Poštnina plačana v gotovini. Štev. 11.
V Ljubljani, v četrtek dne 9. avgusta 1928.
Leto I.
DEL A V S K A.
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
hhaja -vsak Celrlek popoldne; -v »lutoju proz-nlka dan poprej - UrednISIvo: IJublJann, Stari trg 2/1 _ Nelranklrana pl*ma «e ne sprejemajo
Poname7.na tlevllka Din i-£»0 — Cena: asa 1 mesec Din 5--, za Četrt leta Din 19*-, »a pol leta Din 30--; za lnozemitvo Din 7-- (meseCno) — Oglasi po dogovoru
Oglasi, reklamacije In norotnlna na uprav* Jugoslovanske tiskarne, Kolportalnl oddelek, Polfanskl nasip M. a — Rokopisi se ne TrnC*J*>
Združeni papirničarji -
Združenim papirnicam.
Kolektivna delovna pogodba.
Pod štev. 1490/28 od 17. julija 1928 je Jugoslovanska strokovna zveza po zaslišanju delavstva Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode in po soglasnem sklepu vseh obratnih zaupnikov od 15. julija predložila družbi predlog za novo kolektivno pogodbo za vse druž-bine obrate z željo, da družba povabi J. S. Z. in obratne zaupnike na razgovor tako, da bi mogla nova pogodba stopiti v veljavo najkasneje dne 1. septembra 1928. Osnutek nove pogodbe so podpisali: Karel Pintar za Vevče, Matevž Kajzer za Medvode in Valentin Škulj za Goričane. Za J. S. Z. pa Jože Rutar in Ivan Gajšek.
Izzivalno vmešavanje »Zveze industrijcev«.
»Združene papirnice Vevče-Goričane -Medvode« so predlog »Jugoslovanske strokovne zveze« odstopila v vpogled — »Zvezi industrijcev«. Že 20. julija 1928 odgovarja ta med drugim:
1. Da je sedaj vsak razgovor(l) o splošnem povišanju delavskih mezd nemogoč.
2. Da pogodba določa daleč idoče določbe načelnega značaja in »nove« ugodnosti za delavstvo, bremena pa za družbo.
3. Da spadajo poedine določbe v za-konodajo(I), ne pa v kolektivno delovno pogodbo!
4. Da iz teh razlogov predlog ne more tvoriti osnove za razgovor med delavstvom in podjetjem.
Papirnice klonijo pred diktatom »Zveze industrijcev«.
Že z dne 21. julija 1928 so odgovorile J. S. Z. tudi »Združene papirnice«. V bistvu seveda isto kot »Zveza industrijcev«, le da so svoj odgovor razvile boij podrobno. Iz tega razgovora je razvidno samo tole:
1. Da kapitalistični mogotci slovenskih papirnic sploh nočejo slišati o kaki novi za delavstvo ugodnejši kolektivni Pogodbi, boječ se za svoje profitarske žepe, ne pa za prospeh papirne industrije.
2. Da pa ta svoj strah skrivajo za advokatske knife, ki so pa tako otročji, da se sploh čudimo, kako jih morejo navajati ljudje, ki se smatrajo za resne.
Možat odgovor »Jugoslovanske strokovne zveze«.
Po sklepu svojega načelstva je J. S. Z. dne 25. julija 1928 pod štev. 1562/28 G-M odgovorila »Združenim papirnicam sledeče:
»Usojamo si potrditi prejem Vašega dopisa z dne 21. julija 1.1. in Vam pojasniti, da smo še enkrat temeljito proučili svoj osnutek nove kolektivne pogodbe za delo v Vaših papirnicah, ga primerjali z vsemi v Sloveniji veljavnimi zakonitimi predpisi in smo ugotovili, da nismo v nobeni točki obšli nobene zakonite prisilne norme, ampak, da smo v okviru zakonitih določil vnesli nekatera določila, ki so prepuščena pogodbam in dogovorom.
Na posamezne točke Vašega dopisa Pa odgovarjamo sledeče:
Naš osnutek:
1. predvideva nekoliko povišanje dosedanjih delavskih mezd in akordnih postavk z ozirom na to, da se plače od leta 1924. niso povišale, dočim se je produkcija in gospodarska moč »Združenih pa- i pirnic« izdatno povišala.
2. Obrtnega reda pogodba ne preureja, ampak ga dopolnjuje, oziroma izpopolnjuje, kolikor obrtni red to prepušča pogodbam in dogovorom, oziroma v kolikor ne določa prisilnih norm.
