ISSN 1855-3575 NASE OKOL Bilten Agencije RS za okolje, marec 2010, te+nik XVII, Številka 3 VREME VARSTVO NARAVE 10. marca je pihala zelo močna burja, sunki so v Vipavskf dolini dosegli 200 km/h Sneženje je zajele vso države CITES je med najbolj pozna ni m t sporazumi o varstvu prostoživeciti vrst rastlin in živali PODNEBJE Marca so padavine opazno zaostajale za dolgoletnim povprečjem VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v marcu 2010...............................................................................................................3 Razvoj vremena v marcu 2010..................................................................................................................25 Meteorološka postaja Jeronim..................................................................................................................32 AGROMETEOROLOGIJA 37 OB DESETI OBLETNICI KONVENCIJE CITES V SLOVENIJI 42 HIDROLOGIJA 57 Pretoki rek v marcu....................................................................................................................................57 Temperature rek in jezer v marcu.............................................................................................................61 Zaloge podzemnih voda v marcu 2010.....................................................................................................65 ONESNAŽENOST ZRAKA 71 POTRESI 80 Potresi v Sloveniji - marec 2010...............................................................................................................80 Svetovni potresi - marec 2010..................................................................................................................82 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 84 Fotografija z naslovne strani: V zadnji tretjini marca so prevladovali topli dnevi, sončnih dni pa je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem primanjkovalo. Štorklja na gnezdu ob progi, Grosuplje, 29. marec 2010 (foto: Marjan Trobec) Cover photo: In the last third of March warm days dominated, sunny days were less frequent than on long-term average. Stork in Grosuplje, March 29th, 2010 (Photo: Marjan Trobec) IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Tanja Dolenc, Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Stanka Koren, Janja Turšič, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v marcu 2010 Climate in March 2010 Tanja Cegnar Marec je prvi mesec meteorološke pomladi. Dan se hitro daljša, prav tako hitro narašča moč sončnih žarkov; temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom je ob lepem vremenu lahko velika. Marca smo pogosto izpostavljeni velikim in hitrim spremembam vremena, nič nenavadnega niso tudi močni prodori hladnega zraka in še povsem zimske razmere, ki jim nato hitro sledijo lepi, sončni dnevi. Ker se morebitno pomanjkanje padavin v začetku leta opazi šele marca, ko se narava začne prebujati, se ga je prijelo ljudsko ime sušec. Marec in april sta pogosto tudi meseca z največjo povprečno hitrostjo vetra. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka marca 2010 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, March 2010 Marec je tokrat najbolj zaznamoval močan prodor hladnega zraka 9. in 10. marca, ki ga je spremljalo sneženje z močnim vetrom po vsej državi; ocenjujejo, da so na Primorskem sunki ponekod dosegli Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja celo 200 km/h. Količina zapadlega snega je bila za marec običajna, izstopala je le Obala, kjer so na letališču v Portorožu 11. marca zjutraj namerili za to merilno mesto izjemnih 8 cm snega. V večjem delu države je bil marec nekoliko toplejši kot v dolgoletnem povprečju, le na Kočevskem, v visokogorju, Posočju ter v Vipavski dolini so zabeležili majhen negativen odklon. V večjem delu države je bilo sončnega vremena manj kot običajno, najbolj so za dolgoletnim povprečjem zaostajali v Novomeški kotlini in Beli krajini. Nadpovprečno sončno je bilo na severovzhodu države in na Goriškem. Največ padavin je bilo v delu Posočja, kjer so padavine presegle 100 mm. Pod 30 mm padavin je bilo v severovzhodni Sloveniji. Dolgoletno povprečje padavin ni bilo nikjer doseženo. Še najbolj so se povprečni namočenosti približali v širšem območju Novomeške kotline, Bele krajine in v dolini Kolpe, kjer so zabeležili več kot 60 % dolgoletnih padavin. Najmanj padavin glede na dolgoletno povprečje je bilo na Notranjskem, delu Štajerske, v Prekmuiju in v severnem delu Ljubljanske kotline. Za primerjavo uporabljamo obdobje 1961-1990, ker takrat posledice naraščanja toplogrednih plinov v ozračju še niso bile tako očitne. Marec se je začel z nadpovprečno toplim vremenom, a že 4. marca, na Primorskem dan kasneje, se je temperatura spustila pod dolgoletno povprečje in ostala pod njim vse do začetka druge polovice meseca; takrat se je začelo nadpovprečno toplo obdobje, ki se je večinoma končalo zadnji dan marca, ko je temperatura v večini krajev spet zdrsnila pod običajno vrednost. Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu marcu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in March and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna temperatura meseca marca 6,2 °C, kar je 0,8 °C nad dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši marec 1994, takrat je bila povprečna temperatura 10,6 °C, z 8,9 °C mu je sledil marec 2002, v letih 1990 in 2001 je bila povprečna temperatura 8,8 °C, leta 1977 pa 8,6 °C. Daleč najhladnejši je bil marec 1987 z 1,1 °C, z 1,8 °C mu je sledil marec 1955, 2 °C je bila povprečna temperatura marca 1958, marca 1962 pa 2,2 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 2,4 °C, kar je 1,8 °C nad dolgoletnim povprečjem in še spada v meje običajne spremenljivosti. Najhladnejša so bila jutra marca 1987 z -3 °C, najtoplejša pa leta 1994 s 5,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 10,4 °C, kar je enako dolgoletnemu povprečju. Popoldnevi so bili najtoplejši marca 1994 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 16,2 °C, najhladnejši pa marca 1962 s 5,6 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Marec 2010 je bil v visokogorju malenkost hladnejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka -7,4 °C, kar je 0,3 °C manj od dolgoletnega povprečja. Doslej je bil v visokogorju najtoplejši marec 1994 z -2,6 °C, 1977 z -2,8 °C, v letih 1957 in 1990 je bila povprečna 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja temperatura -3,1 °C, sledi pa marec 1989 z -3,2 °C. Najhladnejši je bil marec 1987 s povprečno temperaturo -11,9 °C, slabo stopinjo toplejši je bil marec 1971 (-11 °C); v marcih 1958 in 1962 je bila povprečna temperatura meseca -10,7 °C, leta 1984 pa -9,7 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna temperatura zraka v marcu na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ jih je bilo na Kredarici, kjer so bili vsi dnevi hladni; v Ratečah jih je bilo 22, v Kočevju 19, Slovenj Gradcu in Lescah po 18. 9 takih dni so zabeležili na Obali, v Biljah 10, v Godnjah in Mariboru po 12. V Ljubljani je bilo 14 hladnih dni, kar je 2 dni več kot v dolgoletnem povprečju; od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani najmanj hladnih dni v marcih 1991, 1999 in 2001, ko so zabeležili le po dva taka dneva, največ pa marca 1958, ko je bilo kar 26 takih dni (slika 3). 0 1951 LJUBLJANA I I I 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 6 30 25 4 2 5 0 Slika 3. Število hladnih dni v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in March and the corresponding mean of the period 1961-1990 Slika 4. Število ledenih dni v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in March and the corresponding mean of the period 1961-1990 Marca so dnevi s temperaturo ves dan pod lediščem že opazno redkejši kot februarja; takim dnevom pravimo ledeni. V Ljubljani ledenih dni v marcu tokrat ni bilo. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani deset marcev z ledenimi dnevi, od tega največ leta 1971, in sicer 5 dni, po en leden dan pa so zabeležili v letih 1952, 1962 in 1964. JS g 20 E 16 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 24 22 18 14 12 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in March and the 1961-1990 normals Absolutna najnižja temperatura je bila v večini krajev zabeležena 6. ali 8. marca. Na Bizeljskem in v Murski Soboti je bilo najhladneje 12. marca, v Celju 13. in v Črnomlju 14. marca. V Ratečah je bila najnižja temperatura -14,4 °C, v Postojni -9,2 °C, v Lescah -10,0 °C, v Slovenj Gradcu -9,3 °C in na Kočevskem -11,4 °C. Na Goriškem se je živo srebro spustilo na -5,7 °C, na Obali na -5,3 °C. V Ljubljani so izmerili -5,7 °C, kar ustreza dolgoletnemu povprečju. Na sedanji lokaciji merilne postaje je bila najnižja izmerjena marčevska temperatura -18,2 °C iz leta 1963, z -15,7 °C mu sledi marec leta 1958, z -14,7 °C pa leta 1955, z nizko temperaturo izstopa tudi marec 1976 (-14,6 °C). V 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja visokogorju je bilo najbolj mraz 8. marca, na Kredarici so izmerili -21,6 °C. Tudi v visokogorju smo v preteklosti marca izmerili že precej nižjo temperaturo, na Kredarici je bilo najbolj mraz marca 1971 z -28,1 °C. V Ratečah (16,3 °C), Biljah (20,0 °C), Godnjah (18,0 °C) in Slovenj Gradcu (17,7 °C) je bilo najtopleje 23. marca. V Postojni se je najbolj ogrelo 28. marca, zabeležili so 17,5 °C. Drugod je bila najvišja temperatura izmerjena 29. marca. V Ljubljani so izmerili 18,3 °C, kar je precej manj od 24,6 °C iz marca leta 1977. Na Kredarici so 20. marca izmerili 4,4 °C, opazno višjo temperaturo so zabeležili v marcih 1994 (8,1 °C), 1986 in 2006 (7,9 °C), 2004 (7,8 °C) in 1993 (7,6 °C). Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka marca 2010 od povprečja 1961-1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, March 2010 -1°C Povprečna temperatura marca je bila povsod blizu dolgoletnemu povprečju. Na večini ozemlja je bila nekoliko nad dolgoletnim povprečjem, vendar odklon nikjer ni presegel 1 °C. Nekoliko pod dolgoletnim povprečjem je bila povprečna marčevska temperatura na Kočevskem, v Vipavski dolini, celotnem Posočju in Julijcih. Negativni odkloni so bili zelo majhni. Slika 7. Veliki zvonček in črni teloh, Grosuplje, 14. marec 2010 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Leucojum vernum and Helleborus niger, Grosuplje, March 14th, 2010 (Photo: Iztok Sinjur) Najtoplejši ostaja marec 1994, na Obali marec 2001, v Črnomlju marca 1994 in 2001; najhladnejši od sredine minulega stoletja ostaja marec 1987. Višina padavin marca 2010 je prikazana na sliki 10. Največ padavin, nad 100 mm, so zabeležili v delu Posočja; v Žagi je padlo 115 mm, v Kobaridu 107 mm, Logu pod Mangartom 104 mm in Soči 101 mm. Najmanj, do 30 mm padavin, so namerili v severovzhodni in vzhodni Sloveniji; v velikih Dolencih je padlo 10 mm, v Murski Soboti 15 mm. Nikjer niso dosegli dolgoletnega povprečja marčevskih padavin. Od 70 do 80 % so zabeležili v Novi vasi, Novem mestu in Črnomlju. Petina običajnih padavin je padla na Goričkem. Približno polovica ozemlja ni dobila niti polovice toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 20 n 15 10 5 0 -5 -10 -15 20 15 O 10 5 0 ro 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan O 20 n 15 10 5 0 -5 -10 -15 20 15 0 10 1 5 ro (u 0 E 5 >w 15 10 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 13. Število padavinskih dni v marcu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 13. Number of days in March with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - marec 2010 Table 1. Monthly meteorological data - March 2010 Postaja RR RP Padavine in pojavi SD SSX DT SS Brnik 31 34 8 12 11 3 Jezersko 75 58 7 36 11 21 Log pod Mangartom 104 59 7 10 1 13 Soča 101 64 6 2 1 1 Zaga 115 51 6 0 0 0 Kobarid 107 55 7 0 0 0 Kneške Ravne 94 42 7 9 11 4 Nova vas 84 77 10 58 11 20 Sevno 41 48 6 17 11 6 Slovenske Konjice 26 38 4 12 11 2 Lendava 25 48 4 18 11 3 Veliki Dolenci 10 21 2 12 11 3 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) DT - dan v mesecu SD - število dni s padavinami > 1 mm LEGEND: RR - precipitation (mm) RP - precipitation compared to the normals SS - number of days with snow cover SSX - maximum snow cover DT - day in the month SD - number of days with precipitation Slika 14. Polet s Kovka, 962 m nad Vipavsko dolino. Spodaj Ajdovščina, 28. marec 2010 (foto: Petra Premrl) Figure 14. Flight from Kovk above Vipava valley, March 28th, 2010 (Photo: Petra Premrl) ivas j T _.z*' ■ * . ■■ -■ f ' ai*■ -J - - - .. - ' 5 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 250 F 200 (- c > 150 m ■n m 100 m C >tn > 50 0 MURSKA SOBOTA I . I. .1.1 I I I 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 15. Padavine v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 15. Precipitation in March and the mean value of the period 1961-1990 Slika 16. Padavine v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 16. Precipitation in March and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na sliki 17 je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja marca 2010 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Trajanje sončnega obsevanja je bilo nad dolgoletnim povprečjem le na Goriškem in na severovzhodu države. V Mariboru so dolgoletno povprečje presegli za 8 %, v Murski Soboti za 6 %. Večina ozemlja je dobila nad štiri petine običajnega sončnega obsevanja. Le v Beli krajini, Novem mestu in Lavrovcu je zaostanek za običajno osončenostjo presegel petino. Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja marca 2010 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 17. Bright sunshine duration in March 2010 compared with 1961-1990 normals 100% 80% 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V Ljubljani je sonce sijalo 122 ur, kar je 4 % pod dolgoletnim povprečjem. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sončnega vremena marca leta 1953 (248 ur), med bolj sončne spadajo še marci v letih 1961 (212 ur), 2003 (208 ur) in 1998 (205 ur). Najbolj siv je bil marec 1964 s 50 urami sončnega obsevanja, 68 ur je sonce sijalo leta 1962, 72 ur sončnega vremena je bilo marca 1960, marca 1979 pa 74 ur. Slika 18. Poplavljen Krakovski pragozd, 15. marec 2010 (foto: Iztok Sinjur) Figure 18. Flooded Krakovski pragozd, March 15th, 2010 (Photo: Iztok Sinjur) 250 200 > (D Slika 19. Število ur sončnega obsevanja v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 19. Bright sunshine duration in hours in March and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na sliki 20 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja E 20 - S 10 30 E 20 E >o -a 4 S 5 10 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan E 20 ro T3 S 10 r 12 30 E 20 E c ro >0 T3 4 £ ro 10 CELJE Ji 4 o I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 30 -, S 10- MARIBOR M 12 8 5 30 n E 20 E 4 g ro 10 r 12 MURSKA SOBOTA J 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 2 8 8 4 0 0 0 0 12 8 8 0 0 0 20 8 4 0 0 0 0 30 £ 20 10 12 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 30 E 20 E ro 10 0 12 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) marca 2010 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, March 2010 8 8 4 4 0 0 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Obali, Goriškem in v Ratečah, in sicer po 4. Dan manj je bilo jasno na Krasu in v Črnomlju. Brez jasnih dni so bili na Kredarici, v Prekmuiju, Mariboru, Celju, Novem mestu in na Kočevskem. V Ljubljani prav tako ni bilo jasnega dneva (slika 21), dolgoletno povprečje pa znaša tri dni; od sredine minulega stoletja je bil to že osmi marec brez jasnega dneva, kar 14 jasnih dni je bilo v Ljubljani v letu 1953, leta 1961 pa 13. 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 21. Število jasnih dni v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 22. Število oblačnih dni v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 21. Number of clear days in March and the me- Figure 22. Number of cloudy days in March and the an value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ takih dni, in sicer 16, so zabeležili v Črnomlju in Kočevju. 12 oblačnih dni je bilo v Novem mestu. Najmanj oblačnih dni je bilo Prekmuiju, in sicer 5. Po 7 so jih zabeležili na Krasu in v Mariboru. V Ljubljani je bilo 11 oblačnih dni (slika 22), kar je dva dni manj od dolgoletnega povprečja; marca 1964 je bilo 25 oblačnih dni, le en oblačen dan pa so zabeležili marca 1953. