih i nasprotnikov, ki sploh noče slovensko f govoriti ter je v splošnem na tako slabem glasu, da bi ga niti onih par nemškutarjev, ki so v občini, ne volilo. Ta dogodek pa j,? tipičen in bati se je, da bo sla ententa komisija avstrijskim zahtevam na roko in bo na ta način kot zaščitnica oropala slovenske obJino njihovih pravic. Pri prevzemanju svojih županskih funkcij se je omenjeni Kristan vedel zelo nasilno in Krcali, da bo sedaj, ko ima moč v rokah, proda! Rudolfu kmetijo. V splošnem pa, ; da bodo sedaj Slovenci plesali, kakor bo : on godel. Za občinsko pisarno je rekviri-j i al prostore v posojilnični hiši, dasi ravno ! so ti prostori oddani drugim v najem. Da morejo taki nastopi naše ljudi popolnoma , zbegati, je naravno. Da pa ne izgube j vsega zaupanja v moč in zaščito na Se države, je nujno potrebno, da naša vlada v tem pogledu stori primerne korake pri avstrijski vladi na Dunaju. — Znati se raoraJ Da po goljufali koroški Nemci pri plesbicitu na. debelo, ve danes že ves svet, a da so goljufali dvojno, to prihaja sedaj pooaei na I dan. Tisočake, ki so jih plačevali za : glasove, so delili v soboto, torej šele [ dan pred plebiscitom. In vedeli so, za-I kaj so tako dolsli. V nedeljo je vob'lec 1 glasoval in ni imel časa, da bi šel v Celovec ali Beljak menjat prislnžene J tisočake. Na to veselo pot je odšel v ponedeljek. A vračal se je dolgega obraza. V Celovcu in Beljaka niso hoteli namreč menjati, niti sprejemati denarja, kor je bil ves denar — ponarejen! Za Nemce je bilo torej podkupovanje jako poceni. Ni nobenega vzroka j za pomolovanje tistih, ki so se prodali za ponarejen denar, bati se je samo. da bodo oškodovani s tem tudi pravi Slovenci, zato jim je priporočati skrajno previdnost nssnroti temu denarju. — Razmejitvena komisija. Minuli peto^ Je bila razmejitvena komisija na obmejnem ozemlju međ Korenjakom in Sv. j Lovrencem in je z malimi iziemami na j KoŠenjaku, kamor bo odšla posebna ko-; mi«ija in popravila nekatere točke, odc-j brila dosedanje delo tehničnega osebja. J Prihodnja seja bo v četrtek, ker se do te-i daj povrne tudi na dopusta nahajajoči se delesat major Calma. — Vzorna slovenska občina. Poročajo nam: Vzorna slovenska občina je Solčava v Savinskih olani-nah tik ob koroški meji. Ko se ie vršil plebiscit na Koroškem, so Solča-vani brez poziva od zcroraj organizirali brambno četo. ki ie na dan ple- j biseita šla v sosedno koroško občino i Belo ter tam prevzela pri poedinih I kmetih stražo, da so mogli domači oditi na clasovališče in izvršiti svojo narodno slovensko dolžnost. — Korošci se že kesaio! Iz Gornje Savinske doline nam pišejo: V zadniem času prihajajo preko meje številni Korošci in prosijo za božjo voljo, da bi se jim prodala živila. Kmetje jih navadno zavračajo. Korošci pa tarnajo, da so bili zaoeliani in da niso vedeli, da bo imel plebiscit zanje tako strašne posledice. Prnvijo. da je moke že povsod zmanjkalo, nikjer ni dobiti več kruha, živino so jeli že rekvirirati in predpisovati ogromno visoke davke. Tako tožijo in tarnajo. Ker so Slovenci mehki ljudje, se jim reveži smilijo in marsikateri Korošec odnese preko meje par kil moke ali na suhega mesa, kar bo na tudi prenehalo, ker je na meji že pričela delovat? finančna straža. — Klerikalci proti sodišču. Maribor, 8. novembra. Klerikalci se danes pod naslovom »Reklamacije In sodišče« pritožujejo v »Straži« proti postopanju sodišča