3. Zakona o zaščiti delavcev, kolikor se tiče delovnega časa, ne izpreminja.
4. Izpopolnjuje v okviru zakona funkcije obratnih zaupnikov, kolikor je to za delavstvo in njih uspešno poslovanje nujno potrebno, česar zakon ne prepoveduje in predvideva plačila za zamujeni čas obratnih zaupnikov, v smislu zakonitih predpisov.
5. Predvideva reorganizacijo sedanjega podpornega fonda delavcev, v katerega podjetje že sedaj prispeva in ki se pri drugih podjetjih z nad 100 delavci že tudi snujejo po načrtu »Delavske zbornice«.
6. Ne predvideva oviranja podjetja, kar se tiče svobodnega nameščanja delavcev in vajencev, pač pa ureja to nameščanje tako, da so tudi interesi zaposlenega delavstva zaščiteni.
7. Predvideva obratna razsodišča, ki jih zakon nikjer ne prepoveduje, kvečjemu bi jih zakonodajci pozdravili. Ne predvideva nobene majoritete članov senata, ker pariteti predseduje neprizadet državni uradnik, ampak teži za mirnim sporazumevanjem brez nepotrebnih pravd pred sodiščem.
8. Ne izpregleda, da je sedanji delovni red že odobren po pristojni oblasti, ampak predvideva revizijo sedanjega delovnega reda in je naravno, da stopijo tu v poštev prihajajoča določila v veljavo, ko pristojna oblast potrdi nov delovni red, za kar imamo že načelni pristanek pristojne oblasti.
Z ozirom na navedeno, ne moremo izpreminjati predloženega osnutka, predvsem ne radi tega, ker smo mi v tem slučaju izvrševalci želja in zahtev celokupnega delavstva »Združenih papirnic«, katere moramo mi spravljati le v okvir možnosti, zakonitih predpisov in primerno obliko.
Kvečjemu bi lahko z izpremembo svoj osnutek poostrili, ker smo naknadno prejeli še nekaj novih delavskih zahtev, katere smo pa odklonili, z ozirom na to, da je osnutek že vložen.
To, kar predvideva naš osnutek, je v veljavi že v mnogih obratih v naši državi, kjer pa še ni, se mora pa še uveljaviti.
Prosimo Vas, da vzamete to na znanje in nam čim preje sporočite čas in kraj razprave. — Z odličnim spoštovanje. — Podpisi.
Zdaj molče kot grob!
Tako je tekla do sedaj upravičena pravda papirničarjev. Na odgovor J. S. Z. pa gospodje molče kot grob.
Papirničarji bodo pa že preskrbeli ključ, da se jim bodo odprla sicer tako zgovorna usta —.
Pristopajte kot člani k »Delavski založbi"!
Delež po 50 Din.
Kdor podpira skupno stvar, ta je rešitelj samega sebe
in drusih.
Političen pregled.
Slovenci rešujemo državo.
To, kar se godi letos, je prava pravcata kriza države. Politična in diplomatska orientacija srbijanskih politikov in strank je popolnoma odrekla. KDK pa hujska mase, hoteč ribariti v kalnem in v kalnem priti do oblasti. Kako zna vladati Pribičevič, je v Trbovljah zapisano s krvjo in v Glavnjači s tuberkuloznimi bacili stotin delavskih zaupnikov in voditeljev.
Vsi merodajni činitelji so prišli do prepričanja (kralj in srbski politiki), da more potegniti državni voz iz brezna samo najpoštenejša, čeprav stranka najmanjšega naroda, Slovenska ljudska stranka. Tako je: poštenost vedno zmaga.
Kaj bo? To-le: Slovenci še nikdar nismo nosili tolike odgovornosti kot danes in nismo za splošnost še nikoli toliko tvegali. Prepričani pa smo, da je naš dr. Korošec najbolj sposoben, da sedanjo najtežjo krizo, odkar obstoja naša država, s svojo dalekovidnostjo, poštenostjo in pomirljivostjo premaga in da jo bo z Božjo pomočjo tudi premagal v blagor države in vseh treh njenih narodov.
Pribičevič in KDK izven zakona!