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 5,8 in 7,3 desetinami. Najmanjša povprečna oblačnost je bila na Obali (5,6) in na Krasu (5,5), največja pa na Kočevskem (7,7). Slika 23. Ivje na Pernicah (1160 m), 7. marec 2010 in snežni zameti na cesti na Kum, 9. marec 2010 (foto: Iztok Sinjur) Figure 23. Frost on Prenice (1160 m), March 7th, 2010. Snowdrifts on the road to Kum, March 9th, 2010 (Photo: Iztok Sinjur) Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - marec 2010 Table 2. Monthly meteorological data - March 2010 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 3,9 0,7 9,3 -0,5 17,5 29 -10,0 8 18 0 498 133 38 38 6 1 0 6 19 11 Kredarica 2514 -7,4 -0,3 -4,9 -9,6 4,4 20 -21,6 8 31 0 850 128 94 6,7 10 0 71 57 11 2 18 31 405 1 1 743,8 2,9 Rateče-Planica 864 1,2 0,4 7,6 -3,5 16,3 23 -14,4 6 22 0 582 142 93 5,8 10 4 53 54 7 0 0 25 38 1 1 917,8 5,9 Bilje 55 7,1 -0,1 12,5 2,7 20,0 23 -5,7 6 10 0 363 151 101 6,0 10 4 48 46 6 2 2 0 0 0 1010,5 7,4 Letališče Portorož 2 7,7 0,7 12,5 3,9 19,4 29 -5,3 6 9 0 350 160 98 5,6 9 4 33 48 6 2 4 1 8 11 1016,9 7,8 Godnje 295 5,8 0,1 11,1 2,2 18,0 23 -6,5 6 12 0 432 154 5,5 7 3 46 43 6 0 0 1 1 11 Postojna 533 3,9 0,4 8,6 -0,1 17,5 28 -9,2 6 16 0 499 129 97 6,1 9 1 40 33 7 1 1 8 16 11 Kočevje 468 3,4 -0,2 9,0 -1,0 17,2 29 -11,4 6 19 0 508 7,7 16 0 76 65 8 2 8 17 53 1 1 Ljubljana 299 6,2 0,8 10,4 2,4 18,3 29 -5,7 6 14 0 421 122 96 6,7 11 0 35 35 7 1 4 3 12 11 982,4 7,1 Bizeljsko 170 5,9 0,3 11,5 1,2 20,2 29 -7,0 12 13 0 409 6,6 10 1 46 63 7 2 4 7 20 1 1 Novo mesto 220 5,8 0,8 10,9 1,6 19,8 29 -6,6 6 14 0 404 104 76 6,8 12 0 57 73 8 2 3 9 35 1 1 990,9 7,1 Črnomelj 196 5,8 0,1 11,6 0,8 20,6 29 -9,5 14 13 0 404 6,8 16 3 70 78 9 2 1 7 36 1 1 Celje 240 5,4 0,9 11,0 0,5 20,2 29 -8,2 13 14 0 424 131 96 7,3 11 0 27 36 5 1 5 5 20 1 1 988,9 6,9 Maribor 275 6,1 0,9 11,4 1,6 20,2 29 -7,0 6 12 0 392 144 108 6,6 7 0 25 36 4 0 0 5 21 1 1 984,4 6,5 Slovenj Gradec 452 4,0 0,8 9,7 -0,9 17,7 23 -9,3 8 18 0 488 140 99 6,7 8 1 28 41 7 0 2 7 22 1 1 6,4 Murska Sobota 188 5,7 0,9 11,3 1,1 20,3 29 -9,9 12 15 0 409 143 106 6,5 5 0 15 30 3 0 4 4 14 11 995,4 6,7 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=l 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - marec 2010 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - March 2010 Postaja .dekada II . dekada III . dekada Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 4,3 8,4 1 4,0 1,2 -5,3 -0,3 -8,2 6,0 11,9 15,1 1,3 -1,6 -0,7 -4,4 12,2 16,6 19,4 8,6 5,5 6,6 3,7 Bilje 4,1 8,0 1 4,9 0,5 -5,7 -0,6 -7,6 5,3 12,8 15,2 -0,5 -4,3 -2,7 -6,2 11,5 16,4 20,0 7,6 3,3 6,3 1,5 Postojna -0,6 2,6 12,7 -3,4 -9,2 -4,2 -10,1 3,0 9,6 12,4 -2,9 -8,2 -4,7 -9,8 8,8 13,1 17,5 5,3 -1,6 3,7 -3,2 Kočevje -1,2 2,5 1 4,5 -4,3 -11,4 -6,6 -15,0 2,0 9,9 15,0 -4,5 -8,2 -7,2 -11,4 8,8 14,0 17,2 5,2 -0,7 2,8 -2,8 Rateče -3,0 1,9 11,6 -6,4 -14,4 -9,1 -20,0 0,6 8,2 11,3 -6,2 -10,0 -10,3 -13,8 5,7 12,2 16,3 1,5 -2,2 -0,3 -6,0 Lesce -0,3 3,8 12,5 -3,3 -10,0 -4,5 -11,6 2,8 9,7 14,0 -3,4 -6,8 -5,1 -9,0 8,8 14,0 17,5 4,5 -0,3 3,4 -2,0 Slovenj Gradec -0,1 3,0 1 4,5 -3,2 -9,3 -5,2 -11,4 2,4 10,4 15,3 -4,1 -8,6 -6,4 -11,0 9,3 15,1 17,7 4,1 -1,4 2,1 -3,6 Brnik -0,4 4,4 13,5 -3,9 -9,9 3,0 10,4 14,5 -3,8 -6,6 9,1 14,2 18,1 4,5 -1,5 Ljubljana 1,6 4,8 14,1 -1,0 -5,7 -2,8 -9,0 5,6 11,3 15,3 0,0 -3,6 -4,1 -8,4 10,8 14,7 18,3 7,8 2,4 4,5 -2,2 Sevno -0,7 2,4 13,6 -1,9 -7,2 -3,8 -9,9 4,5 9,6 14,9 0,5 -4,9 -2,4 -7,9 9,7 13,3 17,5 7,0 4,0 5,0 1,9 Novo mesto 1,1 4,4 15,9 -1,5 -6,6 -3,2 -10,4 4,6 11,3 17,0 -1,4 -4,4 -4,9 -9,1 11,2 16,3 19,8 7,0 1,0 4,9 -1,0 Črnomelj 1,6 5,2 17,3 -1,5 -7,5 -2,6 -9,0 4,2 12,0 16,8 -3,0 -9,5 -4,8 -11,5 10,9 17,0 20,6 6,5 0,0 5,0 -1,5 Bizeljsko 1,6 5,6 17,2 -1,5 -6,8 -2,3 -7,8 4,6 11,3 17,4 -1,4 -7,0 -3,0 -8,2 10,9 17,0 20,2 6,2 0,8 5,0 0,0 Celje 1,0 5,1 15,5 -2,3 -7,9 -3,4 -10,0 3,9 11,1 16,6 -2,6 -8,2 -4,8 -10,8 10,8 16,1 20,2 5,9 0,0 3,7 -2,2 Starše 1,1 5,0 17,0 -1,8 -7,2 -2,0 -7,8 4,6 11,5 17,0 -1,5 -8,6 -3,7 -10,9 11,0 16,5 20,1 6,9 0,6 5,3 -0,7 Maribor 1,3 4,9 16,1 -1,9 -7,0 4,9 11,6 19,2 -0,8 -6,8 11,4 17,2 20,2 7,1 3,1 Murska Sobota 1,5 5,1 16,5 -1,4 -7,1 -2,5 -9,0 4,2 11,5 17,7 -1,8 -9,9 -4,3 -14,0 11,0 16,8 20,3 6,0 1,4 4,3 -1,1 Veliki Dolenci 0,7 4,2 15,1 -2,0 -7,2 -3,6 -10,0 4,8 10,3 18,0 0,3 -4,0 -2,4 -8,0 11,2 16,2 19,0 7,0 4,4 4,6 0,9 LEGENDA: Tpovp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: Tpovp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - marec 2010 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - March 2010 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III M od 1. 1. 2008 I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 3,7 2 3,1 1 26,4 3 33,2 6 247 0 0 8 1 0 0 8 1 Bilje 16,3 2 0,0 0 31,4 5 47,7 7 289 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 10,3 5 5,0 1 24,6 4 39,9 10 302 5 4 16 4 0 0 16 8 Kočevje 32,1 5 17,4 1 26,1 4 75,6 10 334 49 8 53 9 0 0 53 17 Rateče 7,6 4 8,7 2 37,0 5 53,3 11 233 33 9 38 10 16 6 38 25 Lesce 4,2 3 13,5 1 20,5 6 38,2 10 227 1 2 19 4 0 0 19 6 Slovenj Gradec 7,1 6 12,8 1 8,2 4 28,1 11 140 7 2 22 5 0 0 22 7 Brnik 6,2 4 9,0 1 16,2 5 31,4 10 240 1 1 12 2 0 0 12 3 Ljubljana 5,1 6 10,4 1 19,1 4 34,6 11 304 0 0 12 3 0 0 12 3 Sevno 8,7 5 14,1 1 17,8 5 40,6 11 249 4 3 17 3 0 0 17 6 Novo mesto 21,3 5 21,9 1 13,8 4 57,0 10 245 15 3 35 6 0 0 35 9 Črnomelj 33,8 7 15,3 1 20,6 5 69,7 13 343 14 1 36 6 0 0 36 7 Bizeljsko 13,9 6 15,5 1 16,9 3 46,3 10 208 3 2 20 5 0 0 20 7 Celje 7,0 5 13,7 1 6,7 4 27,4 10 178 2 1 20 4 0 0 20 5 Starše 8,9 5 23,0 1 3,2 2 35,1 8 148 0 0 23 4 0 0 23 4 Maribor 5,3 4 17,8 2 1,4 2 24,5 8 109 0 0 21 5 0 0 21 5 Murska Sobota 3,4 1 9,5 1 1,6 2 14,5 4 104 0 0 14 4 0 0 14 4 Veliki Dolenci 0,0 0 4,8 2 5,3 4 10,1 6 80 0 0 12 3 0 0 12 3 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2007 Dmax s.d. ■ dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - višina snežne odeje (cm) - število dni s snežno odejo ob 7.uri LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2007 - total precipitation from the beginning of this year (mm) Dmax - snow cover (cm) s.d. - number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. marca 2010 > ro "D ro ü ro C >(fl > 400 300 200 100 0 l.jan LJUBLJANA l.feb l.mar 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož - letališče Bilje ««.A.102 % 33 % SSW 17 m/s 77 % SSE 13 m/s S 16 m/s ccc 97% 4 5 % SSE 44 m/s S 3 4 m/s Slika 24. Vetrovne rože, marec 2010 Figure 24. Wind roses, March 2010 6 0 % N 15 m/s ki 5 1 % N 0 8 m/s N 4 2 % NNW 1.0 m/s 4 3 % NNE 1 8 m/s 3 6 % " 5 8 % NNW il %/s NNE 06 m/s NNW 4 2 m/s NNE 3 4 m/s 13.2 % NW 1.0 m/s ...a.33 6 % NW 6 9 m/s 3.0 % NW 0.9 m/s NE 1.7 m/s NE NE 1.6 m/s 13 7 % WNW 1 2 m/s CMC 18 % ENE 1.1 m/s 9 0 % WNW 8 0 m/s EMC 0 7 % ENE 3.2 m/s WNW KM 5 4 % W 18 m/s 1.7 % E 0 8 m/s 10.5 % E 2 4 m/s E 2 9 m/s 2.8 % WSW 1 9 m/s 2.6 % ESE 1 1 m/s 8.3 % WSW 2 3 m/s ccc 46 % ESE 4.8 m/s WSW 2 1 8.3 % SE 1.5 m/s 10.8 % SW 2.9 m/s 3.8 % SE 1.6 m/s 13.3 % SE 6.4 m/s SW 1.2 m/s 4.8 % SSW 2 0 m/s 16.2 % SSE 2.0 m/s «... 5 8 % 2 1 % SSW 1.6 m/s SSE 1.6 m/s 8.8 % S 2 2 m/s 0 5 % SSW 15 m/s ccc 68 % SSE 4.3 m/s S 3 8 % 0.9 % S 2 3 m/s N 0 9 m/s M 0 3 % N 0 9 m/s N 0 8 m/s 2.0 % NNE 0 9 m/s 2 3 % NNW 2 3 m/s 0.9 % NNE 1 7 m/s NNW 1 2 m/s NNW 0 9 m/s NNE 0 6 m/s Kie 6 7 % NE 2.2 m/s 5.7 % NW 3.5 m/s MC 3 2 % NE 6.1 m/s NW 1.1 m/s NW 1.0 m/s NE 1 3 m/s EKic 7 1 % ENE 2.0 m/s EMC 14 0 % ENE 7.9 m/s WNW 1.2 m/s 1 6 % W 17 m/s 2.3 % E 4 2 m/s 3.6 % W 1.3 m/s 43 6 % E 3 2 m/s W 1.7 m/s WSW 3 0 m/s ECC 120 % ESE 2.6 m/s WSW 2 Im/ 3.3 % WSW 1 4 m/s ECC 133 % ESE 1.5 m/s 4.4 % SW 4.8 m/s 26.0 % SE 3.5 m/s 1.9 % SE 0.9 m/s SW 2 1 %/s cc 2 7 % SE 0.8 m/s SW 2.1 m/s SSW 47 m/s 5 5 % SSW 2 7 m/s ccc 2 2 % SSE 2.0 m/s 3.5 % S 2 1 m. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; jugovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 48 % vseh terminov, severovzhodniku in vzhodseverovzhodniku pa 17 %. Najmočnejši sunek vetra je 10. marca dosegel 25,2 m/s, bilo je 12 dni z vetrom nad 10 m/s in dva dneva z vetrom nad 20 m/s. V Kopru je bilo 9 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega štirje z vetrom nad 20 m/s; najmočnejši sunek vetra je 10. marca dosegel 27,9 m/s. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 64 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 10. marca dosegel 23,9 m/s, bilo je 11 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega trije s sunki nad 20 m/s. V Ljubljani je vzhodseverovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 33 % terminov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 25 %. Najmočnejši sunek je bil 8. marca 15,4 m/s, veter je v 9 dneh presegel hitrost 10 m/s. Na Kredarici je veter v 11 dneh presegel 20 m/s, od tega le v enem dnevu 30 m/s; 21. marca je v sunku dosegel hitrost 30,4 m/s. Severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 56 % vseh terminov, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 25 %. V Mariboru je seve-rozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 31 % vseh primerov, vzhodjugovzhodniku s sosednjima smerema pa 33 %. Sunek vetra je 30. marca dosegel 12,7 m/s; bili so 4 dnevi z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupaj jim je pripadlo 53 % vseh primerov, severovzhodniku in vzhodseverovzhodniku 21 %. Najmočnejši sunek je 8. marca dosegel 17,1 m/s, bilo je 11 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 30. marca dosegel hitrost 20,6 m/s, bili so 4 dnevi z vetrom nad 20 m/s. V parku Škocjanske jame je bilo 13 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega 5 z vetrom nad 20 m/s, 10. marca je veter dosegel 23,9 m/s. Slika 25. Posledice močne burje v sadovnjaku, Šempas, 13. marec 2010 (foto: Nike Kranjc) Figure 25. The consequences of a strong bora wind in the orchard, Šempas, March 13th, 2010 (Photo: Nike Kranjc) 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, marec 2010 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, March 2010 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož -1,6 -1,0 4,4 0,7 18 14 86 48 92 124 83 98 Bilje -1,5 -1,6 2,8 - 0,1 54 0 70 46 84 138 86 101 Postojna -2,6 -0,3 3,6 0,4 34 15 43 33 Kočevje -3,0 -1,3 3,2 - 0,2 98 50 54 65 Rateče -2,2 0,0 3,2 0,4 26 32 85 54 87 122 76 93 Lesce -1,7 -0,2 3,6 0,7 16 45 47 38 Slovenj Gradec -1,4 -0,6 4,1 0,8 47 66 25 41 82 118 98 99 Brnik -1,9 -0,2 3,8 0,7 24 34 38 34 Ljubljana -1,8 0,5 3,3 0,8 19 38 44 35 98 137 63 96 Sevno -3,2 0,5 3,1 0,2 38 59 47 48 Novo mesto -1,9 -0,1 4,0 0,8 97 100 41 73 54 113 65 76 Črnomelj -2,0 -1,1 3,0 0,1 115 65 57 78 Bizeljsko -1,9 -0,7 3,2 0,3 71 74 50 63 Celje -1,6 -0,3 4,2 0,9 33 71 19 36 83 124 85 96 Starše -2,0 -0,2 3,7 0,6 52 135 11 55 Maribor -1,9 0,1 4,0 0,9 29 100 4 36 98 125 102 108 Murska Sobota -1,2 -0,3 4,0 0,9 25 74 7 30 101 121 97 106 Veliki Dolenci -2,2 0,3 4,1 0,9 0 35 23 21 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M ■ odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) ■ padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) ■ trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - tretjine in mesec - mean temperature anomaly (°C) - precipitation compared to the 1961-1990 normals(%) - bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals (%) thirds and month Prva tretjina marca je bila povsod hladnejša od dolgoletnega povprečja, povprečna temperatura je bila v pretežnem delu države 1,5 do 3 °C nižja kot običajno. Najmanjši odklon je bil v Murski Soboti (-1,2 °C), največji pa v Sevnem (-3,2 °C). Padavine so močno zaostajale za dolgoletnim povprečjem; le v Črnomlju so ga presegli za 15 %, v Novem mestu in Kočevju pa so se mu močno približali. Večina države je dobila manj kot polovico običajnih padavin. Na Goričkem ni bilo padavin, na Obali, Lescah in v Ljubljani je padla manj kot petina običajnih padavin. Dolgoletno povprečje trajanja sončnega obsevanja je bilo izenačeno v Prekmurju, močno so se mu približali tudi v Mariboru in Ljubljani. Drugod je sončnega vremena primanjkovalo, najbolj v Novem mestu, kjer so dosegli le dobro polovico običajnega trajanja sončnega obsevanja. Povprečna temperatura v osrednji tretjini marca je bila blizu dolgoletnega povprečja. Največji negativni odklon je bil na Goriškem (-1,6 °C), največji pozitivni odklon (0,5 °C) pa v osrednji Sloveniji. Dolgoletno povprečje padavin so izenačili v Novem mestu in Mariboru, v Staršah pa so ga presegli za 15 %. Na Goriškem padavin ni bilo, na Obali in Postojni je padlo do 15 % običajnih padavin. Dolgoletno povprečje sončnega vremena je bilo povsod preseženo vsaj za 15 %, najbolj na Goriškem in v Ljubljani, kjer je bilo sončnega vremena vsaj za tretjino več kot običajno. Zadnja tretjina marca je bila opazno toplejša od dolgoletnega povprečja, odklon je bil večinoma med 3 in 4 °C. Večji je bil na Obali (4,4 °C), v Slovenj Gradcu in Velikih Dolencih (4,1°) ter v Celju (4,2 °C). Najmanjši odklon je bil na Goriškem (2,8 °C). Padavine so povsod zaostajale za dolgoletnim povprečjem. V Mariboru in Murski Soboti niso dosegli niti desetine običajnih padavin, za sedmino pa so za dolgoletnim povprečjem zaostajali na Obali in v Ratečah. Dolgoletno povprečje sončnega vremena so dosegli v Mariboru, le za spoznanje so zaostajali v Prekmuiju. V primerjavi z dolgoletnim 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja povprečjem so najbolj zaostajali v osrednji Sloveniji in v Novem mestu, kjer so dosegli slabi dve tretjini običajne osončenosti. Nevihte so marca še redke, ponekod so zabeležili po dva dneva z nevihto ali grmenjem. 80 60 E ra 40 >W 20 JUBLJANA I J ,111. .11 M. J > • L i ..lil .1 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 26. Največja debelina snega v marcu Figure 26. Maximum snow cover depth in March Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. 11. marca je bila snežna odeja debela 405 cm, kar je nad dolgoletnim povprečjem, vendar v mejah običajne spremenljivosti. Marca je bilo več snega v letih 2001 (595 cm), 1977 (588 cm), 2009 pa 560 cm. Malo snega je bilo v marcih 1957 (130 cm), 1989 in 2002 (po 135 cm), 1964 (153 cm) ter v letu 1993, ko so namerili 165 cm. 500 400 I 300 ra c >y> 200 > 100 KREDARICA Slika 27. Dnevna višina snežne odeje marca 2010 na Kredarici Figure 27. Daily snow cover depth in March 2010 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 28. Vzpon na Triglav. Pogled proti Kanjavcu (2568 m), 24. marec 2010 (foto: Jaka Or-tar) Figure 28. The ascent to Triglav. View to Kanjavec (2568 m), March 24th, 2010 (Photo: Jaka Ortar) - 0 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V južni in vzhodni Sloveniji je začelo snežiti že 8. marca proti večeru, naslednji dan se je sneženje okrepilo in razširilo nad osrednjo Slovenijo, proti večeru pa prehodno oslabelo. V noči na 10. marec se je sneženje spet okrepilo in zajelo skoraj vso državo, snežilo je tudi čez dan. Šele v noči na 11. marec je sneženje oslabelo in do jutra ponehalo. Po nižinah jugovzhodne Slovenije je zapadlo okoli 30 cm, pretežni del države pa je dobil 10 do 30 cm snega. Od 40 do 60 cm je padlo na območju od Kočevskega roga in Poljanske doline do Snežnika ter ponekod v višjih krajih osrednje in vzhodne Slovenije. Sneg je bil rahel in suh. Najmanj ga je bilo na Goriškem, neobičajno veliko pa na letališču v Portorožu (8 cm). Število dni s snežno odejo je bilo v Ljubljani in Ratečah podpovprečno. V Ljubljani ni bilo snežne odeje v desetih marcih, največ takih dni pa je bilo marca 1955, kar 25. V Murski Soboti so izenačili dolgoletno povprečje; v 21 marcih so bili brez snežne odeje, največ dni s snežno odejo pa je bilo marca 1955 (24). V Novem mestu so z 9 dnevi nekoliko presegli dolgoletno povprečje. 6-krat je bilo Novo mesto marca brez snega, največ dni s snežno odejo pa je bilo marca 1955 (27 dni). V Ratečah je bila snežna odeja prisotna 25 dni, kar 26-krat pa je tla prekrivala ves mesec. Najmanj dni s snežno odejo je bilo leta 1959, le 2. .2 «» 10 LJUBLJANA 20 ° 15 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 10 0^ 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 .2 15 > MURSKA SOBOTA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 30 25 20 RATEČE 0 .......................................................... 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 29. Število dni z zabeleženo snežno odejo v marcu Figure 29. Number of days with snow cover in March Na Kredarici so zabeležili 18 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju je bilo 8 dni z meglo, v Celju 5, dan manj pa na letališču v Portorožu, Murski Soboti in na Bizeljskem. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili štirje dnevi z meglo, kar je tri dni manj od dolgoletnega povprečja. Največ dni z meglo je bilo zabeleženih marca 1970, in sicer 17, brez megle so bili v marcih 1973, 1993 in 2002, le en meglen dan pa je bil v sedmih marcih (1990, 1994, 1996, 1997, 2000, 2001 in 2003). 25 25 20 o 15 - 5 5 0 25 20 = 15 - 10 10 5 5 0 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 30. Komna, 19. marec 2010 (foto: Miha Pavšek) Figure 30. Komna, March 19, 2010 (Photo: Miha Pavšek) 20 15 Slika 31. Število dni z meglo marca in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 31. Number of foggy days in March and the mean value of the period 1961-1990 c T3 £ 10 > CP LJUBLJANA il u ui 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Na sliki 32 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Najvišjo vrednost so zabeležili 17. marca, in sicer 993,4 mb. Sledilo je večinoma počasno upadanje vse do konca meseca, ko je zračni pritisk padel na 971,2 mb. 1000 990 = 980 970 960 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 32. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare marca 2010 Figure 32. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in March 2010 Na sliki 32 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Vsebnost vodne pare v zraku je od začetka meseca do 8. marca upadala, takrat je bila z 2,5 mb 5 0 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja zabeležena najnižja vrednost. Sledil je manjši porast in nekajdnevna ustaljena vlažnost, nato pa močan porast ob koncu druge in začetku zadnje tretjine meseca. 22. marca se je vsebnost vodne pare povzpela na 11,4 mb, 26. marca pa na 11,5 mb. SUMMARY For the most part of the country, it was slightly warmer in March than in long-term average; only the Kočevska region, in the mountains, the Soča and the Vipava Valley observed a small negative anomaly. The anomalies were in the ±1 °C. March began with unusually warm weather, but on 4th of March, on the Coastal region a day later, the temperature dropped below long term average and remained below until the beginning of the second half of the month, when unusually warm period began and lasted until the last day of March, when the temperature in most places dropped below the normal value again. The most significant weather event in March was a strong cold air penetration on 9th and 10th of March, which was accompanied by snow with strong winds across the country, the strongest gusts were observed in the Primorska region, up to 200 km/h. The amount of snow fallen during this episode is normal for March, with the exception of 8 cm of snow reported at the airport in Portorož. In most of Slovenia less sunny weather than usual was registered, sunshine duration was above the long-term average only in the Goriška region and on the northeast of the country (in Maribor by 8 % in Murska Sobota by 6 %). Bela krajina, part of the Dolenjska region and the measuring station Lavrovec reported less than 80 % of the normal sunshine duration. Maximum rainfall was reported in part of Posočje where rainfall exceeded 100 mm (in Žaga 115 mm were reported). Precipitation below 30 mm was observed in northeastern Slovenia (Veliki Dolenci 10 mm, Murska Sobota 15 mm). The long-term average rainfall has not been achieved anywhere. Abbreviations in the Table 1: NV - altitude above the mean sea level (m) TS - mean monthly air temperature (°C) TOD - temperature anomaly (°C) TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) DT - day in the month TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SM - number of days with min. air temperature <0 °C SX - number of days with max. air temperature >25 °C TD - number of heating degree days OBS - bright sunshine duration in hours RO - % of the normal bright sunshine duration PO - mean cloud amount (in tenth) SO - number of cloudy days SJ - number of clear days RR - total amount of precipitation (mm) RP - % of the normal amount of precipitation SD - number of days with precipitation >1 mm SN - number of days with thunderstorm and thunder SG - number of days with fog SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SSX - maximum snow cover depth (cm) P - average pressure (hPa) PP - average vapor pressure (hPa) 24 Razvoj vremena v marcu 2010 Weather development in March 2010 Janez Markošek 1.