kot volilne instance. Tako oČitaio sodišču, da je sprejelo Italijana Pascola. Nemca Jaunika in druare Nemce v volilne imenike. Pri tem očitajo sodišču, da se je dalo podkupiti z vinom, k! ga je nudil TtalHan Pascola nosamnlm sodiščem. Seveda so ta podtfkanfa navadna klerikalna infamnost. Naš? sodniki so visoko vzvišeni, da bi lih dosegle take infamlfe. — Afera Stefeibeksoveca nod-leHa v Bosni vzbuja v;'iko pozornost. To podjetje spada med največje v državi in tje bilo zasnovano no Bosni zaradi eksploatacije velikanskih grozdov. Avstrija Je oodletie spretnega žfda ščitila m šlo je dobro. Po razsulu Avstrije je država upravljala podjetje, ali činovniki so slabo vodili. Mislilo se je že dolgo na nacionalizacijo. Bili so dosti dobri predlogi, naposled so se odločili za nacionalizacijo pod imenom »Bosansko dioničarsko društvo za industrijo drva v Poberlinu« s kapitalom 300 milijonom kron ob udeležbi države. Pri tem nacijonaliziranju, ki ie urejeno menda samo za oči. ie velik odpor in govori se to in ono. Prizadet je minister Kovačević. Kakor poroča današnje »Jutro«, bo dernisi-joniral. Ne ve se. ali bo istočasno s Kovačevičem demisijoniral tudi dr. Korošec, ki ie z niim v ozkih stikih. Stvar je zanimiva! — Učiteljice radovljiškega in kranjskega okraja se sestanejo v četrtek 11. t. m. ob 3. v Podbreziu orl Francku ob vsakem vremenu. Važno. Izven UJU. — Obratno ravnateljstvo Južne železnice ie ustavilo vse sprejeme poduradniških pripravnikov in ne sprejema do preklica nobenih novih prijav. Do sedaj vložene prošnje se bodo le po potrebi vpoštevale. — V gospodinjo oblečena služkinja. K mornariškemu uradniku v p. g. L. Polancu je dne 29. oktobra 1920 vstopila v službo služkinja Leopoldina Korper, rojena 1891 v Orar\veinu na Štajerskem in pristojna v Dobrno pri Celju. Ko ji ie dne 4. t. m. njen službodaialec izročil znesek 445 K, da bi plačala mlekarico. se je nato oblekla od noj? do glave v obleko slučajno se v bolnišnici nahajajoče gospodinje ter odšla. Odnesla je dalje gospodinji črno reform, obleko, plišast velik Črn klobuk, zeleno pleteno še novo volneno iooo. nove moške čevlje in žensko srajco. Skupna škoda znaša okoli 7000 K. Korperjeva je bolj majhne postave, črnih las, ki jih nosi na čelu in sencih pristrižene in ij manjka v zgornji čeljusti 4—5 sprednjih zob. Govori popolnoma slovenski in nemški. Občinstvo se naproša, da na event. sumljive osebe opozori oblast. — Tatvine po šolah. Dne 4. novembra t. 1. je bil neki učenki --Mladike« raz obešalnika izpred Šolske sobe ukraden črn plašč s črnim ko-žuhovinastim ovratnikom, brez podloge in zelo širokega kroja, vreden 5000 K. Tat je neznan. To ni več prvi slučaj slične tatvine. Je v občnem interesu, da se izsledi tatu. ker je pred njim izpostavljen vsakdo, ki ima šoloobvezno deco. — Tovarna v L^scsi. V bližini Jcolo dvora v Lescah grad! g. MeguSar iz Krope novo tovarno za železne izdelke. — Nezvest pomočnik. Kleparski mojster Josip Pospišil je poslal svojega pomočnika Ivana Tmona fz Ljubljane v Kočevje, da Izvrši v Kočevskem rudniku večja kleparska dela. S seboj je vzel znatno množino pločevine in cina. Tmon je pobegnil ter odnesel s seboi vse orodje In cfn. Pospiši! ima 9O40 K škode. — Poškodbe. Ivanu Blbndiču. ifTozdnermr manipulanti?, je v gozdu Jelovici pri Zagorju ob Savi zmečkal hlod levo nogo. — Premogariu Francetu Habiču je v premogovniku v Zagonu ob S a v! zmečkal