»Drugi jugoslovanski parlament« dne 1. avgusta 1928 v Zagrebu je zelo važen po svojih sklepih zlasti iz dveh razlogov:
1. Spričo dogodkov 20. jun. 1928 v Belemgradu je zanikal akt ujedinjenja od
1. decembra 1918 in sprejem ustave od 28. jun. 1921 ter se izrekel za revizijo ustave. K temu je reči to, da se pod Pri-bičevičevim vodstvom, ki je in ostane liberalni centralist in vodi zdaj Hrvate v boju proti Srbom zgolj le iz maščevanja proti srbijanskim strankam, borba za ta cilj ne more izvojevati in da je zato treba drugih ljudi in drugih okolnosti.
2. Obenem pa je KDK zanikala bel-grajski parlament, izjavila, da ne bo priznala zakonov, zlasti ne finančnih obveznosti. — To pa je upor zoper avtoriteto države kot take. Če bi bil položaj nasproten, bi bili! Radičevci že vsi v luknji.) PP-režim je pač dobro znan. Pribičevič meni menda, da sme delati, kar hoče. Tu pa se bo zmotil. Slovenci smo vedno bili za državo, seveda za pravično urejeno, na podlagi istinite demokracije, demokratičnih enakopravnostnih pravic vseh njenih narodov in delov. A smo tudi izjavili, da se bomo zakonitim in parlamentarnim potom borili za zmago svojega stališča. To je razlika med SLS, SDS in KDK.
Deklaracija Koroščeve vlade,
ki jo je podala v Belemgradu, je kratka, pomirljiva in — odločna. Napoveduje dolgo zasedanje parlamenta sedaj in jeseni. Vmes se bodo gotovo vodila vele-važna pogajanja, da se doseže enkrat temeljit in definitiven sporazum in soglasje Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki bi varoval državno enotnost, dajoč obenem vsakemu in vsem narodom te države, kar jim gre v smislu ljudske demokracije in samostojnosti v okviru celote.
Stališče škofa šariča.
Vrhbosanski škof dr. Šarič (nomen est otnen!) se je izjavil za politiko KDK, proti politiki dr. Korošca in naivno omenil da bo Radič ob svojem času že znal vrniti katoličanom milo za drago.
Tako je torej položaj težak, da si celo tak veljak ni na jasnem. Dr. Šarič naj bi bil raje molčal, če sam ne ve za politični kompas. Njegova izjava more biti katoličanom Jugoslavije samo v veliko škodo. Za nas je dovolj že to, da jo hvali celokupni hrvatski židovski-svobodonuselni tisk. In še eno: Katoliška demokracija na
jugu šepa pri glavah. Tam si niso na jasnem. Kako naj potem pučkaši napredujejo?
Krščansko socialistično delavstvo ima čisto jasno opredeljeno smer. Cilj mu je prava ljudska država v smislu Krekovega programa, ki ga more izpeljati samo ljudska stranka pod vodstvom takega izrazitega krščanskega demokratičnega politika kot je dr. Korošec.
Našim mladim.
3. CERKVENI ČLOVEK.
Zgodilo se je nekje na večjem zborovanju kršč. delavske mladine, da je neki delavec pripovedoval med drugim, da je v njihovem kraju odločujoči društveni faktor, ki ne hodi ob nedeljah v cerkev. Razgovor pa se je vršil o tem, zakaj so kršč. socialisti slabši kot drugi kat. društveniki. Morebiti bi bil pravilen odgovor ta, ker hodijo ob nedeljah k službi božji.