-2. marec Spremenljivo oblačno, občasno krajevne padavine Nad severno in deloma srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad zahodno Evropo pa šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi do severozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma vlažen zrak. V noči na 1. marec je deževalo, čez dan je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. V noči na 2. marec se je spet pooblačilo, zjutraj in dopoldne so bile ponekod manjše padavine, deloma plohe. V jugozahodni Sloveniji je bilo delno jasno, prehodno je zapihala burja. Popoldne se je tudi drugod delno razjasnilo. Drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 5 do 10, na Primorskem do 15 °C. 3. marec Pretežno oblačno in povečini suho, šibka burja V šibkem območju visokega zračnega pritiska je od zahoda pritekal vlažen zrak. Prevladovalo je pretežno oblačno vreme. Na Primorskem je še pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 9, na Primorskem do 13 °C. 4. marec Oblačno s padavinami, vetrovno, hladno Nad zahodnim Sredozemljem se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska in se hitro pomikalo proti vzhodu (slike 1-3). V noči na 4. marec in čez dan je bilo oblačno s padavinami. Po nižinah je deloma deževalo, deloma snežilo. Popoldne so padavine oslabele in v zahodni polovici Slovenije ponehale. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem burja. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 4, na Primorskem do 9 °C. 5. marec Na Primorskem delno jasno z burjo, drugod spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami Iznad severozahodne Evrope se je nad Alpe širilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je pritekal hladen in vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je burja. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno so bile krajevne padavine, deloma snežne plohe. Predvsem v severovzhodni Sloveniji je pihal severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 4, na Primorskem do 8 °C. 6. marec Postopne pooblačitve Od severa je k nam pritekal postopno bolj vlažen zrak. Zjutraj je bilo še jasno, čez dan je oblačnost naraščala, proti večeru je bilo že oblačno. Po mrzlem jutru so bile najvišje dnevne temperature od 2 do 5, na Primorskem do 7 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 7.-8. marec Na Primorskem delno jasno z burjo, drugod spremenljivo oblačno, na jugovzhodu rahel sneg Nad osrednjim delom Evrope, od britanskega otočja do jugozahodne Rusije, je bilo območje visokega zračnega pritiska. V Sredozemlju je bilo ciklonsko območje. Od vzhoda je k nam pritekal hladen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je zmerna burja. Drugod je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, v jugovzhodni Sloveniji pretežno oblačno. Tam je občasno naletaval sneg. V notranjosti Slovenije je pihal severovzhodni veter. Postopno je bilo hladneje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od -2 do 2, na Primorskem do 5 °C. 9.-10. marec Oblačno, sneženje se krepi, drugi dan na Primorskem zelo močna burja Nad osrednjim delom Evrope je bilo še vedno območje visokega zračnega pritiska. V zahodnem Sredozemlju pa se je poglobilo ciklonsko območje in se pomikalo proti vzhodu. Najbližje našim krajem je bilo 10. marca zjutraj in dopoldne. V višinah je bilo nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem, Alpami in Balkanom obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 4-6). Oblačno je bilo, le prvi dan na Primorskem sprva še delno jasno. Občasno je rahlo snežilo. Pihal je severovzhodni veter, burja na Primorskem se je krepila. Drugi dan se je sneženje okrepilo, snežilo je tudi na obali. Največ snega je padlo na Kočevskem in delu Notranjske, ponekod več kot tri četrt metra. Pihala je zelo močna burja, največji izmerjeni sunki so bili med Vipavo in Novo Gorico okoli 200 km/h. V notranjosti Slovenije je pihal okrepljen severovzhodni veter. Hladno je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od -4 do 0, na Primorskem do 4 °C. 11. marec Na Primorskem delno jasno, burja poneha, drugod oblačno Območje visokega zračnega pritiska je nad srednjo Evropo nekoliko oslabelo, ciklonsko območje se je polnilo. Središče višinskega jedra hladnega zraka je bilo nad srednjo Italijo. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, čez dan se je na obali oblačnost povečala. Drugod po Sloveniji je prevladovalo oblačno, vendar suho vreme. Burja je ponehala. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 3, na Primorskem do 9 °C. 12.-14. marec Delno jasno z zmerno oblačnostjo, postopno topleje Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je segalo tudi nad Alpe. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Prvi dan je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Drugi dan je bilo največ jasnine na Primorskem, zadnji dan pa je bilo le v vzhodni Sloveniji popoldne in proti večeru zmerno oblačno, drugod pa ves dan pretežno jasno. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 10 do 13 °C. 15. marec Delno jasno, občasno pretežno oblačno, snežne plohe Iznad zahodne Evrope je proti srednji Evropi segalo območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi je pritekal občasno bolj vlažen zrak (slike 7-9). Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, predvsem v vzhodni polovici Slovenje občasno pretežno oblačno. V severovzhodni Sloveniji so bile krajevne snežne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile v severovzhodni Sloveniji okoli 4, drugod do 12, na Goriškem do 14 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 16.-18. marec Delno jasno, občasno pretežno oblačno, postopno topleje Nad južno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je nad naše kraje z razmeroma močnimi severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Prvi dan je bilo zmerno do pretežno oblačno in povečini brez padavin. Drugi dan je bilo pretežno jasno, sprva ponekod še pretežno oblačno. Tudi zadnji dan se je oblačnost spreminjala, občasno je bilo bolj, občasno manj oblačno. Postopno je bilo topleje, najvišje dnevne temperature so bile zadnji dan od 11 do 17 °C, jutranje temperature pa so bile marsikje pod lediščem. 19.-20. marec Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, jugozahodnih Nad zahodno Evropo se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah se je krepil jugozahodni veter. Prvi dan je bilo v vzhodni in deloma osrednji Sloveniji delno jasno, drugod pretežno oblačno. Drugi dan je bilo le še v vzhodnih krajih nekaj jasnine. Pihal je jugozahodni veter, ki se je drugi dan še okrepil. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 18 °C. 21.-22. marec Oblačno, dež se razširi nad vso Slovenijo, sprva jugozahodnih Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, vremenska fronta se je pomikala prek Slovenije. Za njo se je nad srednjo Evropo krepilo območje visokega zračnega pritiska (slike 10-12). Prvi dan je bilo v severovzhodni Sloveniji še zmerno do pretežno oblačno, drugod je bilo oblačno. Ponekod na Primorskem in Notranjskem je rosilo ali rahlo deževalo. Pihal je jugozahodni veter. Drugi dan je bilo oblačno, v večjem delu Slovenije je občasno rahlo deževalo. Zvečer se je v severovzhodnih krajih delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 15, prvi dan v severovzhodnih krajih še do 18 °C. 23.-24. marec Spremenljivo oblačno, zjutraj ponekod po nižinah megla Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je drugi dan pričelo slabeti. Veter v višinah se je iz severozahodne počasi obračal na zahodno do jugozahodno smer. Prvi dan je bilo sprva pretežno oblačno, čez dan se je v večjem delu Slovenije delno razjasnilo. Drugi dan je bilo delno jasno, več oblačnosti je bilo spet popoldne in zvečer. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 20 °C. 25.-26. marec Pretežno oblačno s krajevnimi padavinami Nad severovzhodnim Atlantikom in zahodno Evropo je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi je pritekal topel in vlažen zrak. Prvi dan je bilo pretežno oblačno, občasno so bile rahle padavine, deloma krajevne plohe. Popoldne se je prehodno delno razjasnilo. Drugi dan je prevladovalo pretežno oblačno vreme, predvsem v severozahodni Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile v večjem delu Slovenije od 14 do 20 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 27.-28. marec Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in prvi dan posamezne nevihte Nad južno Skandinavijo in severnim delom srednje Evrope je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Višinska dolina s hladnim zrakom se je prek Alp pomikala proti vzhodu (slike 13-15). Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Prvi dan so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Ponekod je padala sodra in tudi toča. Drugi dan so se pojavljale le še kratkotrajne krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 20 °C. 29. marec Delno jasno z zmerno oblačnostjo, jugozahodnik, toplo V bližini obal zahodne Evrope se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska. Veter v višinah se je obrnil v jugozahodno smer, pritekal je še razmeroma suh zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo. Pihal je jugozahodni veter. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 21 °C. 30.-31. marec Pretežno oblačno, občasno padavine, deloma plohe in nevihte, sprva jugozahodnik, jugo Območje nizkega zračnega pritiska se je pomaknilo nad zahodno in srednjo Evropo. V višinah je bila nad večjim delom Evrope obsežna dolina s hladnim zrakom (slike 16-18). V severovzhodni Sloveniji je bilo prvi dan še delno jasno. Drugod je bilo oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji je občasno deževalo. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Drugi dan se je pooblačilo tudi v vzhodni Sloveniji. Občasno je deževalo, pojavljale so se tudi krajevne plohe in posamezne nevihte. Najhladneje je bilo v alpskih dolinah, najtopleje pa prvi dan po nižinah vzhodne Slovenije, kjer so izmerili do 19 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4. 3. 2010 ob 13. uri Figure 1. Mean sea level pressure on March 4th, 2010 at 12 GMT 2010 ob 13. uri Figure 4. Mean sea level pressure on March 10th, 2010 at 12 GMT Slika 2. Satelitska slika 4. 3. 2010 ob 13. uri Figure 2. Satellite image on March 4th, 2010 at 12 GMT Slika 5. Satelitska slika 10. 3. 2010 ob 13. uri Figure 5. Satellite image on March 10th, 2010 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 4. 3. 2010 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on March 4th, 2010 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 10. 3. 2010 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on March 10th, 2010 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 15. 3. Slika 8. Satelitska slika 15. 3. 2010 ob 13. uri 2010 ob 13. uri Figure 7. Mean sea level pressure on March 15th, 2010 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 15. 3. 2010 ob 13. Figure 8. Satellite image on March 15th, 2010 at 12 GMT uri Figure 9. 500 mb topography on March 15th, 2010 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 22. 3. Slika 11. Satelitska slika 22. 3. 2010 ob 13. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 22. 3. 2010 ob 13. 2010 ob 13. uri Figure 10. Mean sea level pressure on March 22nd, 2010 at 12 GMT Figure 11. Satellite image on March 22nd, 2010 at 12 GMT uri Figure 12. 500 mb topography on March 22nd, 2010 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo :?-JJ 2T-VJ 12-MVTtc Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 27. 3. Slika 14. Satelitska slika 27. 3. 2010 ob 13. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 27. 3. 2010 ob 13. 2010 ob 13. uri Figure 13. Mean sea level pressure on March 27th, 2010 at 12 GMT Figure 14. Satellite image on March 27 , 2010 at 12 GMT uri Figure 15. 500 mb topography on March 27th, 2010 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30. 3. Slika 17. Satelitska slika 30. 3. 2010 ob 14. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 3. 2010 ob 14. 2010 ob 14. uri Figure 16. Mean sea level pressure on March 30th, 2010 at 12 GMT Figure 17. Satellite image on March 30th, 2010 at 12 GMT uri Figure 18. 500 mb topography on March 30th, 2010 at 12 GMT 31 Meteorološka postaja Jeronim Meteorological station Jeronim Mateja Nadbath N a jugozahodnih pobočjih Dobroveljske planote je padavinska postaja v vasi Jeronim, v zaselku Ropasija. Meteorološka postaja je na nadmorski višini 760 m; opazovanja in meritve potekajo od avgusta 1951. Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Jeronim (vir: Atlas okolja, ARSO; Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision) Figure 1. Geographical position of meteorological station Jeronim (from: Atlas okolja, ARSO; Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision) Od avgusta 1951 je meteorološka postaja pri isti družini. Opazovalni prostor je na trati med gospodarskimi objekti, ki so od instrumenta oddaljeni najmanj 8 m (slika 2). Od marca 2003 je prostovoljni meteorološki opazovalec Franc Čvan. Pred njim je to delo 50 let opravljala Frančiška Čvan. Martin Ropas pa je avgusta 1951 začel z meteorološkimi opazovanji v Jeronimu. Meteorološka postaja Jeronim je od ustanovitve dalje padavinska meteorološka postaja. Tako kot na vsaki padavinski postaji opravlja opazovalec meritve enkrat dnevno in sicer ob 7. uri zjutraj po sončnem času (v poletnem času je to ob 8. uri); izmeri dnevno višino padavin in višino snežne odeje ter novozapadlega snega. Izjemoma potekajo dodatne meritve ob močnih padavinah. Opazovanja potekajo preko celega dne; opazovalec opazuje pomembnejše atmosferske pojave: meglo, slano, roso, itn. ter čas začetka in konca vseh vrst padavin ter važnejših atmosferskih pojavov. Podatki z vsake padavinske postaje so na voljo po preteku meseca. Meteorološke meritve v Jeronimu potekajo brez prekinitev od avgusta 1951. V Sloveniji ni veliko meteoroloških postaj, ki bi se lahko ponašale z dolgim nizom opazovanj in meritev na istem mestu in z redko menjavo opazovalcev. Takšne postaje so dragocene, še posebej z vidika spremljanja podnebja. Pri analizi meteoroloških podatkov s postaje kot je Jeronim lahko z veliko gotovostjo nihanje posamezne meteorološke spremenljivke pripišemo podnebni spremenljivosti; vpliv morebitnih ostalih 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja dejavnikov, kot so sprememba lokacije postaje ob prestavitvah postaje ali menjave opazovalcev, na izmerjene in opazovane vrednosti je neznaten. Slika 2. Lokacija meteorološke postaje Jeronim; leva slikana proti severu, desna proti jugu, aprila 2010 (arhiv ARSO) Figure 2. Location of meteorological station Jeronim, left photo was taken to the north and right to the south in April 2010 (archive of ARSO) Tako kot v vseh dosedanjih člankih o meteoroloških postajah so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki. Slika 3. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1952-2009 ter referenčno povprečje (1961-1990, zelena črta) Figure 3. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1952-2009 and mean reference value (1961-1990, green line) ■ 1961-1990 ■ 1991-2009 ■ 2009 pomlad poletje jesen zima Spring Summer Autumn Winter Slika 4. Povprečna višina padavin po letnih časih1 po obdobjih ter leta 2009 (zima 2009/10) Figure 4. Mean seasonal1 precipitation per periods and in 2009 (Winter 2009/10) 1552 mm je letno povprečje padavin v referenčnem obdobju 1961-1990 v Jeronimu; v obdobju 1971— 2000, je letno povprečje 1577 mm padavin, v zadnjih 19 letih (1991—2009) pa 1519 mm. Leta 2009 1 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, February 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja smo namerili 1555 mm padavin. V obdobju 1952-2009 je najmanj padavin v celem letu padlo leta 2003, 1117 mm; največ pa leta 1987, 1891 mm (slika 3). V referenčnem obdobju je od letnih časov najbolj namočeno poletje z referenčnim povprečjem 472 mm (slika 4, črni stolpci); najmanj padavin dobi zima z referenčnim povprečjem 280 mm. V obdobju 1991-2009 je v povprečju največ padavin padlo jeseni, obdobno povprečje 468 mm, poleti pa 456 mm; na račun porasta padavin jeseni je upadla višina padavin spomladi in poleti ter malenkost pozimi (slika 4, temno modri stolpci). 180 150 120 90 60 30 0 M A M J J mesec / Month A O N D Slika 5. Referenčno (1961-1990), obdobno (1991-2009) mesečno povprečje padavin ter višina padavin leta 2010 Figure 5. Mean reference (1961-1990) and long-term (1991-2009) monthly precipitation and precipitation in January, February and March 2010 500 400 300 200 100 0 180 160 140 120 B 100 S 80 60 40 20 0 178 151 105 114 104 99 96 75 79 80 64 65 J F M A M J JASOND mesec / Month J F M A M J JASOND mesec / Month Slika 6. Najvišja (črni stolpci) in najnižja mesečna Slika 7. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih v višina padavin v obdobju 1952-2009 obdobju 1952-2009 Figure 6. Maximum (black columns) and minimum Figure 7. Maximum daily2 precipitation in 1952-2009 monthly precipitation in 1952-2009 Od mesecev sta v referenčnem obdobju 1961-1990 najbolj sušna januar in februar s povprečjem 86 mm padavin; junij pa je najbolj namočen mesec, z referenčnim povprečjem 167 mm (slika 5, črni Dnevna višina padavin je merjena ob 7. uri zjutraj in je 24-urna vsota padavin; pripišemo jo dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock AM and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. S 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo stolpci). V zadnjih 19 letih (1991-2009) je postal najbolj namočen mesec oktober, s povprečjem 165 mm, februar pa mesec z najmanj padavinami, v povprečju 66 mm (slika 5, temno modri stolpci). Povprečna mesečna višina padavin zadnjih 19 let (1991-2009) je v primerjavi z referenčnim nižja v osmih mesecih leta; višja pa je avgusta, septembra, oktobra in decembra. Marca 2010 je v Jeronimu padlo 66 mm padavin (slika 5, svetlo modri stolpci), kar je 60 % referenčnega povprečja. V obdobju 1952-2010 je bil od marcev najbolj suh marec 2003, izmerili smo 5 mm padavin; v istem obdobju je bil najbolj namočen marec 1975, z 217 mm (slika 6). 178 mm je najvišja dnevna višina padavin v obdobju 1952-2009, izmerjena je bila 5. novembra 1998 (slika 7). Nad 100 mm padavin v enem dnevu smo do sedaj v Jeronimu izmerili še sedemkrat in sicer: 103 mm 29. avgusta 1963, 104 mm 20. maja 1969, 105 mm 24. avgusta 2008 in 30. marca 2009, 114 mm 22. avgusta 1969, 146 mm 29. oktobra 1959 ter 151 mm 9. oktobra 1980. & T3 <4H O 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 43 60 134 237 -24 10 18 79 106 -7 0 2 24 26 9 504 165 30 Bilje 41 53 127 221 -3 8 12 72 92 9 0 0 18 18 10 418 126 18 Postojna 15 32 97 1 44 22 3 6 42 51 24 0 0 0 0 0 210 56 0 Kočevje 11 25 97 132 4 1 5 42 48 15 0 0 4 4 2 179 52 4 Rateče 5 13 62 80 23 0 0 12 12 7 0 0 0 0 0 94 12 0 Lesce 12 30 97 139 18 0 4 42 47 20 0 0 2 2 0 174 48 2 Slovenj Gradec 15 27 102 1 44 31 2 5 47 54 30 0 0 6 6 5 186 58 6 Brnik 11 32 100 1 43 26 0 6 45 51 26 0 0 3 3 2 177 53 3 Ljubljana 21 56 119 196 24 4 17 64 86 29 0 0 12 13 6 268 93 13 Sevno 14 48 106 1 69 20 4 12 51 67 18 0 0 5 5 -2 237 75 5 Novo mesto 20 47 123 190 25 6 14 68 88 32 1 1 16 18 11 260 99 18 Črnomelj 21 44 120 1 86 3 7 17 65 89 20 2 2 13 17 6 253 99 17 Bizeljsko 20 48 120 188 9 5 17 65 86 24 0 2 14 16 7 267 101 16 Celje 18 43 119 1 80 30 3 16 64 82 37 0 2 14 17 12 245 91 17 Starše 20 47 121 1 88 22 5 16 66 86 31 0 2 16 17 10 267 104 17 Maribor 22 49 126 1 97 28 5 16 71 92 34 0 3 20 23 15 275 107 24 Maribor-letališče 21 43 118 1 82 13 5 12 63 80 23 0 0 15 15 8 258 97 16 Murska Sobota 21 45 121 187 28 5 14 66 86 35 0 2 18 20 14 265 104 21 Veliki Dolenci 19 50 124 193 31 4 15 68 88 32 0 2 18 20 12 268 104 20 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) -ni podatka Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Otoplitev je bilo zaznati tudi v tleh. V prvi in drugi dekadi marca je minimalna temperatura v površinskem sloju tal še padla pod zmrzišče, v zadnji dekadi marca pa se je vrhnja plast tal čez dan že ogrela nad 15 °C (preglednica 3, slika 1). Ponoči so se tla še vztrajno ohlajala pod 5 °C. Temperaturne razmere v tleh, razen na Obali in na Goriškem niso bile ugodne za setev zgodnjih vrtnin. Mesečna količina padavin je bila marca večinoma podpovprečna. V prvih dveh dekadah je bilo zelo suho. Največ padavin je padlo v jugovzhodni Sloveniji, a še to le do 40 mm. V začetku tretje dekade je deževalo na Primorskem, zadnja dva dneva marca pa po vsej Sloveniji. Zaradi obilnih padavin v zimskih mesecih je bila vsota padavin od 1. januarja ob konca marca še vedno nadpovprečna na Obali, v osrednji Sloveniji in na Dolenjskem. Tudi tla so bila vso prvo polovico marca še obilno napojena z vodo, kar je oteževalo pripravo tal za spomladansko setev jarih žit. Tudi iz Obale so vrtnarji poročali, da je zgodnja setev zamujala optimalne termine. Na Štajerskem pa je bila vsota padavin precej manjša od dolgoletnega povprečja. Izhlapevanje v marcu še ni bilo visoko, v povprečju le med 1 in 2 mm vode dnevno (preglednica 1). Najvišje vrednosti so se v posameznih dneh dvignile nad 2 mm, le izjemoma čez 3 ali celo 4 mm. Mesečna količina izhlapele vode je bila večja od količine padavin. Izjema so bili le višji predeli Gorenjske, Koroške in Notranjske. V severovzhodni Sloveniji so se gola tla zaradi močnega vetra ob koncu prve dekade marca pričela intenzivneje sušiti. V globini 10 cm je voda v tleh postala težje dostopna za rastline. Dež ob koncu marca je stanje popravil tako, da je bila ob vstopu v vegetacijsko obdobje založenost tal z vodo spet zadovoljiva. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21 h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Z(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages (°C) I., II., III. M decade, month SUMMARY In the first half of March intense cold spells interrupted early growth activation. First flowers of spring plants were observed behind the long term average. Amount of precipitation in March was below the average. Due to abundant soil water supply during winter soil water deficit was in March not detected. The exception was the northeastern part of Slovenia, where the surface soil layer of bare land was exposed to drying in the second half of March. 41 OB DESETI OBLETNICI KONVENCIJE CITES V SLOVENIJI ON THE 10th ANNIVERSARY OF CITES IN SLOVENIA Andrej Arih aprila 2010 je minilo deset let, odkar je Republika Slovenija kot 150. država podpisnica pričela izvajati Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi • živalskimi in rastlinskimi vrstami, bolj znano kot konvencija CITES ali Washingtonska konvencija. Slednja spada med najbolj poznane svetovne sporazume na področju varstva prosto živečih vrst rastlin in živali, v obdobju 35 let od začetka njenega delovanja pa h konvenciji CITES ni pristopila le še desetina držav. Na sezname konvencije je danes vključeno preko 33.000 živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene zaradi mednarodne trgovine. Namenjena ji je tudi velika pozornost javnosti, saj se konvencija CITES ukvarja z izredno občutljivimi vsebinami, kot so izkoriščanje narave za zaslužek, prekupčevanje z nezakonitim blagom ter pobijanje ali lov živali in njihova uporaba za namene, ki so za marsikaterega posameznika nesprejemljivi. V Republiki Sloveniji se je izvajanje konvencije pričelo na Agenciji Republike Slovenije za okolje, ki je bila kot pristojni upravni organ zadolžena za vzpostavitev celovitega sistema njenega izvajanja. Pri tem se je agencija v desetletnem obdobju soočila s številnimi izzivi, saj so bili na samem začetku vsebina in cilji konvencije CITES ter z njimi povezana odgovornost države kot pogodbenice bolj ali manj tuji tako državnim organom in ustanovam kot tudi širši javnosti. Danes lahko njeno izvajanje v Sloveniji ocenimo kot zelo uspešno in priznano tudi v očeh mednarodne skupnosti, kot taka pa lahko konvencija CITES predstavlja vzor odgovornega, pravilnega, celovitega in učinkovitega izvajanja za podobne mednarodne sporazume. Konvencija CITES v Sloveniji Konvencija CITES je v Republiki Sloveniji začela veljati 23. aprila 2000, z izdajo dovoljenj, primerljivih z dokumenti CITES, pa je država kot nepogodbenica pričela že leta 1992. Dovoljenja za lovne vrste je takrat izdajalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za preostale prosto živeče vrste pa Ministrstvo za kulturo ter kasneje Ministrstvo za okolje in prostor. Po uveljavitvi konvencije CITES je odgovornost za njeno izvajanje v celoti prevzela Agencija Republike Slovenije za okolje, pri čemer se je že na samem začetku soočila s problemi pomanjkanja usposobljenih uslužbencev za izvajanje upravnih, strokovnih ali nadzornih nalog, neustrezne zakonodaje, nedorečene pristojnosti drugih sektorjev (carina, policija, inšpekcije), pa tudi nepoznavanja problematike v očeh strokovne in širše javnosti. Na takratni Upravi Republike Slovenije za varstvo narave, danes Agenciji Republike Slovenije za okolje, je že nekaj mesecev po uveljavitvi konvencije CITES pričela z delom skupina za CITES, ki je sprva izvajala naloge tako upravnega kot strokovnega organa konvencije. Naloge slednjega so bile leta 2002 prenesene na Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, ustanovljenega z Zakonom o ohranjanju narave. Agencija Republike Slovenije za okolje je od samega začetka delovala kot pristojni upravni organ konvencije CITES ter poleg upravnih nalog usklajevala delo z nadzornimi organi, pripravljala predloge predpisov, usposabljala pristojne organe, spremljala stanje na področju trgovine s prosto živečimi vrstami, poročala Sekretariatu konvencije in Evropski komisiji ter informirala in ozaveščala javnost. Poleg navedenih nalog je skrbela za stike s Sekretariatom konvencije, Evropsko komisijo, drugimi državami pogodbenicami in mednarodnimi organizacijami ter zagotavljala udeležbo države in uveljavljanje njenih interesov v organih konvencije CITES in Evropske komisije. Po letu 2005 je koordinacijsko vlogo in izvajanje nalog na področju mednarodnega sodelovanja prevzelo Ministrstvo za okolje in prostor, ki danes tako kot agencija deluje kot pristojni upravni organ konvencije CITES. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za varstvo okolja in narave Po desetih letih je sistem izvajanja konvencije CITES v Sloveniji v celoti vzpostavljen in vključuje delo številnih služb (slika 1), ki z medsebojnim sodelovanjem in izmenjavo informacij ter odgovornim in strokovnim pristopom pri reševanju problemov prispevajo k uspešnosti izvajanja tega mednarodnega sporazuma. V prispevku so predstavljena ključna področja in z njimi povezane aktivnosti Agencije Republike Slovenije za okolje, ki omogočajo ter zagotavljajo nemoteno izvajanje sporazuma tudi v prihodnosti. InipcKcIJe t" WCO g JNTERPQL EU Strokovni odbor ELT Odbor Evropska Slika 1. Organizacijska struktura izvajanja konvencije CITES v Sloveniji Figure 1. The organisational structure of CITES implementation in Slovenia Zakonodajni okvir Celovito in usklajeno izvajanje konvencije CITES je izredno zahtevno in kompleksno, saj mednarodno trgovino z ogroženimi vrstami poleg naravovarstvenih urejajo tudi predpisi drugih resorjev, kot na primer carinski, kazenski, inšpekcijski, veterinarski in fitosanitarni. V Sloveniji je izvajanje konvencije CITES sprva temeljilo neposredno na uporabi zakona o njeni ratifikaciji ter v skladu s 25. členom Zakona o ohranjanju narave, leta 2003 pa se je njena pravna ureditev s sprejemom Uredbe o ravnanjih in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami prilagodila predpisom Evropske skupnosti. Slednji od 1. maja 2004 veljajo neposredno tudi v naši državi, tako da se danes konvencija CITES v Republiki Sloveniji izvaja neposredno z Uredbo Sveta (ES) 338/97 ter na njeni podlagi sprejetimi uredbami Evropske komisije. Celovito izvajanje Uredbe Sveta (ES) 338/97 je med drugim zagotovljeno tudi z domačimi predpisi, predvsem z Uredbo o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami. Posamezne vsebine so dodatno urejene tudi v predpisih, ki urejajo odvzem živali in rastlin iz narave, označevanje in gojitev živali, oskrbo zaseženih in odvzetih osebkov, bivalne pogoje za zadrževanje živali in vodenje evidence o trgovini z njimi (preglednica 1). Pri pripravi in sprejemu večine izvedbenih predpisov ter usklajevanju predlaganih rešitev z drugimi resoiji je Agencija Republike Slovenije za okolje tudi aktivno sodelovala. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za varstvo okolja in narave Preglednica 1. Veljavni predpisi na področju ohranjanja narave, s katerimi se izvaja konvencija CITES v Sloveniji Table 1. Applicable regulations in the area of nature conservation by which CITES is applied in Slovenia. Naziv predpisa Leto sprejema Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04-ZON-UPB2, 61/06-ZDru-1, 32/08-odlUS) 1999 Zakon o ratifikaciji Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, spremembe Konvencije ter dodatkov I, II, III in IV h Konvenciji (Uradni list RS MP, št. 31/99) 1999 Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prosto živečih vrst v ujetništvu (Uradni list RS, št. 90/01) 2001 Uredba o zatočišču za živali prosto živečih vrst (Uradni list RS, št. 98/02) 2002 Pravilnik o izvedbi presoje tveganja za naravo in o pridobitvi pooblastila (Uradni list RS, št. 43/02) 2002 Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02) 2002 Uredba o živalskem vrtu in živalskemu vrtu podobnem prostoru (Uradni list RS, št. 37/03) 2003 Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09) 2004 Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09) 2004 Pravilnik o označevanju živali prosto živečih vrst v ujetništvu (Uradni list RS, št. 58/04) 2004 Uredba Sveta št. 338/97/ES z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L061 z dne 3. 3. 1997) 2004 Uredba Komisije (ES) št. 865/06 z dne 4. maja 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L166 z dne 19. 6. 2006) 2006 Pravilnik o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev (Uradni list RS, št. 62/07) 2007 Uredba Komisije (ES) št. 100/08 z dne 4. februarja 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 865/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 glede zbirke vzorcev in nekaterih uradnih postopkov v zvezi s trgovino s prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (UL L031 z dne 5. 2. 2008) 2008 Uredba o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami (Uradni list RS, št. 39/08) 2008 Uredba Komisije (ES) št. 359/09 z dne 30. aprila 2009 o začasni ustavitvi vnosa osebkov nekaterih prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst v Skupnost (UL L110 z dne 01.05.2009) 2009 Uredba Komisije (ES) št. 407/09 z dne 14. maja 2009 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L123 z dne 19. 5. 2009) 2009 Pravilnik o vodenju evidence o trgovini z živalmi prosto živečih vrst (Uradni list RS, št. 5/10) 2010 Izdaja CITES dovoljenj in potrdil Od leta 1992, ko je Republika Slovenija v skladu z 10. členom konvencije CITES pričela z izdajo dovoljenj in potrdil, primerljivih z dokumenti CITES, je njihovo število postopoma naraščalo, tako da danes Agencija Republike Slovenije za okolje kot pristojni upravni organ letno izda približno 200 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za varstvo okolja in narave dovoljenj ali potrdil CITES za izvoz, uvoz ali ponovni izvoz živali ali rastlin zavarovanih vrst (slika 2). Iz leta v leto narašča tudi izdaja potrdil, ki so veljavna le na območju Evropske skupnosti in s katerimi se odobrijo izjeme od prepovedi komercialnih ravnanj (kupovanje, ponujanje v odkup, javno prikazovanje v komercialne namene itd.) za živali ali rastline vrst iz priloge A Uredbe Sveta (ES) 338/97. Število izdanih dokumentov tako v letu 2009 že presega 2000 (slika 3). Do polnopravnega članstva naše države v Evropski uniji sta izvoz in ponovni izvoz presegala uvoz, po letu 2004 pa je število dovoljenj za izvoz upadlo, predvsem na račun povečanega obsega trgovine znotraj skupnega trga EU. Potrdila, s katerimi se odobrijo izjeme od prepovedi trgovanja znotraj Evropske unije, se izdajajo predvsem za v ujetništvu gojene kopenske želve (Testudo hermanni, Testudo graeca, Malacochersus tornieri), ki jih slovenski gojitelji v velikih količinah vzgajajo na registriranih farmah (slika 4). 1994 95 96 97 98 99 2000 01 02 03 04 05 06 07 08 09 leto 3 uvoz □ ponovni izvoz Slika 2. Izdana dovoljenja in potrdila za izvoz, uvoz in ponovni izvoz s konvencijo CITES zavarovanih vrst živali in rastlin (Vir: ARSO, 2010) Figure 2. Permits and certificates for the export, import and re-export of CITES protected animal and plant species (Source: Environmental Agency of the Republic of Slovenia, 2010) Slika 3. Izdana potrdila za prodajo osebkov iz Priloge A Uredbe Sveta (ES) 338/97 znotraj EU (Vir: ARSO, 2010) Figure 3. Certificates issued for the sale of species listed in Annex A of Council Regulation (EC) 338/97 within the EU (Source: Environmental Agency of the Republic of Slovenia, 2010) Carinskega nadzora na notranjih mejah med državami članicami Evropske skupnosti po vzpostavitvi enotnega evropskega trga ni več, zato se v splošnem z blagom, vključno z živalskimi in rastlinskimi vrstami, lahko prosto trguje. Zaradi navedenega je Slovenija po 1. maju 2004 izgubila tudi velik del nadzora pri vnosu tujerodnih vrst živali in rastlin na njeno ozemlje. Pred letom 2004 so uvozniki pogosteje uvažali žive živali nezavarovanih vrst (papige, kuščarje, tropske ribe), v primeru zavarovanih pa se trguje predvsem z vrstami iz dodatka II konvencije CITES. Uvoz živih živali se najpogosteje nanaša na hišne ljubljence, potujoče razstave in živalski vrt, v komercialnih uvozih in izvozih živih živali pa po letu 2004 prevladujejo v ujetništvu gojene kopenske želve. Žive živali, odvzete iz narave za komercialne namene, zanemarljivo prispevajo k izvozu. Za namen znanstvenoraziskovalnega dela se izvažajo vzorci DNA, zob in tkiv velikih zveri (ris, volk, medved), delfina, kita in morske želve karete. Podatki o trgovanju z rastlinami v Sloveniji so zelo skopi, 50 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za varstvo okolja in narave cvetličarne in trgovski centri pa se z orhidejami in kaktejami najverjetneje oskrbujejo z nabavo umetno razmnoženih rastlin iz drugih držav članic Evropske skupnosti, predvsem Nizozemske. Slika 4. Število kopenskih želv (Testudinidae), za katere je upravni organ dovolil njihov izvoz ali prodajo znotraj EU (Vir: ARSO, 2010) Figure 4. Number of tortoises (Testudinidae) which the Management Authority has permitted to export or sell in the EU (Source: Environmental Agency of the Republic of Slovenia, 2010) Kršitve konvencije CITES Nadzor nad spoštovanjem predpisanih pravil pri mednarodnem trgovanju z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ter trgovanju z njimi znotraj območja Evropske skupnosti izvajajo carinski organi, policija in pristojne inšpekcijske službe. Pri nadaljnji obravnavi kršitve in njenem kaznovanju se praviloma uporabljajo carinski predpisi, pa tudi kazenska zakonodaja v primeru živali in rastlin strogo zavarovanih vrst ali tihotapljenja ter drugih elementov organiziranega kriminala. Od uveljavitve konvencije CITES v Sloveniji leta 2000 je število odkritih kršitev postopoma naraščalo in vrh doseglo leta 2004 (slika 5), v zadnjih nekaj letih pa nadzorni organi odkrijejo približno 20 primerov kršitev s konvencijo predpisanih pravil mednarodnega trgovanja. Ugotovljene kršitve so zagotovo plod rednega in sistematičnega usposabljanja vseh navedenih nadzornih organov s strani Agencije Republike