jamsk! voz desno ramo. Oba poškodovanca se sedaf nahajata v deželni HolnfS-nicf. — Tatvina. Nek? potepuh Lofze ie okradel posestnika Mihaela Kosa v Komendi pri Kamniku. Vzef mu ie SOD K fl^naria. — Služba ptrškaria se razr/isuje Pri 28. oešpollcu v Skoplju. Natančneje pofoje fe Povzeti z razglasa, Id Je nabit na mestni deski. «— Našla se je manjša vsota ćle-naria na poštnem uradu v nekdanii Mahrovi hiši. Tzerubiteli jra dobi pri uradnem slugi Gospodarskega urada delegacije ministrstva financ Josipu Porenti. Zsrnbfl se je 5. 1?. m. črn kožu-hovinast ovratnik od restavracije Južni kolodvor do perona. Pošten najditelj naj ga proti dobri nagrad! prinese v trgovino g. Ivana Kostevc na Sv. Petra cesti v Ljubljani. Ifnltara. — Repertoir Narodnega gfeftaHšČa v Ljubljani. Drama: Torek, 9. novembra: PvgmaHon. Re Čeških pravljice Bože-ne Nemcove. Knjigo je priredil dr. Ljndevit Pivko že leta 1914. in jo podaril Sokolu ▼ Mariboru, ki Jo je izdal sedaj kot 9 svezek svoj« knjlž niee. Mladina bo s slastjo čitala 6 krasnih pravljic največje češke pisateljice. Pisane so v lepem jeziku, kakor prvi del, ki Je Isšel I. 1912. Knjiga se n*~ dobiva v knjigarnah, temveč edino le pri Sokoln v Maribora (pri g. Frana Majerju, Glavni trg), Tesan izvod po 12.— K, broširan po 10.— K (po poeti samo po povzetju). Knjigo toplo priporočamo vsem, ki hočejo mladim esia- I teljem pripraviti veliko veselje, zlasti pa šolskim in ljudskim knjižnicam. Sokolston. — Seja gospodarskega odseka ljubljanskega Sokola se vrši v Četrtek, dne 11. t. m. ob 8. zvečer v odborovi sobi. (k) — Tekma člaiir, . >I'janske sokolske župe« se vi i oboto, dne 13. in nedeljo, dne 11. t. v telovadnici Kar. doma in sicer: v EobotO, ob 8. ari zvečer tekma posameznikov za župno i prvenstvo na orodju in v prostih vajah. V nedeljo, ob 8. uri dopoldne: a) Nadaljevanje tekme posameznikov za pr- venstvo župe v prostili strokah, b) tekma vrst v višjem, srednjem in nižjem oddelku. V nedeljo zvečer ob 8. uri v telovadnici Nar. doma družabni večer a sodelovanjem vojaške godbe. DrnStuene oestl In priredifus. m Abstinenčni krožek ljubljanskega moškega učiteljišča (dramatični odsek) prosi vse člane, da se udeleže sestanka, pri katerem se bodo razdelile vloge, v četrtek, 10. novembra v glasbeni dvorani ob 15. uri. flaiHOoeiša poročila. PR1CETEK POGAJANJ Z ITALIJO. — ITALIJANI BODO ZAHTEVALI POSTOJNO, IDRIJO IN BLEJSKI KOT? —d Beograd, 8. novembra. Iz I Rima poročajo od 7. t m.: Danes so odšli delegati, grof Storža , dr-I žavni tajnik Bonomi in drugi. V vili, v kateri se bodo pogajanja vršila, je priredil italijanski zunanji minister čajni večer Jutri v ponedeljek se vrši prva seja obeh delegacij. Obe stranki sta pripravljeni, da popustita, da bi se čimprej mogel doseči sporazum. Ko so italijanski delegati odhajali iz Rima, so klicali italijanski nacionalisti »Zivio italijanska Dalmacija!« Giolittt pride k pogajanjem šele v torek, ker je zadržan. Tudi italijanski delegat Volpi ni prišel, ker je bolan. Kot eksperta italijanske vlade delujeta Salata in Rodolo. Trst, 8. novembra. O priliki prihoda italijanskih delegatov v Rapallo priobčuje »Piccolo« poročilo iz Rima o programu Italijanske delegacije, kjer veli: Vladni krogi niso ničesar izjavili o flrogra* mu, ki ga namerava uveljaviti italijanska delegacija pri pogajanjih v Rapallo. V kolikor se more dosedaj vedeti, bo vseboval ta program razvodno