Gre nam za bistvo vprašanja: v kakšnem razmerju stoji novi človek do Cerkve? Vprašanje je zastavljeno netočno, a je tem jasnejši odgovor. Ako potrebujem jaz kruh, grem k peku, plačam in imam »štruco< kruha. Ako potrebujem čevlje, grem k čevljarju, plačam in imam čevlje. To so materijalne dobrine. Duhovne dobrine pa imajo svoj duhovni vir, ki se spaja z našo duhovnostjo. Ta vir je od Kristusa ustanovljena Cerkev, ki je moja duhovna lastnina in sem jaz njen člen in člen njene vidne ustanove. Zato je vise njeno neizmerno duhovno bogastvo moje in imam pravico in dolžnost, da se udeležujem teh njunih neusahljivih virov duhovne moči, ki sem jih potreben. Zato mi je zapoved Cerkve, da posečam nedeljsko službo božjo in se udeležujem vsakoletne spovedi in sv. obhajila, sveta zadeva mojega členstva v njenem občestvu. V kolikor je duhovno življenje last moje boljše notranjosti, tako sem jaz toliko krščanski, kolikor sem cerkveni človek. Cerkev je meni učenica, vodnica v najintimnejših mojih odnošajih do Boga, do sveta, do bližnjega in do mojega lastnega srca. Ona je srednica milosti, ker ji je njen ustanovitelj s svojo žrtvijo na križu zapustil ta zaklad. V službo le tega je postavil Ustanovitelj duhovništvo, ki to posredovanje vrši z daritvijo sv. maše in s sv. zakramenti, ki ustvarjajo iz slabičev močne osebnosti. Zato teče naše življenje skozi Cerkev in ni naš oni, ki odklanja to zvezo, ki odklanja lepo življenje božjih in cerkvenih postav. Novi človek živi v najintimnejšem stiku s Cerkvijo. Njemu je notranja srčna zahteva, da mu je Bog blizu, da živi v Bogu. Le to mišljenje in življenje nas ustvarja krščanske socialiste, brez tega ostanemo zgolj materialisti, ki se ne smemo ozirati zgolj na posamezne pojave, ki se ne prilegajo našim srčnim razpoloženjem, naša cerkvenost gre preko oseb in vidi povsod višji cilj in namen, ki nas dviga preko vsakdanjosti v lepoto naših src in duš. Cerkvenost zahteva od nas večkrat mnogo žrtev, ki pa jih ne smemo nikdar odkloniti. Tine Rok.
t Stepan Radič.
Po sklepu Usta je došla iz Zagreba vest, da je tam 8. avgusta ob 8.55 zvečer umrl g. Stjepan Radič. Stjepami Radiču, ki je prvi organiziral hrvatsko kmetsko ljudstvo in ga iztrgal iz oblasti madžarske gospode in hrvatskega buržujskega na-rodnjakarstva, kljub napakam, ki jih je ta veliki um delal, čast in priznanje ter neminljiv spomin tudi od strani slovenskega krščanskega socialističnega delavstva! — Njegovi rodbini in bratskemu hrvatskemu narodu pa naše globoko in iskreno sožalje!
Jugoslovanska strokovna zveza.
Iz centrale
Vsem skupinam, zvezam in društvom v vednost in ravnanje sporočamo, da je bil na podlagi sklepa seje načelstva JSZ z dne 1. avgusta strokovni tajnik Ivan Gajšek z istim dnem razrešen svoje službe. Načelstvo JSZ.
Celjsko okrožje
Celje. Jugoslovanska strokovna zveza v Celju vabi v petek zvečer vse tiste člane in članice, ki reflektirajo na zidavo delavskih hiš, na sestanek, na katerem poroča o predstoječem g. Mihelčič. Sestanek se bo vršil ob 7 zvečer. Vse, ki se nameravajo sestanka udeležiti prosimo, da pridejo točno. G. Mihelčič bo poročal o zidavi cenenih delavskih hišic in o ustanovitvi Ljudske kuhinje v Celju.
Viničarski vestnik
Viničarski tabor se bo vršil v nedeljo 12. avg. 1928 na Gorici pri Sv. Petru pri Mariboru. Ob pol desetih sv. maša, potem zborovanje na prostem. 1. »Viničarski stan«; govori tov. Jože Košnik.
2. »Strokovna organizacija in njene naloge«; govori tov. Peter Rozman. 3. »Naša izobrazba in mladina«; govori tov. Semenič Andrej. Vabijo se vsi viničarji, vi-ničarke iz bližnje in daljnje mariborske okolice.
Kamnoseško delavstvo
Ribnica na Pohorju. 2e dva meseca sta pretekla, odikar je bil v Josipdolu (Ribnica na Pohorju) razgovor med g. Lenarčičem kot lastnikom kamnoloma in inšpektorjem dela in strok, tajnikom JSZ na drugi strani, za ureditev nekaterih nedostatkov v podjetju, in sicer so to zahteve, v katerih delavstvo ne zahteva drugega, kakor red v upravi. Ponovno pribijamo: izplačila se začno šele ob 6 zvečer, čeravno se delo konča že ob 5 ter traja do 8 zvečer in še dalj. Predstavljajte si delavca, kateri ima 2—3 ure daleč domov in to po slabih cestah in grapah, po katerih še pri belem dnevu težko pride. Dalje bolniški odtegljaji; ponovno se je ugotovilo, da se isti le vedno od računa vajo zaokroženo navzgor v škodo delavcev. Ako g. uradniki ne vedo koliko se sme odtegovati, naj si kupijo tabelo, katera stane samo 1 Din.