Slovenije za okolje ter uspešnega medsebojnega obveščanja in sodelovanja. Navkljub učinkovitemu nadzoru pa število kršitev postopoma upada, kar gre pripisati številnim projektom agencije in carine, s katerimi informirajo javnost o konvenciji CITES. Slika 5. Število odkritih kršitev, ki so jih v obdobju 2001-2009 odkrili carinski organi in policija pri izvajanju nadzora nad spoštovanjem konvencije CITES (Vir: ARSO, CURS, UKP, 2010) Figure 5. Number of breaches found in the period of 2001-2009 by the customs authorities and police in exercising control over the compliance with CITES (Source: Environmental Agency of the Republic of Slovenia, Customs Administration of the Republic of Slovenia, Criminal Police Directorate, 2010) 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za varstvo okolja in narave Slika 6. V kršitve konvencije CITES so najpogosteje vključene mrtve živali ali rastline, njihovi deli ali izdelki iz njih, med živimi osebki pa predvsem kopenske želve in orhideje (Vir: ARSO, CURS, UKP, 2010) Figure 6. Violations of CITES usually involve dead animals and plants, their parts or derivatives and particularly tortoises and orchids among the live specimens (Source: Environmental Agency of the Republic of Slovenia, Customs Administration of the Republic of Slovenia, Criminal Police Directorate, 2010) V postopkih obravnave posameznih kršitev aktivno sodeluje tudi Agencija Republike Slovenije za okolje, saj nadzornim organom nudi strokovno pomoč pri določanju vrstne pripadnosti in varstvenega statusa zaseženih osebkov ter v primeru zasega živih živali zagotavlja njihovo nastanitev in začasno oskrbo v zatočišču za živali prosto živečih vrst. Po zaključenem postopku kršitve in pravnomočnem odvzemu osebkov agencija odloča tudi o njihovi trajni oddaji v skladu z Uredbo o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami. Republika Slovenija je ena izmed redkih držav, ki je sodelovanje med upravnimi in carinskimi organi ter policijo uredila tudi na formalni ravni. V letu 2002 je bila namreč na podlagi sklepa ministrov za okolje in prostor, notranje zadeve in finance ustanovljena posebna medsektorska skupina za preprečevanje nedovoljene trgovine z ogroženimi vrstami. Skupino sestavljajo stalni člani iz Uprave kriminalistične policije, Generalnega carinskega urada in Agencije Republike Slovenije za okolje. Naloga skupine je skupno in usklajeno delovanje pri preprečevanju in nadzoru nezakonite trgovine z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Zadolžena je za zbiranje podatkov in izmenjavo informacij o nezakonitih dejanjih, povezanih s trgovanjem z ogroženimi vrstami, pripravo sistemskih rešitev in skupnih akcij za odkrivanje nezakonitih dejanj ter nudenje medsebojne strokovne pomoči. Carinski organi so prve primere poskusov nedovoljenega vnosa osebkov vrst iz dodatkov konvencije CITES obravnavali leta 2002, policija pa v letu 2001. Večina kršitev je posledica nepoznavanja posameznikov o predpisanih omejitvah mednarodnega trgovanja s konvencijo CITES zavarovanih vrst živali in rastlin, elementi organiziranega kriminala pa so prisotni predvsem pri tihotapljenju morskih datljev (Lithophaga lithophaga) preko kopenskih mejnih prehodov na Primorskem. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za varstvo okolja in narave Slika 7. Tihotapljenje morskih datljev (Lithophaga lithophaga) je primer organiziranega kriminala, s katerim se soočajo slovenski nadzorni organi pri izvajanju konvencije CITES (Vir: ARSO, CURS, 2010) Figure 7. Smuggling of Date Mussels (Lithophaga lithophaga) is an example of organised crime with which the Slovenian enforcement authorities are confronted in CITES implementation (Source: Environmental Agency of the Republic of Slovenia, Customs Administration of the Republic of Slovenia, 2010) V kršitve, ki jih odkrijejo cariniki, so vključeni predvsem mrtvi osebki ter njihovi deli ali izdelki iz njih, kot so na primer ogrodja kamenih koral, lupine morskih školjk in polžev, najdenih v osebni prtljagi potnikov (preglednica 2). Carina je odvzela tudi večje število izdelkov tradicionalne azijske medicine, ki vsebuje dele zavarovanih živali in rastlin. Predmet kršitev so bili kaviar jesetrovk, lovske trofeje in deli živali (kiti, medved, volk, afriški slon, krokodil, povodni konj, kanja). Med živimi rastlinami so bile odvzete kakteje in orhideje, pri živih živalih pa predvsem kopenske in sladkovodne želve. Slika 8. Število primerov poskusa tihotapljenja mrtvih ptic, ki so jih v obdobju 2002-2009 odkrili carinski organi pri izvajanju nadzora nad spoštovanjem konvencije CITES (Vir: ARSO, CURS, 2010) Figure 8. The number of attempted cases to smuggle dead birds discovered in the period of 2002-2009 by customs officers in exercising control over the compliance with CITES (Source: Environmental Agency of the Republic of Slovenia, Customs Administration of the Republic of Slovenia, 2010) 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za varstvo okolja in narave Preglednica 2. S konvencijo CITES zavarovane vrste rastlin in živali, ki so jih v obdobju 2001-2009 zasegli in odvzeli slovenski nadzorni organi (Vir: ARSO, CURS, UKP, 2010) Table 2. CITES listed plant and animal species which were seized and confiscated by the competent Slovenian authorities (Source: Environmental Agency of the Republic of Slovenia, Customs Administration of the Republic of Slovenia, Criminal Police Directorate, 2010) Skupina / Vrsta Oblika osebka/ Enota 01 02 03 04 Leto 05 06 07 08 09 SKUPAJ Crocodylus siamensis BOD / osebek 1 1 Carcharodon carcharias, Cetacea spp. BON / osebek 4 1 1 6 Lepidochelys spp., Stigmochelys pardalis CAP / osebek 5 1 6 Loxodonta africana CAR / osebek 1 6 7 Huso huso CAV / kg 6 0,7 1,5 8,2 Acipenser gueldenstaedtii CAV / osebek 2 2 Scleractinia spp., Tubipora musica, Heliopora coerulea COR / osebek 63 492 721 463 38 66 45 1888 Malaxis acuminata, Malaxis muscifera, Aquilaria malaccensis DER / l 110 110 Elephantidae spp. DER / osebek 4 4 Alligator mississippiensis, Testudo graeca, Xenochrophis piscator, Echinopsis spp., Panax quinquefolius DER / osebek 25 11 8 8 7 57 Lithophaga lithophaga LIV / kg 171 56 129 60 112 140 59 727 Testudo hermanni, Testudo graeca, Trachemys scripta, Cattleya spp., Cymbidium x, Vanda spp. LIV / osebek 15 9 7 28 10 4 12 85 Caiman crocodilus, Crocodylia spp., Crocodylus niloticus, Python reticulatus LPS / osebek 2 2 9 13 Manis pentadactyla, Moschus spp., Panthera pardus, Saiga tatarica, Ursidae spp., Saussurea costus, Hoodia gordonii, Rauvolfia serpentina MED / osebek 356 0 350 11 44 3965 Arapaima gigas SCA / osebek 1 1 Strombus gigas, Hippopus hippopus, Hippopus porcellanus, Tridacnidae spp. SHE / osebek 12 28 49 44 28 3 164 Acinonyx jubatus, Bassaricyon alleni, Eira barbara, Leopardus pardalis, Panthera onca, Panthera pardus, Pteronura brasiliensis, Puma concolor, Crocodylus niloticus, Eunectes murinus, Python sebae SKI / osebek 2 15 3 1 21 Crocodylus siamensis SKU / osebek 2 2 Polaskia spp., Trichocereus spp. STE / osebek 22 22 Canis lupus, Ursus arctos, Buteo buteo TRO / osebek 1 1 1 1 4 Hippopotamus amphibius TUS / osebek 7 7 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za varstvo okolja in narave Legenda: BOD - telo, skoraj cele mrtve živali; BON - kosti, skupaj s čeljustmi; CAP - oklep; CAR - rezbarija; COR -surova korala; DER - drugi izdelki; CAV - kaviar; LIV - živ osebek; MED - zdravilo; SCA - luska; SHE - lupina; SKU - lobanja; STE - steblo; TRO - trofeja; TUS - okel. Legend: BOD - body, substantially whole dead animals; BON - bones, including jaws; CAP - carapace; CAR - carving; COR - raw coral; DER - other products; CAV - caviar; LIV - live specimen; MED - medicinal product; SCA -scale; SHE - shell; SKU - skull; STE - stem; TRO - trophy; TUS - tusk. Pri izvajanju nadzora nad spoštovanjem konvencije CITES cariniki vsako leto odkrijejo tudi številne primere poskusov nezakonitega uvoza mrtvih ptic iz vzhodno in južnoevropskih držav za prehrambene namene (slika 8). Zaradi kršenja Bernske konvencije in domače zakonodaje so bili nekateri primeri obravnavani na sodiščih, zoper kršitelje pa izrečene tudi denarne in pogojne zaporne kazni. V obravnavanih kršitvah je bilo skupaj odvzeto preko 15.000 mrtvih živali (preglednica 3). Slika 9. Do danes so cariniki na slovenskih kopenskih mejnih prehodih odkrili primere poskusov tihotapljenja preko 15.000 mrtvih ptic, zavarovanih z Bernsko konvencijo (Vir: ARSO, CURS, 2010) Figure 9. At Slovenian inland border crossing points, customs officers have discovered cases of attempts to smuggle more than 15,000 dead birds protected by the Bern Convention (Source: Environmental Agency of the Republic of Slovenia, Customs Administration of the Republic of Slovenia, 2010) Za namen carinskega preverjanja pošiljk živih živali je Agencija Republike Slovenije za okolje carinske izpostave oskrbela z mikročipnimi čitalci, z nabavo dveh zamrzovalnih skrinj in njuno namestitvijo na Izpostavi Obrežje in Izpostavi Dragonja pa v primeru zasegov pošiljk mrtvih živali ali njihovih delov zagotovila zavarovanje dokazov za nadaljnjo kazensko obravnavo odkritih kršitev. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za varstvo okolja in narave Preglednica 3. Vrste ptic in število mrtvih živali, ki so jih v obdobju 2002-2009 odkrili slovenski carinski organi (Vir: ARSO, CURS, 2010) Table 3. Bird species and the number of dead animals discovered in the period of 2002-2009 by Slovenian customs officers (Source: Environmental Agency of the Republic of Slovenia, Customs Administration of the Republic of Slovenia, 2010) Znanstveno ime vrste Dodatek Bern 02 03 Število osebkov / Leto 04 05 06 07 08 09 SKUPAJ Acrocephalus schoenobaenus, Anthus cervinus, Anthus pratensis, Anthus spinoletta, Anthus trivialis, Bombycilla garrulus, Carduelis cannabina, Carduelis carduelis, Carduelis chloris, Coccothraustes coccothraustes , Crex crex, Dendrocopos major, Emberiza citrinella, Emberiza schoeniclus, Ficedula hypoleuca, Hippolais icterina, Lanius collurio, Lanius excubitor, Melanocorypha calandra, Merops apiaster, Motacilla alba, Motacilla flava, Oenanthe oenanthe, Oriolus oriolus, Parus caeruleus, Parus major, Phylloscopus collybita, Picus canus, Sitta europaea, Sylvia communis 2 3674 76B 150 2 0 0 16 0 4610 Alauda arvensis, Alectoris chukar, Alectoris graeca, Anas crecca, Anas penelope, Anas platyrhynchos, Anas querquedula, Anser anser, Bucephala clangula, Coturnix coturnix, Fringilla coelebs, Fringilla montifringilla, Fulica atra, Galerida cristata, Gallinago gallinago, Lymnocryptes minimus, Miliaria calandra, Passer montanus, Perdix perdix, Phasianus colchicus, Pyrrhula pyrrhula, Scolopax rusticola, Streptopelia decaocto, Streptopelia turtur, Turdus iliacus, Turdus merula, Turdus philomelos, Turdus pilaris, Turdus viscivorus, Vanellus vanellus 3 2622 790 254 3B07 1B0 234 993 31B 9198 Colinus virginianus, Columba livia domestica, Columba palumbus, Passer domesticus, Sturnus vulgaris — 10 25 206 0 0 0 20 12 273 neznano — 1B0 33B 157 212 61 15 963 SKUPAJ 6486 1921 767 4021 241 234 1029 345 15044 Legenda: Dodatek Bern - dodatek Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Uradni list RS-MP, št. 17/99). Legend: Dodatek Bern - Appendix of the Convention on the Conservation of European Wildlife and Natural Habitats (Official Gazette of the RS-MP, No. 17/99) 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za varstvo okolja in narave Usposabljanje Ena ključnih nalog Agencije Republike Slovenije za okolje, ki zagotavlja učinkovito izvajanje konvencije CITES, je tudi sistematično usposabljanje vseh pristojnih državnih organov. Neposredno po uveljavitvi konvencije so se uslužbenci agencije zaradi pomanjkljivega poznavanja tovrstne problematike najprej usposabljali na več izobraževanjih v tujini, pridobljeno znanje pa prenesli drugim, predvsem nadzornim organom. Pridobljene izkušnje na področju izvajanja konvencije pa je Agencija Republike Slovenije za okolje predstavila tudi na usposabljanjih pristojnih organov v drugih državah, predvsem srednje in jugovzhodne Evrope. Preglednica 4. Usposabljanja slovenskih nadzornih organov, ki jih je v obdobju 2000-2009 v sodelovanju z njimi organizirala Agencija Republike Slovenije za okolje (Vir: ARSO, 2010) Table 4. Training of Slovenian supervisory authorities organised in the period of 2000-2009 by the Environmental Agency of the Republic of Slovenia (Source: Environmental Agency of the Republic of Slovenia, 2010) Naziv Kraj in čas Organizator Seminar za državne organe, pristojne za izvajanje konvencije CITES Ljubljana, september 2000 ARSO, Sekretariat CITES Informativni seminar za zunanje strokovnjake Ljubljana, marec 2002 ARSO Seminar o nadzoru mednarodne trgovine z ogroženimi vrstami za carinike Ljubljana, april 2002 ARSO, CURS Seminar o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami za kriminalistično policijo Ljubljana, maj 2002 ARSO, UKP Seminar o nadzoru mednarodne trgovine z ogroženimi vrstami za slovenske carinike Ljubljana, junij 2003 ARSO, CURS Seminar za kriminaliste Petanjci, junij 2003 ARSO, UKP Seminar o nadzoru mednarodne trgovine z ogroženimi vrstami v Evropski skupnosti Ljubljana, september 2004 ARSO, CURS Seminar o nezakoniti trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami Gotenica, junij 2006 ARSO, UKP Seminar o nadzoru trgovine z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami v Evropski skupnosti za carinike in inšpektorje za okolje in naravo, Ljubljana, oktober 2006 ARSO, CURS, IRSOP Seminar o nadzoru trgovine z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami v Evropski skupnosti za carinike in inšpektorje za okolje in naravo Ljubljana, november 2008 ARSO, CURS, IRSOP CITES seminar za državne tožilce Ljubljana, marec 2009 ARSO, Legenda: ARSO - Agencija Republike Slovenije za okolje; CURS - Carinska uprava Republike Slovenije; UKP - Uprava kriminalistične policije; IRSOP - Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. Legend: ARSO - Environmental Agency of the Republic of Slovenia; CURS - Customs Administration of the Republic of Slovenia; UKP - Criminal Police Directorate; IRSOP - Inspectorate of the Republic of Slovenia for the Environment and Spatial Planning. Za vzpostavitev učinkovitega mejnega nadzora se je Agencija Republike Slovenije za okolje osredotočila na usposabljanje carinskih uslužbencev, tako da v sodelovanju s Carinsko upravo Republike Slovenije praviloma vsako leto organizira večdnevna izobraževanja. Po polnopravnem članstvu v Evropski skupnosti izvaja agencija usposabljanja tudi za pristojne inšpekcijske službe, 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za varstvo okolja in narave zlasti naravovarstveno, v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve in Ministrstvom za pravosodje pa tudi izobraževanja za policijo ter okrožne državne tožilce (preglednica 4). Slika 10. Agencija Republike Slovenije za okolje organizira redna usposabljanja uslužbencev organov in služb, ki so kakorkoli vključeni v izvajanje konvencije CITES v Sloveniji (Vir: ARSO, 2010). Figure 10. The Environmental Agency of the Republic of Slovenia organises regular training for the personnel of the authorities and services involved in any way in the CITES implementation in Slovenia (Source: Environmental Agency of the Republic of Slovenia, 2010) Mednarodno sodelovanje Od uveljavitve konvencije CITES dalje se je Republika Slovenija aktivno vključila v delo organov in odborov konvencije ter se udeleževala rednih zasedanj Konference držav pogodbenic konvencije in sestankov Stalnega odbora, Odbora za živali in Odbora za rastline, pa tudi strokovnih srečanj držav Evropske regije konvencije CITES. Od podpisa pristopne pogodbe z Evropsko unijo marca 2003 so bili slovenski predstavniki kot opazovalci vabljeni tudi na vse sestanke odborov in delovnih skupin Evropske komisije, po polnopravnem članstvu pa na njih država tudi aktivno uveljavlja svoje interese in sodeluje pri oblikovanju skupnih evropskih stališč. Poleg delovanja v organih in strokovnih odborih konvencije CITES in Evropske komisije sodeluje Agencija Republike Slovenije za okolje tudi neposredno z drugimi državami pogodbenicami konvencije in številnimi mednarodnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami na področjih varstva in trgovine z živalskimi in rastlinskimi vrstami. Med drugim zagotavlja aktivno udeležbo na številnih mednarodnih strokovnih delavnicah in seminarjih ter posreduje svoje dosedanje izkušnje pri izvajanju konvencije CITES. Na 13. zasedanju Konference pogodbenic konvencije CITES leta 2004 so države podprle predlog Slovenije in Italije za uvrstitev morskega datlja (Lithophaga lithophaga) na dodatek II konvencije, kar je zagotovo izjemen uspeh naše države na področju mednarodnega sodelovanja, vrsti pa zagotovljeno še dodatno varstvo z vzpostavljenim nadzorom nad mednarodno trgovino. Zbiranje podatkov in poročanje V zvezi s poročevalskimi obveznostmi do konvencije CITES pripravlja Agencija Republike Slovenije za okolje na podlagi sedmega odstavka 8. člena konvencije redna letna poročila o izdanih CITES dovoljenjih in potrdilih, ki jih mora do 31. oktobra posredovati na Sekretariat konvencije. Po 1. maju 2004 mora agencija to obveznost v skladu s četrtim odstavkom 15. člena Uredbe Sveta (ES) 338/97 izvajati tudi do Evropske komisije in ji letno poročilo posredovati do 15. junija. Poleg rednega letnega 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za varstvo okolja in narave poročanja mora vsaka pogodbenica konvencije CITES vsako drugo leto pripraviti tudi zahtevnejše dvoletno poročilo, ki poleg podatkov o izdanih dovoljenjih in potrdilih vključuje še vse ostale dejavnosti države pri izvajanju konvencije CITES. V sodelovanju z drugimi organi pripravlja Agencija Republike Slovenije za okolje tudi nacionalna poročila za organe ali delovne skupine konvencije CITES, sodeluje pa tudi pri izpolnjevanju številnih tematskih vprašalnikov, izvedbi analiz ter pripravi poročil za Evropsko komisijo in različne mednarodne vladne in nevladne organizacije. Slika 11. Vstopna stran do spletnih aplikacij v okviru informacijskega sistema IS SIRENA Figure 11. Web Site Home Page under the information system IS SIRENA Zaradi obveznosti