črto Julijskih Alp od Triglava vzdolž gorske črte vzhodno od Idrije do Nanosa in Snežnika po določilih londonskega pakta do Kantride. Italija bi se odrekla samo logaški kotlini, pridržala pa bi zase okraj Postojne in Razdrtega in že-lezniško križišče St. Peter na Krasu severno od julijske meje. Delegacija namerava spraviti na dnevni red novo vprašanje, ki je postalo nujno vsled sistema, ki se ga poslužujejo Jugoslovani da sabotirajo našo trgovino z Nemško Avstrijo. Gre za jeseniški trikot, ki leži med julijsko mejo Koroške in ki je, ker pripada Kranjski, v jugoslovanskih rokah. Jesenice so velevažno križišče, po katerem teče najkrajša zveza med Trstom in Dunajem, t. j. turska železnica. Ta proga je tukaj na približno 20 km dolgi črti podvržena politično • gospodarskemu suženjstvu na škodo naše trgovine. To suženjstvo je tako, da je trgovski promet na tej progi popolnoma ustavljen. Ni ugotovljeno, ali bo italijanska delegacija zahtevala jeseniški trikot za Italijo ali pa za Ko-roško, kar bi bilo tudi ugodno. Vemo pa, da hoče to velevažno železniško progo osvobodi nevzdržnega suženjstva. Kar se tiče Reke bo program delegacije, da bo razen teritorijalne zveze z Italijo zahtevala priznanje dovršenega dejstva. Meje reške države bt bile one, nameravane reške vmesne drŽave. Kar se tiče Krka, ni znan namen vlade. Dosedanje informacije pa dopuščajo domnevo, da se Krk ne vrne več Hrvatom. Kakor se zdi, se ne govori več o izročitvi Cresa in Raba. Zadnji otok se je, kar se ti' če uprave, že ločil od Dalmacije ter se priklopi Istri. Italijanska delegacija pa se namerava odreči slav. in svete Dalmacije. Ta namen vlade je gotov. Glede Dalmacije bosta samo dve izjemi: Zadar, ki bi se ločil od Dalmacije in priključil Istri, ter kak manjši otok, mogoče Vis ali pa Itak kurčulanski otok. Delegacija namerva zahtevati jamstva proti eventuelni oboržitvi močnega šibe* niškega oporišča pa Jugoslovanih. Nejasen, oziroma še ne natančno določen je program delegacije glede Črne gore in Albanije. Na vsak način pa se odkloni priklopite* Skadra k Jugoslaviji. — d Rim, 7. novembra. Posebni poročevalec Agenzle Štefani javlja Iz S. Margherite: Italijanski delegati so dospeli danes dopoldne semkaj. Popoldne pa so priJH Juzoslovenski delegati dr. VesrtIĆ, dr. Trumblc in Stojanović. Zunanji minister grof Sforza lih Je prisrčno sprejet* Politična razpravljanja se prlčno Jutri. TRIANONSKA MIROVNA POGODBA« —d Beograd, 8. nov. Iz Budimpešte poročajo: Vladna stranka je imela zborovanje, na katerem se je sklenilo, da se ratificira trianonska mirovna pogodba, ker težak položaj, v katerem ?e Madžarska nahaja, ne dopušča, da bi so že nadalje odlašalo a podpisom. PROSLAVA ZAGREBŠKEGA' GLEDALIŠČA. —d Beograd. S. novem, >Tribuna« javlja: Ob priliki proslave zagrebškega gledališča so bili odlikovani Stirja najstarejši člani. Red Sv. Save III. razreda sta dobili Marija Strozzi in Milka Terzina, operni pevki. Red Sv. Save IV. razreda pa sta dobila Dragotin Freudenrelch in Nikola SmiljanoviČ. TAKE JONESCU NA POVRATKU. —d VarSava, 6. nov. Zunanji minister Sapieha je priredil v Čast Taka Jonesc* poslovilno pojedino. Minister Sapieba in Take Joneson sta Imela govore, v katerih sta na glasala važnost po lisko - romunskega prijateljstva, Sno-ei je Take Joneseu odpotoval v spremstvu poljskega poslanika v Bukarešti Skrzynske£a v Bukarešt DUNAJSKE KLEVETE, —d Dunaj 8. nov. Dunajski