— Torej niti pri tako malenkostni zahtevi ni razumevanja; pravzaprav to niso nobene zahteve. Mnenja smo, ako se nekaj pred inšpektorjem dela in zastopnikom organizacije obljubi, da bi se potem to tudi izvršiti moralo. Zato vprašujemo: Koliko časa bo še ostalo samo pri obljubah? Ali se sploh misli to vprašanje rešiti v zadovoljstvo delavcev? Opozarjamo inšpekcijo dela, da v tem oziru čimprej napravi red.
Cestarji
Maribor. V sredo 1. avgusta se je vršil sestanek skupine cestarjev okrajnega zastopa Maribor. Na predlog zastopnika
okrožja se je soglasno sprejel predlog, da se ustanovi pokojninski fond skupine cestarjev, po navodilih brošurice Delavske zbornice »Navodila za snovanje delavskih podpornih fondov«. — Okrajni zastop v Mariboru kot delodajalec se bo naprosil, da pri mesečnem obračunu začne od 1. sept. t. 1. odtegovati vsakemu članu 10 Din, kateri se bodo nalagali na posebno knjižico pri I. delavski hranilnici in posojilnici v Mariboru. — S tem smo stopili korak naprej, položili smo temelj najvažnejšemu vprašanju t. j. starostnemu zavarovanju. Upamo, da bodo oblasti v tem oziru tudi v najkrajšem času nekaj ukrenile, da se naše starostno zavarovanje izvede ter nas reši negotovosti, v kateri danes živimo. — Cestar.
Kovinarji
Sv. Lovrenc na Pohorju. Občni zbor skupine kovinarjev pri Sv. Lovrencu na Pohorju se bo vršil v nedeljo 12. avgusta ob 9 dopoldne v dvorani g. Novaka s sledečim dnevnim redom: 1. Sprejem
novih pravil; 2. volitev odbora in nadzorstva; 3. volitev delegatov za centralni občni zbor; 4. razno. — Prosimo, da se občnega zbora vsi udeležite. — Odbor.
Jesenice. Ker nas je glavni zaupnik pri I<. I. D. dvakrat neosnovano napadel na javnem shodu in sestanku staroupo-kojencev, zato je naša polna dolžnost, da mu tudi javno odgovorimo. Da se shod ni izvršil tako, kot je bil sklep konference obratnih zaupnikov v navzočnosti tajnika Del. zbornice Uratnika, leži krivda na glavnem zaupniku, ker je ta shod sklical brez, da bi obvestil druge organizacije. Za nedoslednost, ki jo je napravil sam, nas gre na tem shodu napadati, za kar je dobil že odgovor. Najgrša hudobija pa leži v tem, da si izbere za hujskanje proti nam revne staroupokojence ter izigrava nesrečo teh na naš račun. Pogodba, ki se nanaša na aprovizacijo od K. I. D. tem staroupokojencem, je bila sklenjena z večino, kateri je bil duša takrat ravno sedanji — glavni zaupnik. Grožnje, ki jih bljuje na nas, so pa smešne, ker jih bomo lahko parirali tudi v slučaju splošne večine marksistov na Jesenicah, zato smo pripravljeni. Da pa si prilašča kot oseba razne morebitne uspehe v zadevi staroupokojencev, mu pa povemo, da je zato izvoljen ne samo od marksistov, ampak tudi od nas in da je s tem sprejel tudi dolžnost, da dela kot glavni zaupnik, ne pa raznih specialitet izven tovarne. Ker pravi, da to dela kot socialist, naj si zapomni rek, ki ga je napisal Lasalle: Resnica in pravica proti vsakemu nasprotniku predvsem v proletariatu, je prava dolžnost moža. Zato je od pravega do namišljenega socialista velik skok. — Krščanski socialist.
Železničarski vestnik
Opozorilo. V ponedeljek, 10. septembra 1928 se bodo vršile volitve skupšči-narjev in njih namestnikov za bolniško blagajno. Opozarjamo članstvo na te volitve in na dolžnost skupščinarjev, ki
bodo izvoljeni. Volitve so tajne in glasuje se po glasovnicah, ki se morajo zapečatiti v kuverto, kjer ni prav nobenega imena, ne žiga, ali česa drugega. Pravico volit imajo vsi člani boln. fonda, ki dokažejo glasovalno pravico s članskim listom. Vsa natančnejša navodila prejmejo člani od svojih zaupnikov, kateri naj se pa za vse tozadevne informacije obrnejo takoj na centralni odbor Prometne Zveze v Mariboru.