zbiranja in vzdrževanja številnih in raznolikih podatkov v zvezi s trgovanjem s prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ter njihovim varstvom je Agencija Republike Slovenije za okolje v letu 2004 vzpostavila računalniški sistem, ki omogoča izdajo dokumentov, predpisanih z Uredbo Sveta (ES) 338/97, ter vodenje številnih predpisanih evidenc. Podatkovna zbirka »CITES« omogoča tudi hitro pripravo poročil predpisanih oblik in vsebin ter izvajanje številnih poizvedb in drugih statističnih obdelav podatkov. Poleg spremljanja dovoljene trgovine se v aplikaciji vodijo evidence registriranih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter gojiteljev živali, odkritih kršitvah konvencije CITES in izdanih pooblastilih za opravljanje presoje tveganja za naravo. V letu 2005 je bila vzpostavljena spletna podatkovna zbirka »ROZ - Register označenih živali«, ki omogoča vodenje evidence o označenih živalih zavarovanih vrst, pooblaščenih označevalcih in dobaviteljih oznak. V register je trenutno vključeno že blizu 10.000 označenih živali, v njegovem okviru pa je vzpostavljeno tudi vodenje evidence odvzetih vzorcev za gensko molekularne raziskave in evidence o tistih živalih, katerih imetniki so o njihovi pridobitvi dolžni pisno obvestiti Agencijo Republike Slovenije za okolje. V javno dostopno spletno podatkovno zbirko »REZA - Register zavarovanih in ogroženih prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst« je vključen seznam vseh živalskih in rastlinskih vrst, ki so na podlagi veljavne zakonodaje na področju varstva prosto živečih vrst opredeljene kot ogrožene ali zavarovane. Poleg osnovnih sistematskih podatkov je za vsako posamezno vrsto prikazan njen varstveni status ter vse predpisane obveznosti, ki izhajajo iz ratificiranih mednarodnih sporazumov, skupne zakonodaje Evropske skupnosti ali domače zakonodaje. V register je trenutno vključeno preko 49.000 različnih živalskih in rastlinskih taksonov. Navedene podatkovne zbirke so poleg ostalih evidenc vključene v informacijski sistem IS SIRENA (Slovenski registri na področju narave), ki ga je Agencija Republike Slovenije za okolje leta 2007 zasnovala za pravilno in učinkovito vodenje predpisanih evidenc ter izpolnjevanje poročevalskih obveznosti, s sistemom pa tudi zagotovila hitro posredovanje informacij javnega značaja. Po sprejemu Pravilnika o vodenju evidence o trgovini z živalskimi vrstami načrtuje Agencija Republike Slovenije za okolje v letu 2010 tudi izgradnjo spletne podatkovne zbirke ANTE, na podlagi katere bo trgovcem omogočeno enostavno izpolnjevanje s pravilnikom predpisanih obveznosti. D e> fi E V I O E O 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za varstvo okolja in narave Informiranje javnosti Ena izmed pomembnih in zahtevnih nalog države pogodbenice konvencije CITES je ustrezno posredovanje informacij javnosti o problematiki ogroženosti živalskih in rastlinskih vrst ter trgovanja z njimi. Tako je Agencija Republike Slovenije za okolje že v letu 2001 pričela s pripravami na izvedbo obsežnega projekta informiranja javnosti ter v začetku leta 2002 izdala in v letih 2005 ter 2009 posodobila in ponatisnila serijo publikacij v obliki knjižnih kazal, zgibank v slovenskem in angleškem jeziku, obešank za potovalne torbe, plakatov in vodnika. Publikacije so bile razdeljene na vse carinske izpostave, številne osnovne in srednje šole ter knjigarne, knjižnice in potovalne agencije. V slovenskem in angleškem jeziku sta bili pripravljeni tudi poročili o izvajanju konvencije CITES v obdobju 2000-2004 ter o tihotapljenju mrtvih ptic v obdobju 2002-2006, leta 2009 pa so bile izdane tematske zgibanke za štiri vrste zavarovanih in ogroženih vrst živali, ki se najpogosteje prodajajo v slovenskih trgovinah z malimi živalmi. Zgibanka o morskem datlju (Lithophaga lithophaga) v slovenskem jeziku ter italijanskem prevodu opozarja javnost o uničujočih posledicah za naravo, ki jih povzroča nezakonito jemanje teh za kulinariko cenjenih školjk iz narave. V informativno zgoščenko CITES so vključene vse publikacije o konvenciji, izdane s strani Agencije Republike Slovenije za okolje, predpisi za njeno izvajanje v državi ter vsa letna in dvoletna poročila. Slika 12. Številne in raznovrstne publikacije Agencije Republike Slovenije za okolje prispevajo k boljšemu poznavanju konvencije CITES Figure 12. Numerous and diverse publications of the Environmental Agency of the Republic of Slovenia which contribute to a better understanding of CITES. Informacije o konvenciji CITES so dostopne in redno vzdrževane tudi na spletni strani agencije, preko posebnega elektronskega naslova (cites.arso@gov.si) in telefonske številke (01 280 40 01) pa je omogočeno posredovanje dodatnih informacij. Dosedanje izvajanje konvencije CITES v Republiki Sloveniji je bilo tudi predstavljeno na tiskovnih konferencah, z objavo številnih člankov, s televizijskimi prispevki ter različnimi predavanji za strokovno in širšo javnost. Steklena vitrina na Letališču Jožeta Pučnika, opremljena z deli in izdelki iz živali ali rastlin iz seznamov konvencije CITES, od leta 2002 opozarja potnike o predpisanih omejitvah pri nakupu tovrstnih osebkov. Pri 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za varstvo okolja in narave posredovanju informacij javnosti je aktivna tudi Carinska uprava Republike Slovenije, ki organizira redne obiske osnovnošolcev na letališču, redno obvešča javnost o odkritih kršitvah konvencije ter ob različnih dogodkih organizira tematske razstave, na katerih predstavlja javnosti vlogo carine pri izvajanju konvencije CITES. Zaključek K vzpostavitvi učinkovitega sistema izvajanja konvencije CITES v Sloveniji je poleg projektnega pristopa ter zavzetosti nekaterih javnih uslužbencev zagotovo pripomogla tudi podpora njihovih predstojnikov, s katero je bilo mogoče uresničiti načrte in doseči zastavljene cilje. Praktično vsakodnevno sodelovanje pristojnih služb in medsebojno obveščanje omogočata hiter pretok informacij in reševanje problemov, s katerimi se vsakodnevno soočamo, redno vzdrževanje javno dostopnih informacij in medijska podpora pa zagotavljata ustrezno ozaveščenost posameznika o problemu ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter posledicah nenadzorovanega trgovanja z njimi. Glavni izziv, na katerega se bo potrebno osredotočiti pri izvajanju konvencije CITES v prihodnosti, je ponovna zagotovitev dejanskega vpogleda na slovenski trg z živalmi in rastlinami ogroženih vrst, ki ga je država v veliki meri izgubila s polnopravnim članstvom v EU, ter nad njim vzpostaviti še učinkovitejši inšpekcijski nadzor. Potrebno bo tudi zagotoviti poostren nadzor nad internetnim oglaševanjem, ki postaja vse bolj uporabljen medij za trgovanje z živalmi in rastlinami ter njihovimi deli in izdelki iz njih. Občasne probleme pri izvajanju konvencije CITES, kot sta pomanjkanje prakse in nedorečena zakonodaja ali njeno nedosledno izvajanje, je tako kot v preteklih letih mogoče reševati z medsebojnim usklajevanjem in z nadaljevanjem rednega usposabljanja pristojnih služb. Posebno pozornost pa bo tudi v prihodnosti potrebno nameniti vzdrževanju visoke ravni, ki jo je država z različnimi aktivnostmi o konvenciji CITES dosegla na področju informiranja javnosti, saj smo predvsem posamezniki tisti, ki lahko z odgovornim ravnanjem prispevamo svoj delež k ohranjanju biotske raznovrstnosti na celotni Zemlji. ABSTRACT On the 23rd of April 2010, ten years have passed since the implementation of the Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora in the Republic of Slovenia, known as CITES. During that period the Environmental Agency of the Republic of Slovenia acts as the competent Management Authority and has established a comprehensive system for its implementation. It includes a work of number of services which contribute to the effectiveness of application to this international agreement. It is also based on mutual cooperation and the exchange of information, in addition to a responsible and professional approach to problem solving. The contribution presents the main areas and related activities of the Environmental Agency of the Republic of Slovenia, which also facilitate and ensure uninterrupted implementation of CITES in the future. 56 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v marcu Discharges of Slovenian rivers in March Igor Strojan Pretoki rek so bili marca 16 % večji kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1971-2000. Časovno spreminjanje pretokov Pretoki so se v prvi polovici marca zmanjševali, v naslednjih dneh so se povečali in v zadnjih dneh ponovno zmanjševali. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji mesečni pretoki so bili podobni povprečju največjih marčevskih pretokov v dolgoletnem obdobju. Pretoki so bili največji v prvih dneh marca. Na Dravi v Borlu in Forminu ter na Savi v Radovljici so bili pretoki največji zadnji dan marca (slika 3 in preglednica 1). Srednji pretoki rek so bili v povprečju šestnajst odstotkov večji kot navadno. V severovzhodnem delu države je bila vodnatost rek manjša kot drugje (slika 3 in preglednica 1). Najmanjši pretoki so bili trideset odstotkov večji kot navadno (slika 3 in preglednica 1). Pretoki rek so bili najmanjši sredi marca. SUMMARY In March the discharge were 16 percent higher if compared with the discharges in the long-term period. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek marca 2010 in povprečnimi srednjimi marčevskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the March 2010 mean discharges of Slovenian rivers compared to March mean discharges of the long-term period P 100 -- 100 90 80 1» 70 h 60 3 50 E- 5 7 9 11 — BORL+FORMIN GORNJA RADGONA RAKOVEC -VELIKO SIRJE 800 700 600 "t 500 J 3 400 O S 300 o, 200 : 100 0 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RADOVLJICA JŠ 150 3 O U 100 11 13 15 19 21 23 25 27 29 31 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -• CERKVENIKOV MLIN -MOSTE -RADENCI I Slika 2. Pretoki slovenskih rek marca 2010 Figure 2. The March 2010 discharges of Slovenian rivers 300 250 200 50 300 200 K150 SUHA 250 250 200 200 50 50 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 4,0 £ § 3,0 I % % 2,0 I 1,0 0,0 J Si J ji j r o/ ✓ / / / / / tr □ Qvk marec 2010 □ Qvk marec 1971 - 2000 3,0 I S 2,0 h 11,0 0,0 f / / # / # / / / / / ^ * * / / # / / / / □ Qsr marec 2010 □ Qsr marec 1971 - 2000 4,0 £ § 3-° s P2,0 < 1,0 f / / s / / //// # / # / / / / / ^ ^ * / / # / / / / □ Qnp marec 2010 □ Qnp marec 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki marca 2010 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in March 2010 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki marca 2010 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in March 2010 and characteristic discharges in the long-term period REKA/RIVER POSTAJA/ STATION Qnp Marec 2010 nQnp | sQnp | vQnp Marec 1971-2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 86,0 10 56,4 82,3 127 DRAVA BORL+FORMIN 177 14 59,0 112 196 DRAVINJA VIDEM 5,5 9 2,7 5,7 11,7 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 26,0 12 9,9 20,5 37,1 SOTLA RAKOVEC 6,6 30 1,2 3,8 12,1 SAVA RADOVLJICA 15,0 16 5,0 12,6 36,7 SAVA ŠENTJAKOB 40,0 17 19,4 40,2 87,4 SAVA HRASTNIK 98,0 18 38,3 84,4 186 SAVA CATEZ 195 14 62,4 147 315 SORA SUHA 12,0 16 3,4 8,7 18,6 KRKA PODBOCJE 33,0 13 9,4 24,2 49,9 KOLPA RADENCI 26,0 14 5,8 17,8 36,8 LJUBLJANICA MOSTE 46,0 18 6,6 25,7 74,2 SOCA SOLKAN 21,0 17 15,1 32,5 76,8 VIPAVA DOLENJE 6,9 17 2,0 4,0 9,0 IDRIJCA PODROTEJA 2,9 14 1,3 2,5 6,0 REKA C. MLIN 3,4 18 1,0 2,3 7,3 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 122 75,8 126 211 DRAVA BORL+FORMIN 217 120 198 306 DRAVINJA VIDEM 8,5 3,4 13,1 32,6 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 38,6 17,1 47,2 92,1 SOTLA RAKOVEC 14,1 2,5 12,2 30,6 SAVA RADOVLJICA 31,7 13,2 29,5 63,6 SAVA ŠENTJAKOB 60,4 31,4 72,5 125 SAVA HRASTNIK 203 52,0 130 277 SAVA CATEZ 331 86,5 282 488 SORA SUHA 24,0 4,8 21,4 38,6 KRKA PODBOCJE 94,2 17,1 64,7 137 KOLPA RADENCI 80,1 14,1 59,2 114 LJUBLJANICA MOSTE 90,9 11,7 62,3 147 SOCA SOLKAN 92,1 24,6 73,5 143 VIPAVA DOLENJE 16,9 3,0 10,3 19,9 IDRIJCA PODROTEJA 12,0 2,5 8,9 17,0 REKA C. MLIN 7,3 1,2 9,2 25,4 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 378 1 118 282 794 DRAVA BORL+FORMIN 105 31 181 405 686 DRAVINJA VIDEM 63 1 7,9 52,1 148 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 9,5 1 38,7 219 813 SOTLA RAKOVEC 25,5 1 5,3 49,2 131 SAVA RADOVLJICA 73,0 31 33,3 106 254 SAVA ŠENTJAKOB 122 2 73,6 271 780 SAVA HRASTNIK 351 1 144 338 651 SAVA CATEZ 564 2 205 799 2042 SORA SUHA 42,0 1 13,7 102 309 KRKA PODBOCJE 171 1 38,1 176 338 KOLPA RADENCI 251 2 43,4 299 653 LJUBLJANICA MOSTE 50,0 1 52,5 167 405 SOCA SOLKAN 19,0 3 73,8 395 1452 VIPAVA DOLENJE 159 1 8,8 51,1 144 IDRIJCA PODROTEJA 202 1 10,9 58,2 195 REKA C. MLIN 76,0 1 2,7 65,0 204 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period 60 Temperature rek in jezer v marcu Temperatures of Slovenian rivers and lakes in March Barbara Vodenik Marca je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 6,6 °C, Blejskega jezera pa 4,9 °C. Temperatura rek je bila glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,3 °C višja, temperatura Blejskega jezera pa 0,8 °C nižja. Glede na prejšnji mesec so se reke segrele v povprečju za 2,0 °C. Blejsko jezero pa za 1,4 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v marcu Temperature rek so se z izjemo Idrijce v Podroteji v prvi tretjini meseca zniževale in dosegle najnižje mesečne vrednosti enajstega. V drugi tretjini meseca so se temperature zviševale. V zadnji tretjini pa je pri večini rek opaziti manjša nihanja, pri čemer je temperatura še vedno rahlo naraščala. Temperatura Blejskega jezera se v prvi polovici meseca ni znatno spreminjala, v drugi polovici pa je postopoma naraščala. Blejsko jezero se je v marcu segrelo s 4,2 °C na 7,2 °C. -MURA - G.RADGONA SAVINJA-VELIKO SIRJE M s 5 - SAVA-RADOVLJICA - - SAVA - ŠENTJAKOB S 5 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i i i i i i i i i i i i 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i i i i i i i i i i i i »1 • „ 1 1 i i 1 1 1 1 -N.\ / i i i i 1 1 1 1 +*\ J A i ' i —^ i i i v 1 1 \ i r\ i i L 1 1 1 1 1 i i i i 1 1 i i i i \A 1 1 ---v ft ■ 12/1 i 1 1 1 i i i i 1 1 i i i i i i 1 1 1 1 / 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i i i i i i 1 1 1 - IDRIJCA-PODROTEJA ■ • K. BISTRICA - KAMNIK - SAVINJA-NAZARJE SAVINJA-LASKO 15 15 U 10 U 10 15 15 U 10 - - Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v marcu 2010 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in March 2010 measured daily at 7:00 a. m. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja S 5 i---1 — i---r 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I -LJUBLJANICA - MOSTE SOČA - SOLKAN I S 5 1 3 5 7 9 11 13 15 I -KRKA-PODBOČJE 7 19 21 23 25 27 29 31 - - SORA-SUHA I -BLEJSKO J. - MLINO 15 15 u 10 u 10 15 15 C10 U 10 13 15 21 23 29 Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v marcu 2010 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in March 2010, measured daily at 7:00 a. m. Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek v marcu so bile 0,6 °C višje, Blejsko jezero pa 1,0 °C nižje od obdobnih vrednosti. Najnižje temperature rek so bile od 1,3 °C (Savinja v Velikem Širju) do 7,5 °C (Idrijca v Podroteji). Najnižja temperatura Blejskega jezera je bila 3,2 °C. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Savinji v Velikem Širju in sicer za 2,3 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 5,2 °C (Savinja v Velikem Širju) do 9,3 °C (Krka v Podbočju in Savinja v Laškem). Povprečna temperatura rek je bila 6,6 °C, kar je za 0,3 °C več od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 4,9 °C, kar je za 0,8 °C manj od dolgoletnega povprečja. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Savinji v Laškem in sicer za 3,9 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju 0,4 °C višje, temperatura Blejskega jezera pa 0,3 °C nižja. Najvišje temperature rek so bile od 7,5 °C (Kamniška Bistrica v Kamniku) do 12,7 °C (Krka v Podbočju). Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila 7,2 °C, kar je za 0,3 °C manj od dolgoletnega povprečja. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Krki v Podbočju in sicer za 1,9 °C. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer v marcu 2010 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in March 2010 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT Marec 2010 Marec obdobje/period STATION Tnk nTnk sTnk vTnk °C dan °C °C °C MURA G. RADGONA 2,7 11 1,2 4,1 5,8 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 1,3 11 0,0 3,6 6,6 SAVA RADOVLJICA 3,8 11 0,0 2,6 5,2 SAVA ŠENTJAKOB 4,4 11 0,4 4,3 6,8 IDRIJCA PODROTEJA 7,5 6 6,0 7,5 8,3 K. BISTRICA KAMNIK 3,6 8 1,8 4,6 8,2 SAVINJA NAZARJE 2,4 11 0,0 2,1 4,4 SAVINJA LAŠKO 1,4 11 0,0 2,4 5,0 LJUBLJANICA MOSTE 4,7 11 2,6 5,4 7,6 SOČA SOLKAN 4,8 11 1,3 5,3 7,4 KRKA PODBOCJE 5,1 11 1,6 5,7 8,6 SORA SUHA 2,3 11 0,0 2,3 4,8 REKA CERKVEN. MLIN 1,9 11 0,0 3,1 6,2 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 6,3 4,5 6,8 9,3 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 5,2 2,9 6,3 9,5 SAVA RADOVLJICA 5,7 2,5 4,7 6,8 SAVA ŠENTJAKOB 6,7 3,8 6,3 8,4 IDRIJCA PODROTEJA 7,9 6,4 7,9 8,7 K. BISTRICA KAMNIK 5,7 3,7 6,4 10,1 SAVINJA NAZARJE 5,4 2,2 4,6 7,8 SAVINJA LAŠKO 9,3 2,2 5,4 9,0 LJUBLJANICA MOSTE 6,2 4,7 7,3 9,9 SOČA SOLKAN 7,2 3,6 7,3 9,0 KRKA PODBOCJE 9,3 6,3 8,3 11,3 SORA SUHA 5,5 2,6 4,8 8,4 REKA CERKVEN. MLIN 5,8 3,0 6,4 10,0 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 9,8 26 6,2 9,2 11,3 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 8,5 31 5,1 9,3 12,6 SAVA RADOVLJICA 7,6 25 5,0 6,5 7,9 SAVA ŠENTJAKOB 8,9 26 6,0 8,0 10,2 IDRIJCA PODROTEJA 8,2 20 7,0 8,2 8,9 K. BISTRICA KAMNIK 7,5 25 4,4 8,0 13,0 SAVINJA NAZARJE 8,1 26 4,8 7,0 9,0 SAVINJA LAŠKO 9,7 26 5,4 8,8 12,0 LJUBLJANICA MOSTE 8,1 30 6,4 9,4 13,9 SOČA SOLKAN 9,3 26 6,1 8,9 10,4 KRKA PODBOCJE 12,7 30 9,0 10,8 14,6 SORA SUHA 8,3 26 4,6 7,0 10,7 REKA CERKVEN. MLIN 8,8 30 7,0 9,9 14,6 Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multi-year period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multi-year period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 a.m. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Marec 2010 Tnk °C dan Marec obdobje/ period nTnk sTnk vTnk °C °C °C BLEJSKO J. MLINO 3,2 31 2,0 4,2 5,2 Ts nTs sTs vTvk BLEJSKO J. MLINO 4,9 3,0 5,7 7,3 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. MLINO 7,2 30 4,0 7,5 11,0 SUMMARY In comparison with the temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of Slovenian rivers in March were 0.3 °C higher, whereas the temperature of lake Bled were 0.8 °C lower. 64 Zaloge podzemnih voda v marcu 2010 Groundwater reserves in March 2010 Urška Pavlič V aluvialnih vodonosnikih so prevladovale običajne in visoke zaloge podzemnih voda. Zelo visoke gladine so bile izmerjene v delih vodonosnikov Prekmurskega, Murskega, Brežiškega in Ljubljanskega polja ter v vodonosniku doline Bolske. Nižje od običajnih vrednosti so bile gladine podzemnih vod marca zabeležene le v južnem delu vodonosnika doline Kamniške Bistrice. Visoke vrednosti vodnih zalog v aluvialnih vodonosnikih so bile odraz velikih količin padavin iz meseca februarja, sicer so bile gladine podzemnih voda kljub visokim kontrolnim izmeram na posamičnih merilnih mestih pretežno v upadanju. Gladine voda na območju kraških izvirov so bile v prvi polovici meseca v upadanju, v drugi polovici pa so se dvignile nad povprečno raven. Nad običajno vrednost so se po več zaporednih mesecih z nizko izdatnostjo gladine vode dvignile tudi na območju izvira Kamniške Bistrice, k čemur so pripomogle povišane temperature zraka v drugi polovici marca, ki so povzročile odtekanje snežnice iz višjih alpskih leg. Marca je na območju vodonosnikov padlo manj padavin, kot je značilno za ta mesec. Na območju aluvialnih vodonosnikov so jih najmanj izmerili na severovzhodu države, v spodnji Savinjski dolini in Ljubljanski kotlini, to je približno eno tretjino običajnih vrednosti. Največ padavin je bilo ta mesec na območju vodonosnikov Krško-Brežiške kotline, kjer je padlo približno tri četrtine normalnih vrednosti. Na območju kraško razpoklinskih vodonosnikov so najmanj padavin namerili v zaledju izvira Kamniške Bistrice, kjer vrednosti niso dosegle niti tretjine običajnih marčevskih padavin. Največ padavin so zabeležili v Beli krajini, v zaledju izvira Krupe je bilo napajanje vodonosnika z infiltracijo padavin približno za eno petino nižje, kot je značilno za ta mesec. Padavine so se do prve polovice meseca pojavljale predvsem v obliki snega, v drugi pa pretežno kot dež. Največ padavin je bilo v prvi in zadnji tretjini meseca. Vmes je bilo približno 10-dnevno obdobje brez padavin. Zaradi padavinskega primanjkljaja so bile gladine podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih pretežno v upadanju. Zniževanje vodnih zalog je izrazito prevladovalo v vodonosnikih Apaškega, Prekmurskega in Murskega polja, v dolini Bolske, spodnji Savinjski dolini, v Čateškem in Vodiškem polju, v dolini Kamniške Bistrice ter v vodonosnikih Vipavsko-Soške doline. Največje znižanje je bilo s 1146 centimetri zabeleženo v Krški vasi na Krškem polju, kjer je režim nihanja soroden režimu nihanja gladine reke Krke. Občutno se je gladina podzemne vode v enem mesecu znižala tudi v Čatežu na Čateškem polju, tam je bil izmerjen 140-centimetrski upad. Glede na relativne vrednosti je bil največji upad marca zabeležen v Zgornjih Jablanah na Dravskem polju, kjer se je glede na največji razpon nihanja na merilnem mestu podzemna voda spustila za 45 odstotkov. Za 30 odstotkov je podzemna voda upadla tudi v osrednjem delu vodonosnika spodnje Savinjske doline v naselju Šempeter. Dvigi podzemne vode so bili marca zabeleženi redko. Prevladovali so predvsem v vodonosnikih Kranjskega in Sorškega polja, zabeleženi pa so bili tudi na Dravskem in Ptujskem polju. Največje zvišanje je bilo s 174 centimetri v Cerkljah in z 82 centimetri v Britofu zabeleženo na Kranjskem polju, kar relativno znaša 9 oziroma 5 odstotkov največjega razpona nihanja na merilnem mestu. Relativna vrednost zvišanja podzemne vode je bila marca največja v črpališču Kleče na Ljubljanskem polju, znašala je 14 odstotkov razpona nihanja na merilnem mestu. Zaradi nizkih temperatur zraka v prvi polovici marca še ni prišlo do značilno pospešene spomladanske rasti in brstenja vegetacije, zato je bila nizka tudi stopnja evapotranspiracije (slika 1), kar v splošnem ugodno vpliva na polnjenje zalog podzemne vode. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja if Slika 1. Pogled na Ljubljansko barje v marcu 2010 (Foto: V. Savič) Figure 1. Ljubljansko Barje (the moor) landscape in March 2010 (Photo: V. Savič) Marca se je podzemna voda v večini aluvialnih vodonosnikov znižala, zaradi česar je prišlo do zmanjšanja vodnih zalog. Izjema so bili vodonosniki Kranjskega in Sorškega polja ter deli Dravskega in Ptujskega polja, kjer je zaradi zvišanja gladin podzemnih vod prišlo do povečanja vodnih zalog. Na merilnih mestih za spremljanje hidroloških parametrov kraških izvirov je bil marca zabeležen en izrazitejši dvig gladin v drugi polovici meseca. Dvig gladine vode na območju kraških izvirov bolj kot z neposredno infiltracijo padavin v zaledju izvirov povezujemo s postopnim segrevanjem ozračja v drugi polovici meseca. V prvi polovici zaradi nizkih temperatur zraka padavinska voda namreč ni imela pogojev za iztekanje proti izvirom, v drugi polovici pa se je sneg na prispevnih površinah izvirov pričel taliti. Najbolj izrazit tovrsten pojav razberemo iz hidrograma izvira Kamniške Bistrice, kjer se je kljub nizkim vrednostim padavin v prispevnem zaledju gladina vode izvira po večmesečni podpovprečni vodnatosti v zadnjih dneh meseca dvignila nad raven dolgoletnega povprečja. Pojav taljenja snega je razviden tudi iz upadajočega dela krivulje upadanja na hidrogramu. Kadar procesa taljenja snega v prispevnem zaledju izvirov ni, večina padavinske vode hitro izteče iz vodonosnika, kar ima za posledico razmeroma hiter upad vode na območju izvirov. Na drugi strani pa se v času taljenja snega proces upadanja krivulje hidrograma vrši postopoma, saj se kljub dobri zakraselosti kraškega zaledja vsa snežnica ne more naenkrat staliti in odteči proti izvirom (slika 5). 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Žepovci - Apaško polje 80 50 20 -10 -40 -70 -100 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2007 2008 2009 2010 Tezno - Dravsko polje Skopice - Krško polje Britof - Kranjsko polje Lipovci - Prekmursko polje Zgornje Krapje - Mursko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Trgovišče - Ptujsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Podgorje - d. Kam. Bistrice 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 SOV Meja - Sorško polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Levec - sp. Savinjska dolina 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Kleče - Ljubljansko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2008 2010 2007 2008 2010 -100 -100 2008 2007 2007 2008 -100 -100 2008 2008 2010 2007 2008 -100 2008 2008 2010 2009 2010 Slika 2. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v marcu glede na maksimalni marčevski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990-2006 Figure 2. Deviation of measured groundwater level from the average value in March in relation to maximal March amplitude in measuring station for the reference period 1990-2006 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 179 178 177 176 175 Mursko polje - Zgornje Krapje r 0 200 - 300 77777788888899999900 ooooooooooooooooooi-i- ro.5 oo ro.g ro.5 oo ro.g ro.5 oo ro.g 600 259 E <8 257 8 255 Dravsko polje - Tezno i i 1111 i i i 1111 i 11 11 11 i 1111 i i i 1111 i 11 11 i rororo-^oorororo ^Es^roZ^Sg ,oo njro ro roz ~>s g ro 0 - 100 - 200 f 300 J 400 1 q. 500 600 0 100 i 200 | 300 CO 'S 400 CO CL 500 Sp. Savinska dolina - Levec |l|-*||| oorororo-^oorororo Ljubljansko polje - Kleče i ^ > o o ajz- ¡-^ooro^ro . iroz^Sg 248 244 0 100 200 300 400 500 600 46 Čateško polje - Čatež 145 144 143 142 141 140 139 138 137 136 rororo-^QOrororo-^oorororo _ roz ^ roz^ ro y "5Ci>£= Vipavska dolina - Šempeter "5Ci>£= 'roz^Ss' 100 200 E 300 ine ( iv a 400 da a CL 500 77777788888899999900 ooooooooooooooooooi-*- □ P - MBkF. Pri^j* - pu-v-icne iFn PKi nP Jfi . F Jli -hUhMMHiMhtfrih - P90 Slika 3. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2007, 2008, 2009 in 2010 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2006 Figure 3. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2007, 2008, 2009 and 2010 - red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990-2006 V marcu je bilo stanje zalog podzemnih vod podobno kot v istem mesecu pred enim letom. Tudi marca 2009 je v aluvialnih vodonosnikih prevladovalo običajno in nadpovprečno vodno stanje. Izjema so bili deli Kranjskega polja, kjer so bile pred enim letom zabeležene podpovprečne vodne zaloge. SUMMARY In the alluvial aquifers groundwater levels were mostly decreasing in March due to the lack of precipitation. In spite of that, groundwater reserves were mostly normal or above the longterm average as a result of abundant precipitation in February. At the end of the month Karstic aquifers were abundant with water because of melting snow in the catchment of the springs. 100 400 500 253 0 246 600 242 600 61 285 56 280 N 51 > 275 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GWreserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GWreserves) merilno mesto znivogramom observation point represented by graph P0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maxmum values of GW levels) Slika 4. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu marcu 2010 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelala: U. Pavlič, V. Savič) Figure 4. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in the important alluvial aquifers of Slovenia in March 2010 (U. Pavlič, V. Savič) 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Figure 5. Water level oscillations in some of the karstic springs in the last three months (U. Pavlic, N. Trisic) 70 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula Onesnaženost zraka v marcu je bila nižja kot meseca februarja. V prvi polovici meseca je bilo hladno vreme s pogostimi padavinami in burjo na Primorskem, druga polovica meseca je bila toplejša, vendar so se še vedno občasno pojavljale padavine. Suha obdobja so bila le od 12. do 20. marca ter 23. in 24. marca, ko se je po dolinah pojavila jutranja megla. Koncentracije delcev PM10 so prekoračile mejno dnevno vrednost 50 pg/m3 kar dvanajstkrat na merilnem mestu Zagorje. V Zasavju in Rakičanu pri Murski Soboti je bila v prvih treh mesecih leta 2010 predpisana mejna dnevna vrednost presežena že več kot 35-krat v koledarskem letu. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila kot ponavadi nizka. Občasno se sicer pojavljajo kratkotrajno povišane koncentracije na višje ležečih krajih okrog TE Šoštanj in TE Trbovlje, vendar v marcu niso prekoračile mejnih vrednosti. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno tudi onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom. Najvišje koncentracije dušikovih oksidov so bile izmerjene na merilnem mestu Ljubljana center in Maribor, nekaj nižje na drugih mestnih merilnih mestih, ki so tudi bolj ali manj pod vplivom prometa, daleč najnižje pa na podeželskih lokacijah. Koncentracije ozona so bile marca nizke. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne-Toplarne Ljubljana 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila - razen običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje - nizka. Najvišja urna koncentracija 209 pg/m3 je bila izmerjena na Dobovcu (vpliv TE Trbovlje). Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile na vseh mestnih merilnih mestih približno na enaki ravni in precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Povprečne 8-urne koncentracije so dosegle največ 23 % mejne vrednosti. Ozon Koncentracije ozona O3 (preglednica 4 in slika 3) so bile nizke. Povišane koncentracije so se pojavljale predvsem na višje ležečih krajih - Krvavec, Otlica nad Ajdovščino in Iskrba pri Kočevski Reki. Delci PM10 in PM2,5 V mesecu marcu s kar 12 prekoračitvami izstopa merilno mesto Zagorje. Na treh merilnih mestih je v prvih treh mesecih leta 2010 koncentracije delcev PM10 že presegla dovoljeno število preseganj. Tudi na ostalih merilnih mestih se število preseganj giblje od 12 do 35. Izjema je merilno mesto Iskrba pri Kočevski Reki (merilno mesto je v neobremenjenem okolju, brez neposrednih emisij). Koncentracije so bile visoke v obdobjih suhega vremena med 12. in 19. marcem in 23 ter 24. marca. Onesnaženost zraka z delci PMi0 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 5 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna vrednost, je dosegla v marcu na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad in Maribor 80 % te vrednosti in je bila na ravni februarske. Na merilnem mestu Ljubljana center so bile koncentracije ogljikovodikov precej višje (tudi za faktor 2) od ostalih dveh merilnih mest. 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov / percentage of valid hourly data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 Cmax maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 >MV število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s prekoračeno dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, S-primestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko, I-industrijsko / area: U-urban, S- suburban, B-background, T-traffic, R-rural, I-industrial faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2010: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2010: onesnaževalo 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours dan / 24 hours leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 40 (MV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 5 (MV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) delci PM25 25 (MV)6 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 6 - še ni sprejeto v slovensko zakonodajo Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences. 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 v marcu 2010 Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in March 2010 mesec / 3 ure / MERILNA MREŽA postaja month 1 ura / 1 hour 3 hours dan / 24 hours >MV % >M >MV Cma £od pod Cp Cmax V £od 1.jan. >AV x >MV 1.jan. Ljubljana Bežigrad 94 2 18 0 0 0 5 0 0 Celje 80 9 21 0 0 0 13 0 0 DMKZ Trbovlje 95 2 11 0 0 0 4 0 0 Hrastnik* 62 6 44* 0* 0 0 12* 0* 0 Zagorje 94 6 21 0 0 0 10 0 0 OMS Ljubljana Ljubljana center 97 7 17 0 0 0 0 0 0 TE-TO Ljubljana Vnajnarje 0* 0* Šoštanj 96 7 330 0 0 0 24 0 0 Topolšica 95 2 52 0 0 0 6 0 0 Veliki Vrh 96 6 65 0 0 0 20 0 0 EIS TES Zavodnje 96 4 76 0 0 0 18 0 0 Velenje 95 1 26 0 0 0 3 0 0 Graška Gora 95 3 68 0 0 0 12 0 0 Pesje 96 4 52 0 0 0 8 0 0 Skale mob. 96 2 44 0 0 0 9 0 0 Kovk 95 11 159 0 0 0 29 0 0 EIS TET Dobovec 95 3 209 0 0 0 20 0 0 Kum 96 12 99 0 0 0 25 0 0 Ravenska vas 95 13 108 0 0 0 24 0 0 EIS TEB Sv.Mohor 81 19 45 0 0* 0 29 0 0* Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v marcu 2010 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in March 2010 NO2 NOx mesec / 3 ure / mesec / MERILNA MREŽA month 1 ura / 1 hour 3 hours month >MV £od postaja podr % pod Cp Cmax >MV 1.jan. >AV cP Ljubljana Bežigrad UB 96 36 109 0 0 0 51 Maribor center UT 95 38 130 0 0 0 65 Celje UB 80 27 93 0 0 0 42 DMKZ Trbovlje SB 81 20 71 0 0 0 31 Hrastnik SB 95 16 67 0 0 0 26 Nova Gorica UB 94 32 113 0 0 0 54 Koper UB 95 25 93 0 0 0 32 OMS Ljubljana Ljubljana center UT 97 75 167 0 7 0 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RB 0* EIS TEŠ Zavodnje RB 98 3 47 0 0 0 Skale mob. RB 96 7 68 0 0 0 EIS TET Kovk RB 95 9 33 0 0 0 EIS TEB Sv.Mohor RB 91 2 18 0 0* 0 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 v marcu 2010 Table 3. Concentrations of CO (mg/m) in March 2010 MERILNA MREŽA mesec / month 8 ur / 8 hours postaja podr % pod cP Cmax >MV Ljubljana Bežigrad UB 93 0,5 1,2 0 Maribor center UT 96 0,7 1,6 0 DMKZ Nova Gorica UB 95 0,6 1,3 0 Trbovlje* UB 83 0,5 1,1* 0* Krvavec RB 95 0,2 0,3 0 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 v marcu 2010 Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in March 2010 MERILNA postaja podr mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MREŽA >CV % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV £od 1. jan. Krvavec RB 96 101 1 42 0 0 135 2 2 Iskrba RB 95 71 1 35 0 0 127 3 3 Otlica RB 95 91 1 33 0 0 126 3 3 Ljubljana Bežigrad UB 94 49 114 0 0 106 0 0 DKMZ Maribor center UB 96 50 106 0 0 101 0 0 Celje* UB 77 46 110* 0* 0* 107* 0* 0* Trbovlje UB 95 58 1 20 0 0 116 0 0 Hrastnik SB 91 62 119 0 0 115 0 0 Zagorje UT 96 43 94 0 0 91 0 0 Nova Gorica UB 95 49 121 0 0 110 0 0 Koper UB 95 69 1 22 0 0 105 0 0 Murska S. Rakičan* RB 87 65 115* 0* 0* 108 0 2 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RB 0* MO Maribor Maribor Pohorje RB 68 81 112 0 0 109 0 0 EIS TES Zavodnje RB 96 79 117 0 0 113 0 0 Velenje UB 95 59 115 0 0 112 0 0 EIS TET Kovk RB 95 75 114 0 0 103 0 0 EIS TEB Sv.Mohor* RB 89 63 101* 0* 0* 0* 0* 0* Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v pg/m3 v marcu 2010 Table 5. Concentrations of PM10 in pg/m3 in March 2010 MERILNA mesec dan / 24 hours kor. faktor MREŽA postaja podr % pod cp Cmax >MV >MV £od 1.jan. Ljubljana Bežigrad UB 99 34 58 3 29 1,24 Ljubljana BF (R) UB 100 29 50 0 25 Maribor center ** UT 100 29 50 3 27 Kranj (R) UB 100 34 60 3 35 Novo mesto (R) UB 100 32 57 3 31 Celje UB 100 32 61 2 35 1,12 DMKZ Trbovlje SB 99 40 73 7 37 1,27 Zagorje (R) UT 100 50 98 12 44 Hrastnik (R) SB 100 33 61 3 23 Murska S. Rakičan RB 90 31 70 3 37 1,22 Nova Gorica UB 98 36 81 8 13 1,00 Koper UB 99 38 63 6 12 1,30 Iskrba (R) RB 94 18 32 0 5 OMS Ljubljana Ljubljana center* UT 38 TE-TO Ljubljana Vnajnarje (R) RB 1* MO Maribor Maribor Tabor UB 99 29 48 0 14 EIS Celje EIS Celje UT 90 45 66 8 8 EIS TEŠ Pesje Škale mob. RB RB 100 99 22 23 43 42 0 0 7 9 EIS TET Prapretno RB 97 30 45 0 21 Morsko (R) RI 94 32 78 4 4 EIS Anhovo Gorenje Polje (R) RI 97 36 89 8 8 okvara črpalke na merilniku TEOM-FMDS ** zaradi težav z merilnikom TEOM FDMS podajmo koncentracije izmerjene z referenčnim merilnikom (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2 5 v pg/m3 v marcu 2010 Table 6. Concentrations of PM2,5 in pg/m3 in March 2010 MERILNA Cmax MREZA postaja podr. % pod Cp 24 ur Ljubljana BF. UB 100 24 42 DKMZ Maribor center UT 100 24 45 Maribor Vrbanski plato UB 100 21 42 Iskrba RB 93 14 27 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v pg/m3 v marcu 2010 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in pg/m3 in March 2010 MERILNA MREŽA postaja podr. 0/ % pod benzen toluen etil-benzen m,p-ksilen o-ksilen heksan n-heptan iso-oktan n-oktan DKMZ Ljubljana Bežigrad UB 95 1,6 3,1 0,7 2,1 0,6 0,3 0,2 0,3 0,1 Maribor UT 96 1,8 3,1 0,7 2,3 0,7 0,3 0,2 0,7 0,1 OMS Ljubljana Ljubljana center UT 94 3,7 6,9 1,0 8,0 0,9 Ljubljana Bežigrad Celje Trbovlj e Hrastnik* Zagorj e Ljubljana center Vnaj narj e Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Ve le nj e Graška Gora Pesje Skale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor 0 g cp(|g/m3) g Cmax 24 ur (|g/m3) g št.prekoračitev urne MV od začetka leta Slika 1. Povprečne mesečne in najvišje dnevne koncentracije SO2 v marcu 2010 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije Figure 1. Mean SO2 concentrations and 24-hrs maximums in March 2010 with the number of 1-hr limit value exceedences 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljublj ana center Ljublj ana Bežigrad Maribor center Celje Trbovlj e Hrastnik Nova Gorica Koper Vnaj narj e Zavodnj e Štele mob. Kovk Sv.Mohor 0 Mg/m3 i I I Cp (|g/m3) Cmax ur. (|g/m3) I št.prekoračitev urne MV od začetka leta Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v marcu 2010 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in March 2010 with the number of 1-hr limit value exceedences 150 Ljublj ana Bežigrad ■ 1 1 1 1 1 Maribor center Celje* ■ Velenj e 1 1 1 1 m T Trbovlj e O Hrastnik Zagorj e Nova Gorica ■ Koper 1 1 1 1 1 Murska S. Rakičan* Vnaj narj e Maribor Pohorj e 1 1 1 1 p Krvavec D Ž Iskrba ™ 1 K Otlica Zavodnj e Kovk Sv.Mohor* 0 20 40 60 80 100 120 140 Cp(|g/m3) g št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta g št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 v marcu 2010 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v januarju 2010 Figure 3. Mean O3 concentrations in March 2010 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Bežigrad Lj ublj ana BF (R) ■ Ljubljana center ■ Maribor center ■ 1 1 Maribor Tabor 1 1 EIS Celje ■ 1 1 1 1 .....................