list* priobčujejo uradno izjavo glede avstrijskih ujetnikov v Jugoslaviji. Izjava se glasi: Urad za vojne ujetnike in civilne internirance je na podlagi govoric, da se se sedaj zadržujejo v Jugoslaviji ujetniki iz bejev na Koroškem, nastopil pri ministrstvu za zunanje zadeve za to, da se ta zadeva pojasni. Uspeh diplomatične intervencije v Beogradu in pri deželni vladi v Ljubljani je bil ta, da se je dalo na znanje, da se niti na ljubljanskem gradu niti na kateremkoli drugem kraju ne nahajajo več avstrijski vojni ujetniki in da so bili zadnii vojni ujetniki odpuščeni že meseca septembra. Vendar pa bo urad za vojne ujetnike dobro proučil vsako tozadevno ve**, Če bi šlo za vojne ujetnike ali civilne interniranee, ki bodo označeni t imenom in krajem internacije. Gospodarske oesfi. Borze. —'d Zagreb, 8. novembra. Devize: Berolin 189—190, Italija 535—540, London 0—525, Novi Jork 150—152, Pariz 915—0, Praga 164.50—165—50, 8vica 220—0, Dunaj 80—30.50. Valute: dolarji 150—151, avstrijske krone 33—34, rublji 95—100, francoski franki 925—0, napoleondori 507—510, marke 190—191, rom. leji 226—228, italijanske lire 0—540, češkoslovaške krone 162—0. —d Curih, 8. novembra. Devize: Berolin 7.77H, Holandija 194.30, Novi Jork 655, London 21.97, Pariz 38.30, Milan 22.30, Bruselj 40.80, Kodanj 86.25, Stockholm 122.40, Kristijanija 86, Madrid 86, Buenos Aires 230, Praga 6.80, Varšava L70, Budimpešta 1.30, Bukarešta 9.80, Dunaj 1.80, avstrijske žigosane krone 1.45. —d Dunaj, 8. novembra. Devize: Amsterdam 12.700, Berolin 662.50, Curih 7000, Kristijanija 5950, Kodanj 6000, Stockholm 8250. Valute: nemške marke 657.50, rom. Ieji 700, bolg. levi 500, švicarski franki 6975, francoski franki 2750, italijanske lire 1575, angleški funti 1500, ameriški dolarji 4S0, carski rublji 310. V prostem prometu: Zagreb 828—848, Budimpešta, plačila v nakazilih poštne hranilnice, 95—109, Praga 560—588, Varšava in Krakov 120—140, češkoslovaške krone 5000aki 560—588, manjši bankovci 560—588, novi dinarji 1310—1360. —d Praga, & novembra; Devize: Beograd 242, Zagreb 60.25, Dunaj 17.50,' Varšava 23, Sofija 102.25. Valute: di-nnrji 240, avstrijske krone 17.50, poljski bankovci 22, bolgarski bankovci 98.50. Narodnjaki in narodnja-kmje! Danes zvečer ob polosmih vsi na shod v Union, kjer manifestiramo za Koroško! Gosposvetski Zaon. Glavni urednik: Rasto Pusto s le m šek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite prav! Fellerjev Elza-fluidf Bodete se čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki špeciialni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerieve E!za-kro*rlice! (6 škatliic 18 K. Prava želodec okrepčuioča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. Omot In poštnina posebej, a najceneje. Eveen V. Feller, Stublca donia, Elzatrg št. 238, Hrvatska. In piateanski voz se odda. Ponudbe pod .Voz 8337« na upravništvo Slovenskega Naroda. 8337 Rnalnnraf predvoin° bbtgo, nerabljen, U|l9Isslfl.t se ceno picua Ljubljana, Kolodvorska ul. 3/1. dvorišče. 8419 Otroiki wM nov. Ip iieroolieo, z nikllastlm peditaikoe se proda za K 3 200 ponucJbe na "Po- slov. Naroda pod .M. 1/841 s. Bolita vdova leli metla oospodioje, gre tudi za hišno, vajena je kuharja in šivanja, kakor vsega domaČega dela. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 8412 Dva lepa.močna ia Hitra Konja proda skapaj aii izakega posamezna bete lesar i Krtku. 