Delovni čas po pisarnah. Direkcija v Ljubljani je odredila z razpisom št. 73, ^a se do izdaje posebnega pravilnika r>' ureditvi delovnega časa v zmislu zakona
o drž. prem. osobju čl. 87 iz ekonomskega vidika s takojšnjo veljavnostjo uvede za administrativno, tehnično in manuelno osobje v pisarnah kurilnic, progovnih sekcij in signalne sekcije delovni čas od 8 do 12 in od 14 do 18 in ob sobotah od 8 do 12 in od 14 do 17. Ob nedeljah in praznikih se dela po potrebi oziroma po turnusih, katerega izdelajo šefi edinic. Ta odredba velja tudi v celoti za administrativno in kcmerci-jelno osobje postaj, izvzemši uslužbencev onih postaj, kjer zahteva služba radi prometa s strankami tudi ob sobotah delovni čas do 18. — Ker se je s to odredbo zopet prizadelo prometno osobje ter se jim je tako podaljšal delovni čas za vsak dan po eno uro in ob sobotah za tri ure, je osrednji odbor Prometne zveze vložil na ministra potrebno intervencijo, da se ta odredba, ki udarja duševne delavce, ukine inJ da se dela po dosedanjem načinu.
Kongres Internacionale v Monakovem
od 25. — 28. septembra.
četrtič po vojni se bodo zbrale krščanske strokovne organizacije posamez-n|i|h držav na mednarodnem kongresu.
Ustanovni kongres v Haagu junija 1920 je bil še poln političnih napetosti in diferenc. Narodi in ljudstva so se predolgo vzgajali v sovraštvu, da bi mogli sedaj naenkrat prijateljsko živeti med seboj. In voditelji strokovnih organizacij, ki so nosili sicer v sebi globoko prepričanje mednarodne solidarnosti, še niso mogli z mirnim očesom opazovati tovariša pri delu.
Bila je težka ura, ko je stopila na plan naša intemacijonala. Še nekaj mesecev je moralo preteči, da se je sestavilo in sestalo predsedstvo in ustanovilo tajništvo Od tedaj pa gre stalno navzgor. Kakor veje iz debla, so zrasle strokovne inter-nacijonale.
Ko je zboroval drugi kongres v Innsbrucku, jih je bilo že 15. Duhovna enotnost se je dokumentirala s tem, da je kongres postavil in združil mednarodno krščansko strokovno gibanje na skupen socialnogospodarski program. Toda zbor v Innsbrucku se je vršil še v času inflacije, ko so se morale skoro vse strokovne centrale v posameznih državah boriti proti razvrednotenju denarja in proti velikanski brezposelnosti. Tako v tem času ni
moglo vzkliti živo mednarodno sodelovanje.
Leta 1925, ko so zborovali delegati v Luzernu, so bile države, ki so imele najhujše razvrednotenje denarja, že v stadiju okrevanja. Opažati je bilo vsesplošno zboljšanje in duh kongresa, ki se je dovolj očitno razlikoval od kongresa v Haagu in Innsbrucku, ki se -je moral pečati s svetovno gospodarsko in socialno politiko, je bilo globoko prepričanje nujne potrebe sodelovanja vseh na skupnem temelju.
Kakšen bo kongres v Monakovem? Je to prvikrat, da se vrši kongres naše in-ternacijonale v Nemčiji. Čakamo nanj z najlepšimi nadami.
Nemška kršč. strok, organizacije bodo gotovo sprejele mednarodni kongres z vsem razumevanjem njegovega pomena važnosti.
Kajti vsa vprašanja in problemi, ki so na dnevnem redu kongresa, so pereča
dovolj ne samo za krščansko strokovno gibanje, ampak za celotno človeško družbo in zahtevajo rešitve z mednarodnega foruma. Ne moremo razmišljati, ali naj govorimo o koncentraciji v gospodarstvu in o racijonalizaciji: ti problemi so se sami postavili na dnevni red. Kaj naj rečemo k temu? Na to bo dal odgovor kongres. In brez dvoma bo ta odgovor pokazal našim strokovnim centralam v strokovni in socialni politiki docela nove
smernice .In po te gremo na kongres!