■ 1 1 Trbovlje Zagorj e (R) ■ 1 Hrastnik (R) ■ 1 Kranj (R) Novo mesto (R) rrr ' 1 1 Nova Gorica Koper ........................;........ ■ Murska S. Raki čan :............................................;............................................!............................................ ............................... ■ Iskrba (R) Vnajnarje (R) .... 1 1 Pesje Škale mob. . ...........................; ; ; ; Prapretno Morsko (R) ■ Gorenje Polje (R) 0 10 20 30 40 50 60 cp(|g/m3) i št.prekoračitev 24-urne MV || št.prekoračitev 24-urne MV od začetka leta Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v marcu 2010 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti Figure 4. Mean PM10 concentrations in March 2010 with the number of 24-hrs limit value exceedences Ljubljana = Murska S.Rakičan Nova Gorica P Ljubljana Bež. O Maribor center -O - - -Celje ------ -Trbovlje • Zagorj e K Koper ------ -Nova Gorica ■ Murska S.Rakičan ■ ■ ■ X" ■ Iskrba ------ -Hrastnik • Kranj I Novo mesto Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|ig/m3) in padavine v marcu 2010 Figure 5. Mean daily concentration of PM10 (ig/m3) and precipitation in March 2010 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana BF —■—Maribor center —Maribor Vrbanski p. —■—Iskrba Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (|ig/m3) v marcu 2010 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (ig/m3) in March 2010 SUMMARY The concentrations were lower than in previous months due to the very changeable weather with frequent precipitation and thunderstorms. Dry periods were from 12 to 20 march, also 23 and 24 march were dry. Morning fog was observed in the lowland. The limit daily concentration of PM10 was exceeded the most frequently (44 times) at the traffic station Zagorje. Also some other stations within the most populated regions reported 12 to 37 exceedences. SO2 concentrations were mostly low with occasionally short-time higher values at some sites of higher altitude around the Šoštanj and Trbovlje Power Plants. The station with the highest nitrogen oxides was again the one in Ljubljana center (urban traffic). Next two were the stations at Ljubljana Bežigrad (urban background), and Maribor center (urban traffic). CO and benzene were below the limit values. Ozone concentration in March was low as expected. 79 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - marec 2010 Earthquakes in Slovenia - March 2010 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so marca 2010 zapisali 180 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali osnovne parametre za 44 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega časa se razlikuje za eno uro (srednjeevropski čas), od 28. marca pa dve uri (poletni čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v marcu 2010 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. 13' Jlr H" IJ'» H -OD" 1-F'W 15" £l3" ltfM' ooOv ftioti,n* HZZH^^i MLV I 3 } I i • % 15 1i 1» 4fl km Slika 1. Potresi v Sloveniji - marec 2010 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in March 2010 V marcu se je potresna aktivnost glede na februar zmanjšala. Potresi so se še vedno dogajali pri Naklem in Postojni, toda v manjšem številu. Iz teh dveh krajev marca nismo prejeli obvestil, da bi prebivalci katerega od teh dogodkov čutili. Marca so prebivalci Slovenije čutili le dva potresa. 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Prvi potres se je zgodil 10. marca, ob 3. uri 45 minut UTC (04:45 po lokalnem, srednjeevropskem času) pri Dravogradu. Čutili so ga posamezni prebivalci Vuzenice, Šentjanža pri Dravogradu, Mute, Trbonj, Radelj ob Dravi in okoliških krajev. Potres jih je zbudil, ponekod so ob tresenju tal slišali tudi rahlo grmenje. Drugi potres je bil 27. marca, ob 10. uri 34 minut UTC (12:34 PČ). O njem so poročali iz Knežaka, Pivke, Ilirske Bistrice in okoliških krajev. Šibko tresenje tal so čutili le posamezniki. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - marec 2010 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood - March 2010 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje h UTC m °N °E km EMS-98 ML 2010 3 1 11 8 45,35 14,81 14 1,4 Lokve, Hrvaška 2010 3 2 8 33 46,29 14,24 16 2,0 Otoče 2010 3 2 22 53 46,30 14,31 11 1,1 Naklo 2010 3 5 4 8 46,29 14,31 10 1,0 Naklo 2010 3 5 11 9 46,08 14,74 7 1,4 Senožeti 2010 3 6 5 27 46,07 15,65 7 1,0 Trebče 2010 3 6 6 52 46,07 15,64 9 1,4 Kozje 2010 3 6 7 41 45,78 14,21 20 2,4 Postojna 2010 3 6 7 41 45,77 14,21 16 1,0 Postojna 2010 3 6 8 29 45,78 14,21 17 1,8 Postojna 2010 3 6 11 13 45,77 14,20 16 1,2 Postojna 2010 3 6 11 42 45,78 14,20 16 1,2 Postojna 2010 3 6 13 59 45,77 14,20 15 1,0 Postojna 2010 3 6 14 16 45,77 14,22 14 1,3 Postojna 2010 3 7 22 15 46,47 14,93 11 1,0 Javorje 2010 3 8 23 53 46,47 14,91 11 1,0 Črna na Koroškem 2010 3 9 0 26 46,50 14,26 11 1,5 Wind. Bleiberg, Avstrija 2010 3 10 3 45 46,59 15,09 8 111-I V 1,9 Dravograd 2010 3 10 8 41 46,47 13,27 11 1,5 Dogna, Italija 2010 3 10 9 16 45,96 14,80 7 1,4 Ivančna Gorica 2010 3 15 1 29 45,88 15,89 12 1,8 Medvednica, Hrvaška 2010 3 15 4 44 45,63 15,54 8 1,2 Krašic, Hrvaška 2010 3 15 15 33 46,22 15,51 15 1,7 Šmarje pri Jelšah 2010 3 17 20 36 46,27 14,66 12 1,2 Črnivec 2010 3 18 10 51 46,06 14,18 14 1,3 Lučine 2010 3 18 12 55 46,05 14,18 10 1,1 Žiri 2010 3 18 15 30 45,28 14,66 15 1,3 Zlobin, Hrvaška 2010 3 18 17 7 46,06 14,18 14 1,6 Žiri 2010 3 18 19 8 46,32 13,64 2 1,0 Lepena 2010 3 18 22 11 46,06 14,18 12 1,2 Žiri 2010 3 18 22 11 46,05 14,17 14 1,5 Lučine 2010 3 19 5 12 45,45 14,47 14 1,7 Gorski Kotar, Hrvaška 2010 3 20 15 9 46,05 14,18 12 1,1 Žiri 2010 3 21 1 35 45,89 14,72 7 1,0 Velika Račna 2010 3 21 3 57 45,77 14,20 15 1,0 Postojna 2010 3 21 22 16 45,94 16,13 18 1,8 Medvednica, Hrvaška 2010 3 26 4 11 45,69 14,39 13 1,1 Javorniki 2010 3 26 20 51 46,47 14,93 8 1,2 Javorje 2010 3 27 9 13 45,64 14,31 12 1,0 Jurišče 2010 3 27 10 34 45,64 14,31 19 III 2,5 Jurišče 2010 3 27 11 1 45,64 14,30 13 1,1 Jurišče 2010 3 30 14 11 46,07 14,19 14 1,9 Lučine 2010 3 31 5 54 46,26 14,67 14 1,5 Velesovo 2010 3 31 13 1 46,12 13,55 16 1,1 Stregna, Italija 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Svetovni potresi - marec 2010 World earthquakes - March 2010 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - marec 2010 Table 2. The world strongest earthquakes - March 2010 Datum Čas(UTC) Koordinati Magnituda Globina Območje Opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 4.3. 14:02:27,9 13,59 S 167,16 E 6,5 176 Vanuatu 5.3. 11:47:07,1 36,60 S 73,23 W 6,0 6,7 6,6 18 ob obali regije Bio-Bio, Čile Kepulauan 5.3. 16:06:58,8 3,77 S 100,96 E 6,8 13 Mentawai, Indonezija Na območju Basyurt-Demirci-Kovancilar-Okcular je potres zahteval vsaj 8.3. 02:32:34,7 38,87 N 39,99 E 5,9 6,0 6,1 12 vzhodna Turčija 51 življenj. Vsaj 100 je bilo ranjenih in vsaj 5000 oseb je ostalo brez strehe nad glavo. 287 zgradb se je porušilo, še 700 jih je bilo močno poškodovanih. 11.3. 14:39:43,9 34,28 S 71,87 W 6,8 7,0 6,9 11 Libertador zabeležili so tsunami z maksimalno višino valov 16 cm pri Valparaisu in O'Higgins, Čile ob obali regije 29 cm pri San Antoniu. 11.3. 14:55:27:27,0 34,13 S 72,18 W 6,3 6,4 6,5 32 Libertador O'Higgins, Čile blizu vzhodne 14.3. 08:08:04,0 37,76 N 141,58 E 6,3 6,4 6,5 32 obale Honšuja, Japonska 16.3. 02:21:57,9 36,22 s 73,26 W 6,0 6,7 6,7 18 ob obali regije Bio-Bio, Čile New Ireland, 20.3. 14:00:50,2 3,38 S 152,22 E 6,6 416 Papua Nova Gvineja 30.3. 16:54:47,6 13,61 N 92,88 E 6,4 6,3 6,7 42 Andamansko otočje V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v marcu 2010. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) , Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja), Mw (navorna magnituda) 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - marec 2010 Figure 2. The world strongest earthquakes - March 2010 83 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V pomladi 2010 nadaljujemo z meritvami obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v Kopru, Ljubljani in Mariboru. Marca je bil v zraku cvetni prah javorja, jelše, breze, belega in črnega gabra, leske, cipresovk in tisovk, jesena, topola, vrbe ter bresta. Največ cvetnega prahu smo zabeležili v Kopru, in sicer 8.596 zrn, v Mariboru 7.524 zrn, v Ljubljani pa 5.775 zrn. Jelša je v Mariboru prispevala 49 % vsega cvetnega prahu, v Ljubljani pa 46,5 %. V Kopru je bilo v zraku največ cvetnega prahu cipresovk, ki so prispevale kar 71,5 %. Koper Ljubljana ■ Maribor CO E Z at N ä 600 >00 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu marca 2010 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, March 2010 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku marca 2010 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Marec se je začel s toplim in v notranjosti sončnim vremenom, le na Obali je bilo precej oblačno. 2. marca je bilo sončno na Obali, v Ljubljani in Mariboru pa oblačno, na Primorskem je zapihala burja. V zraku se je v večjih količinah pojavljal cvetni prah rastlin, ki so začele s cvetenjem že v februarju. Ugodne temperature so omogočale, da so v cvetovih potekali procesi zorenja zrn cvetnega prahu in sproščanja v zrak. Le cvetnega prahu leske in jelše je bilo v zraku toliko, da je lahko vplival na zdravje ljudi. V zelo majhnih količinah je bil v zraku tudi cvetni prah jesena, cipresovk, topola, vrbe in bresta. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1000 800 CO E ž CČ N O _J > m i— >w 600 400 200 0 Koper Ljubljana H Maribor CIPRESOVKE/TISOVKE M+ ~i—r- Ff ■ -M 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk marca 2010 Figure 2. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, March 2010 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske marca 2010 Figure 3. Average daily concentration of Hazel (Corylus) pollen, March 2010 Preglednica 1. Vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru marca 2010 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, March 2010 jelša gaber leska cipresovke/ jese topol vrba javor brest breza tisovke n Koper 11 0 8 71 1 4 1 0 3 0 Ljubljana 46 0 16 27 1 4 2 1 2 0 Maribor 49 1 9 18 1 9 2 3 2 5 3. marca se je pooblačilo tudi na Obali, začelo se je daljše hladno obdobje. K upadu obremenjenosti s cvetnim prahom je 4. marca poleg padavin prispeval tudi veter. V Mariboru in na Obali se je naslednji dan sicer delno zjasnilo. Sončno vreme je prevladovalo vse do 8. marca, a ob hladnem vremenu je ostala obremenjenost zraka s cvetnim prahom nizka. Še bolj neugodne so bile razmere za sproščanje cvetnega prahu ob mrzlem vremenu 9. in 10. marca, ko je na Primorskem pihala močna burja, v notranjosti države pa je snežilo. Naslednji dan se je na Obali zjasnilo, burja je ponehala, a vsebnost cvetnega prahu v zraku se ni povečala. Tudi 12. in 13. marca razmere za sproščanje cvetnega prahu niso bile ugodne, čeprav so se oblaki postopoma umikali, temperatura pa naraščala. Od 13. do 19. marca je bilo na Obali sončno, kljub 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja hladnim jutrom se je čez dan že prijetno ogrelo. V Ljubljani in Mariboru je bilo podobno, le sončnega vremena je bilo manj. Vsebnost cvetnega prahu v zraku je povsod porasla. V zrak se je sproščal cvetni prah jesena, topola, vrbe, javorja in bresta jelše in leske. Zapihal je jugozahodni veter in prinesel oblake, a vsebnost cvetnega prahu je 20. in 21. marca ostala dokaj visoka; močno se je znižala šele 22. marca, ko je cvetni prah iz zraka izpiral dež. Naslednje tri dni je bilo najmanj sonca v Ljubljani, zadnji dan je spet zapihal jugozahodni veter. Posebej opazen je velik porast obremenjenosti zraka s cvetnim prahom cipresovk 24. marca na Obali. 26. marca je pihal jugozahodni veter, v Mariboru je še bilo nekaj sončnega vremena, drugod so nebo prekrili oblaki. Naslednje tri dni je bilo najmanj sončnega vremena v Ljubljani, zadnji dan je zapihal jugozahodni veter. Mesec se je končal z jugozahodnim vetrom, povečano oblačnostjo in padavinami, zato je bilo zadnji dan v zraku malo cvetnega prahu. 100 0 ■ Koper ■ Ljubljana ■ Maribor JELŠA III J ■ F ILi.Iiim.i... jjL . 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše marca 2010 Figure 4. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, March 2010 40 35 30 3 t- 25 rr N o 20 > LU 15 'in 10 5 0 Koper ■ Ljubljana M Maribor JESEN 1 ) il.. I I ■ I 1 I i hii ..IlLlNI 1.1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena marca 2010 Figure 5. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, March 2010 V drugi polovici meseca se je iztekala sezona pojavljanja cvetnega prahu leske in jelše, začenjalo pa se je obdobje večjih obremenitev zraka s topolom, jesenom, vrbo, gabrom in brezo. V mestih se je 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja povišala koncentracija cvetnega prahu javorja, saj je zacvetel ameriški javor sajen kot okrasno drevo. Je vetrocveten in v zrak sprošča velike količine cvetnega prahu. 50 0 Koper Ljubljana Maribor TOPOL ________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________I____________■ . ........... J-UUllll ill Jill 1 I.. Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola marca 2010 Figure 6. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, March 2010 50 40 I30 O Gu 20 10 Koper Ljubljana H Maribor BREST 0 Slika 7 Figure til M I ^ M 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 . Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bresta marca 2010 7. Average daily concentration of Elm (Ulmus) pollen, March 2010 30 25 I 20 ž CČ N O 15 > m i— >w 10 Koper Ljubljana H Maribor VRBA A 1 ' 3 ' 5 ' 7 ' 9 ' 11 13 ' 15 ' 17 ' 19 ' 21 23 25 27 29 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe marca 2010 Figure 8. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, March 2010 5 0 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 70 60 50 40 30 20 10 0 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra marca 2010 Figure 9. Average daily concentration of Hornbeam and Hop hornbeam (Carpinus/Ostrya) pollen, March 2010 200 Koper Ljubljana Maribor GABER/GABROVEC ________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________________________________________________________________________________1 ...........................ll 150 0 100 50 Koper Ljubljana Maribor JAVOR i i i r~ i i i r~ —i i i i i i- ~t~ ~n "t~ —i i —i i i r~ —i i r 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu javorja marca 2010 Figure 10. Average daily concentration of Maple (Acer) pollen, March 2010 250 200 150 100 50 Koper Ljubljana Maribor BREZA 0 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i r 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze marca 2010 Figure 11. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, March 2010 SUMMARY The pollen measurement has been performed on three sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, on the Adriatic coast in Koper and in the Štajerska region in Maribor. The article presents the most abundant airborne pollen types in March 2010: Cypress and Yew family, Hornbeam, Hazel, Alder, Ash, Poplar, Willow, Birch, Maple and Elm. 88 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 20012009 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okoli 4-6 MB) ali tiskanje (velikost okoli 10-15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. ** it 23. aprila 2010 je minilo deset let, odkar je Republika Slovenija kot 150. država podpisnica pričela izvajati Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, znano kot konvencijo CITES. Ta konvencija spada med najbolj poznane svetovne sporazume na področju varstva prosto živečih vrst rastlin in živali. Na sezname konvencije je danes vključenih preko 33.000 živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene zaradi mednarodne trgovine.