8420 Za prodati knjigotiskar- sa strojevima, slo- SKi uredjs! vima itd. - uP.te treba upraviti pod bifrom: .Tiskara 11—29' na Biocknerov zavod za oglasi vanje. Zagreb. Jnrjevska ul. 31. £399 na prodal na Slalerfken sestva, valjčni mlin, hiše, gostilna, maia trgovina in gostilna, hiše za tovarne, tovarna za cementne izdelke, trgovske hiše, menja se trgov ra in gostilna na Koroškem in Štajerskem pri posredovalnici .Rodna Gruda* Karol Breznk, Celje. Del^opolje 3. S39S fnvcM 110* prepeličar poldrugo MJVdIU p»9 feto star In uboglj se pod ugodnimi pogoii pioda vKop il ški uL štev. 2 (Trnovo-Ljubljana) 8352 3 mizarski skobelnikl (Hubelbank), še nič rabljeni po zmerni ceni. Naslov pove upravništvo Slov Naroda. 8327 prodajo se Na proda} dve donri kravi, deri ffll^lafiti -na^rc'a P°izve se v Ljub- ljani, Poljanska cesta 55. 8410 Piaitono (Koch & Koiselt) križen sfrune, s kovinskim napenjalotn (Stiromstock) in moderator e m se proda. VoraSa se v pivovarni Union, Oosposveiska c. 104. 8368 Trstje za strsae izdelale in pnitfa na debelo in drobno m2 po K 4'80 pri večjih namoči! h znaten odpust Stelner Anton, L{ttblfaaa, Jeranova olica 13 Trnovo*___4256 Gospod, miit išče stacovaile cvent. s hrano. Stanoval bi tudi skupa z drugim gospi.doni Poredbe pod .Državni uradnik 6384" na upravništvo Slov. Naroda. :-384 idoiikipod ž&Tteiiji urejiee tri pisarniške moči in S'.cer knjigovo-vodjo, kontorista in skladiščnika. Znanje strojepisja pogoi Le samski prosile naj vlagajo nrošnje z življcrvisom, točno navfdbo piačilnlh zahtevkov in rr pis izpričeval na naslov .Antimon" Medija-Izfake. 8 18 Važno! Gospod Ivan Zibitic, veleposestnik in vetetrgouec v Aleksandriji — Egiptu naznanja vsem cenj. jugoslov. trgovcem, industrijalnitn pod jetnikom ter izvoznim in uvoznim družbam vljudno, da je pripravljen dajati najkulantnejše in najzanesljivejše vsakovrstne informacije in podatke osobito glede izvoza in uvoza z Egiptom in to vsaj za toliko časa, dokler ne bodo urejena poslovanja z jugoslovanskim konzulatom odnosno trgovskimi zbornicami. Gospod Zibel ć je rodom Daimatinec, gereč Jugoslovanski rodoljub, kateri uživa osobito v evropejskih kolonijah kot predsednik jugoslovanskih društev itd. v Aleksandriji najvišje čislanje in priznanje, kajti ta mož biva v tej tujini že nad 50 let, — Vsa tozadevna pojasnila daje tukajšnja tvrdka attes trgovina z manufakturo na debelo, Turjaški trg št. 1, pisarna Židovska ulica štev. 1, I. nadstropje. 7135 kan za eMn Cisti, lika in konzervira usnje Proizvaja: „SLAVIA" tvora'ca kescičilih proizvodov dol. dr.,' ZASEEB, niča 213 Tefcfon 5-46. Brzaiavi: „C£Mlfl" t Trjoujkeso pomočnika s ore j me tvrdi: a Vlaka ulicah. V Ko- 8391 Goboko potrtim srcem naznanjamo tužno vest, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in tovarišem, Cta je naš ljubljenec i dne 9. novembra ob 1. uri po noči v 10 letu za vedno zatisni! svoje angeljske oči. Pogreb ljubljenega otroka bo v sredo, dne 10. nov. ob 4. uri pop. iz Leonišca k Sv Križu. LJUBLJANA, 9. novembra 1920. Janko Kosmeri, višji rev. Jož. žel. oče. — Dragica, soproga. Radko ln Jenko bratca. m I I • Zahvala. Ob nepričakovani smrti našega nadvseljubljenega sina ozir. brata Dragotina Okrefič se tem potom prisrčno zahvaljujemo vsem onim, Id so pripravili vse potrebno za pogreb, kakor tudi vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo g. progovnemu mojstru Kolarju v Sevnici za skrb, katero je imel pri pokojniku, ter gg. govornikoma za genljiva govora na grobu in pevskemu, godbenemu ter sokolskemu društvu. NABREŽINA, dne 27. oktobra 1920. ialaloift draftlaa Okrattt. Proda se konj 15 pesti visok rotegne vsako težo dvoje sani z enim sedežrm ln več novih zapravljencev na Štiri peresa in oljnate osi tet 10 vagonov bukovega oglja. A. J ikooiinl Kočevje. 