Delavski koledarček.
Naš bo, zato si ga sigurno nabavi!
Naš bo, saj bo odsev vsega našega stremljenja in gledanja na strokovno, kulturno, politično in gospodarsko polje.
Naš bo, saj bo to odsev našega izraza, naše boli, našega hotenja in delovanja!
Naiš bo, saj bo glasnik novega časa!
Naš bo, saj bo glasnik novega, bolj-
šega človeka!
Naš bo, saj bo skrbel za našo delavsko kulturo!
Naš bo, saj bo govoril o naših delavskih potih, našem delavskem stališču, našem motrenju celotne družbe!
Naš bo, saj ga bo dal naš pokret!
Pa še v mnogem oziru bo naš, zato
«i #r naroftiift!
Naročila sprejema >Delavska založba« v Ljubljani, Stari trg 2/1. Izvod stane 10 Din.
Stanovanjska akcija. Francoski — ne naš — parlament razpravlja o zakonskem načrtu o gradbi 260.000 cenenih stanovanj in 60.000 stanovanj s srednjo najemnino. Stroški bodo znašali okrog [lil milijard frankov in bo graditev hiš trajala pet let. In pri nas? Naš oblastni odbor je pričel nekaj, a kaj ko od države ni ne pobude ne denarja. Če bi država vsaj za svoje urade in uradnike zidala pisarne in stanovanjske prostore, bi bilo zelo veliko pomagano. Mesto da bi v Belgradu mislili na bedo ljudstva in jo skušali ublažiti, iščejo osebne koristi, se zmerjajo in — ko to ne pomaga
— streljajo. Ljudstvo ti pa čakaj, trpi in
i umiraj za čast in slavo in žepe drugih.
Nova Kitajska.
Poleg borbe narodne stranke proti domačim zatiralcem ljudstva: vojaškim mogočnežem, plemstvu, veleposestnikom — pa gre sporedno boj proti inozemskemu imperializmu. Od leta 1860. naprej so bili prisiljeni Kitajci podpisati pogodbe, ki se jih more naprtiti le kakim kolonijam. Od Kitajske so bile odtrgane cele dežele (Korea, Formosa, Indokina), ugodilo se je stremljenjem po samostojnosti deželam v bližini Kitajske (Mongolija, Tibet). V ugodno ležečih obreižnih mestih se je vpostavila naravnost tuja vlada (Šanghai, Hon-kong, Dairen, Kuang-tsau-van in Tien-tsin. Pa tudi v notranjosti dežele (v 40 krajih) so obstojale tako zvane koncesije (izhodišča trgovine in oderustva), kjer so imeli besedo le tujci. Prišla so posojila, vojne odškodnine, za Kitajce skoraj glavni viri dohodkov, pomorska carina in davek na sol je prišel pod kontrolo inozemcev. Noben tuj državljan ne spada pod kitajsko sodstvo, oni so »eksteritorialnd«. Le Nemci im Rusi ne spadajo po versajski pogodbi več pod njihove konzule, ampak pod kitajska sodišča. Pravica, povečati državne dohodke z zvišanjem davkov, se Kitajcem ni priznala, tuje čet® so se naha-
jale in se še nahajajo v Pekingu, Tien-tsinu, Šanghaju, Tsingtau in Tsianfu; prav tako ob važnih železniških progah.
V provinci Šantung z njenimi nacionalnimi svetinjami (rojstni kraj Konfuci-usa) so se zasidrali Japonci in ravnajo s ponosnim kitajskim ljudstvom kot se jim zdi. Kitajec takega postopanja ne prenese in gorje tiranom.
Kitajska noče več biti kolonija.