8421 dopisa aii iispa katera podačoie H Klavir se Rte F^KViSfs hko tudi zvečer, ako ne bi biio pc dr.evu časa. Vožnja iz Ljubljane m nazaj se vsakokrat rovrne. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 842) Zenit na ponudba! Mlad obrtn k se 2eli vsied pomanjkanja znanja v svrho ženitve korcsnondenčnini otom seznaniti z gosrod čno, staro od 21 do >8 let Ponudbe pod .Samosto -nast 8409* na upra ništvo Slovens eva naroda 84 9 IreKek člaM * merlksnakt traber, iz Bore azelle po SJlaffa prvovrste t se proda za 1 i.00 I K. Star je b mesecev, visok 44 cm, v opasju 44 cm, nore 19 cm. Naslov: M. Stlaler, Lokave« •t! L ntirrcra. 8114 oln nuui poceni kompletni stroj za k^usfi* ko, endoskopijo in f3rand. gaivan. F. Nerat, 18crfbera 6os«©6?sa c-5 B .II. 8378 Zveza slaven>:liifi zadrug v Liiioliani registrevana zadruga z omejeno zavezo Klaviri Feliks PovJe, uglaiufe in epopravi]« cnliffaan in tn?B solidno in totao LJubljana, Triaika 49. Gre tudi na deželo. 8200 -*eaal*ko '•hnićkl produkti t O L I •Oo/o sotona eataea eksport n većim količinama uz najjeftinije uvjete. B. Flstrelch, Brealaa ar. 18. (Dentachland) 8«o-.) Tražim Star sam 31 god.' govorim 4 jezika, rožnat sA^4i Najfinejša bela chai-Jtd pi Uykopih, tovarnah, za 10 athm., kolo 77 cm, montiranj na temeljni lloželezni rloSči 55X150 cm. novi uvodni parni ventil od 1—1/4" prelazni ventil 1—1/2", pril. 3 matre sesalne cevi s podnožnim ventilom, premer 2", čisto novo urejena Interesentom fotografifc na nznolago! Vpra-Šanm na Jot. Kveder, Celje. 8416 Hiša v bližini mesta, pripravna za vinsko trgovino ali kako drugo obrt, se ceno proda. Ponadbe rod »Hiša 83*5« na upravo Slov.na roda. 833^> Hotel Imperlal a Dnbroonlku (vlastnost Jadranske Banke i Srpska Centralne Banke za Primorje) namjerava se prodati 111 dati o zsknp. Ozbiljni reflektanti neka Izvole dati odnosne ponude upravi hotela do 30. novembra o. g^ polažući na jedna od gornjih banaka 107» kapare od ponude. 8406 objažnjem njegovim pravilnikom, dopunjen propisima drugih zakona i pro-tučen odi i kama Državnog Saveta. Kasači onog Suda, Poieske uprave i Generalne Direkcije Posrednih Poreaa sa objašnjenjima Poreske Upiave i Generalne Direkcije Posrednih Poreza od B. Rokiooka, načelnika Generalne Direkcije Posredaib Poreza Ministrstva Fioaaslia Srago g opravljano I dopnn eno lzdanfe. Pretplatnicima i svima zalnteresovani-ma saopstava se, da |e ovo Jedino nafpospanSfo I aaltacnile ladanja i da su ava draga ladanfa notaena fer s»drte vkinote f tsmecjene propise, a naročito one za nove krajeve. Izdavačka kajltaraiea GECE K0HJL 9eonra0 Knez MfnaiSef a 1. Dospela je velika pošiltatev raznih gumbov, igel, modnih stvati, vezenin, linih žlic, rinčic za Čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebecin, orodja itd. — Za oblilen obisk se pri« poroča tvrdka i. Peteline, Llubljaisa, St. Petra mt it. I Majali e cena na drobno in debelo. Avstrija Zelo moderna, centralnoležeča 4 nadstropna vogalna hiša v Orazn z 22 stanovanji in visoko rentabiliteto, 1914 dograjena, se takoj pod zelo ugodnimi pogoji zamenja proti centralno ležeči, če tudi manjši trg hiši v Ljubljani ali kakem drugem večjem mestu SHS. Pojasnila pri M. Seršen v Ljutomeru ali oskrbniku J. Pokorny, Graz, Jakominigasse 41. t ¥ i a č i n os ZAJCE, FAZ ASE, JELENE la DIVJE BACE kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah z oddajne postaje E. VAJDA, veletrgovina z divjačino ČAKOVEC, (Medjimnrje) Brzo avi: V tu da Čakovec. Te'eion 4. Razpis ustanov. Posojilnica v Maribora (Narodni dom) razpisuje za šolsko leto 1920/21 sledeče ustanove: 1. Dr- Prani a Raeooa za visokošolce devet mest po 300 K. 2. Lastne in s'cer po eno mesto za Vinarsko in sadjarsko šola v Maribora po 700 K, za Kmetijsko SOlO v Mw. Juri u ob fufni Železnici po 400 K in za Drtevno obrtno solo e Ljubljani po 600 K. Pravico do ustanov pod 1. imajo dhaki slovenske narodnosti Iz mariborskega in šoštanjskega okraja, pri drugih pa se bo oziralo na prosilce iz mariborskega okraja. Prošnje opremljene z domovnico, zadnjim Šolskim Upričcvalom ln ubo2-nim listom, se naj vlo2e do 24. t. m. v posojilnica! pisarni v Narodnem domu v Maiiboru. Raenateliahro* lastni specijalni Jas i navijanje in previjanje strokovno v tvornici. Naš voditelj delavnic se odpravlja v Jugoslavijo in bi na željo si tam lahko ogledal in napravil proračune. Dopisi direktno na našega vodjo delavnic ALFONZA TOBLAK, sedaj v Celju, Seisberg 11, vila Waldfrieden ali brzojavno naravnost na nas. Dobav-ljamo točno s skladišča Graz. Motorji za istosmerni in vrtilni tok, dinami vsake napetosti, vsake moči. — Ves električni instalacijski materijal. i Mtro-MotoreHesellsduR m. D. H. LGraz« Sackstrasse 22II beim Kriegsschlossbergsteig. a Telesh. Ur« 497. — Brsojevl: »Eloktrocmatnj, arasc Um Hita Kraljestva M, Hrvatov in Slovencev, Slu}« 22. oktobra 1920. Aktiva, • ••<•<• a Metalna podloga: a) v blagajnicah: v kovanem zlatu v kovanem srebru v valutah.....■•••••« b) v depoih v inozemstvu: v raznih valutah •••••«••# Posojila: Din. 63,266 870'—. m , 15,537.526—. 2,364.58975. 344,970.363-24. Din. 426,139.345^9. na menice .... na vrednostne papirje Naprodaj Dolg države: za odkup kronskih vrednosti . • po računu raz mene . . . . po posojilu na bone obrtn. kap. • po posojilu na bone bančn. kredita za dolg depou din. kronsk. novčan. Vrednost državnih domen: založenih za izdavanje novčanic , 168,871.133-44. 5,236.119 62. 1.193,665.440-35. 661,103.570 17. 150,148.894-92. 500,000.000—. 425,921-526*65. . 174,107.258 06. , 2.930,839.43209 , 2.138,377.163'—. Din. 5.669,463-202-14. P a a I v a. Glavnica Din. 50,000.000*—• od te vplaceno v kovanem zlatu . » Rezervni fond . • •••••• Novčanice n tečaja ....... Razne obveznosti: potraživanje države na račun razmene obveze na žiroračunu • . • • • obveze po raznih računih . . . . Potraživanje države za založene domene Saldo raznih računov Din. 10,000.000-—, 705.011-64. 2.946,063.735—. Din. 379,387.283-80. 69,825.201-14. . 111,759.608.08. novo zidana hita s 3 sobami, kuhinjo, vežo, jedilno shrambo, kletjo, novi zidani živinski la svinjski hlevi, vrt in njiva, skupa i en oral. Za glavno cesto, od železniške postaje 10 minut Ceni ltaJSt trse Dru po lepa posestvo s 25 oral!, 2 zidani hiSi, živinski in svinjski hlevi, kozolec, 8 oralov gozda, oral vinograda, drugo njive, Din. 560,972.093 02 2.138,377.163-—. 13.345.199-48. 5.669,463.202.14. 42 90