Dolgo je trajalo, da se je Kitajska začela probujati. Vzrok temu je bilo popolno pomanjkanje nacionalnega čuta v masah kitajskega ljudstva. Tako je bilo še 1. 1900 mogoče, da so tuje sile vprizarjale po severu Kitajske pravcate vojske, medtem pa na jugu mimo trgovale. Morda največja med velikimi zaslugami Sun-jat-sena je, da je s svojo stranko in nje široko propagando predramil ljudstvo iz dolgega spanja, tako da je spoznalo tudi tuje pijavke. Svoj največji triumf je slavila njegova stranka 4. januarja 1927, ko je morala celokupna angleška kolonija obenem z angleško posadko in generalnim konzulom pod eskorto kitajskih vojakov in nosačev zapustiti Hankau. Danes so tujo sile pripravljene opustiti del nasilno pridobljenih predpravic, a Kitajci se nočejo zadovoljiti več z drobtinami, ampak zahtevajo vso dolžno
vsoto nazaj, Proti enotni volji vsega ljudstva, ki si je v svesti svojih ciljev, so omejene tuje sile le na papirnate proteste, ako sklene danes nacionalna vlada povišanje davkov, ne da bi prej vprašala tuje sile, kakor to zahtevajo izsiljene pogodbe. Celo ko sta si bila sever in jug kot enako močna nasprotnika še v laseh, sta bila' vendar enotna, ako je bilo treba odbiti zahteve tujih inperialistov. Anglija je svoje koncesije (mesta iz angleškim pravom, lastnimi davki in angleško policijo) v Tientsinu in Hankovu sicer že morala opustiti in misli še resignirati — ne ravno prostovoljno — na ozemlje Vei-hai-vei, kjer ima naseljene kolone. Toda Kitajci zahtevajo sedaj vse več: Hočejo imeti zopet Honkong in Šanghaj, zahtevajo tudi vrnitev vseh koncesij, pripadnost vseh tujcev pod kitajska sodišča, ukinitev neenakih pogodb, ukinitev tuje uprave pomorske carine in davka na sol, umaknitev tujih čet, pravico svoje carine in davke določevati po lastnih potrebah, skratka: hočejo biti zopet sami gospodarji v domači hiši.
Mišičevje na telesu velikanskega kitajskega naroda je zaplalo, še nekaj gibov in Kitajska bo svobodna, svobodna po svoji duhovno razgibani in močni mladini in zavednem, novem ljudstvu.
Pismo iz Sara!eva.
Tam v Bosni zlati...
Naši ljudje niso pred vojno dosti poznali Bosne in Bošnjakov, razen po zgornjem napevu in po ustnem izročilu onih, ki so se tu bojevali leta 1878. Prevrat in nove razmere so pognali marsikaterega Slovenca sem, največ pa jih seveda pride pp zaslugi militarizma. Tako danes vemo, da v Bosni niso sami »Turki«, ampak da so tu Srbohrvatje, ki so po večini krščanskih ver, le manjšina je muslimanske vere. Bosni prerokujejo še lepo bodočnost. S pomočjo boljše kulture zemlje se bo vzdignil pridelek, bogastva, skrita v zemlji, pa naravnost silijo in pospešujejo industrializacijo. Imeni Foča in Zenica, industrijski središči, sta danes že zelo znani. Država seveda ni naklonjena Bosni tako kot bi Bošnjaki želeli, in posebno muslimanski del obuja z veseljem spomine na pretekle in godrnja na sedanje čase. Posebno Sarajevo toži nad novimi razmerami: centralizem, ki je razbil deželo na pet oblasti, je ponižal prejšnje stolno mesto Bosne na isto stopnjo, na kateri se nahaja tudi vsako drugo najmanjše mesto izmed 33 oblasti. Izgubilo je Sarajevo obenem tudi pomen, ki ga je imelo pod prejšnjo državo kot predstraža za napredovanje nemštva
Westfalija, kos slovenske domovine.
V dneh od 10. do 19. julija so šli nekateri na poučen izlet v Nemčijo. Udeležencev je bilo 30. Ogledali so si Monakovo, Koln ob Renu (Kelmorajn), zlasti razstavo tiska »Pressa« (ki je pod kat. vodstvom), Salzburg itd. 15. julija so poromali na znamenito nemško božjo pot v Kevelaer. Pravijo, da pride tja 'sako leto še več ljudi (ca. 800.000), kakor v Lurd na Francoskem. Prišli so na ta dan tudi slovenskih delavci, rudarji iz Westfalije in Holandije. Pozdrav na kolodvoru je bil navdušen. Besedam tamkajšnjega predsednika g. Koncilje je odgovoril g. poslanec Kremžar. Po Končanem petju: Lepa naša domovina in Hej Slovani, se je razvila procesija proti baziliki Marije, tolažnice žalostnih. Med potjo so se prepevale slovenske Marijine pesmi. Romarji so obiskali 14 kapelic križevega pota, pri dvanajsti je imel nagovor g. katehet Bonač. Zatem je bila sv. maša s slovenskim petjem v župni cerkvi. — Popoldne ob dveh je bilo zborovanje v prostorni dvorani. Nastopili so mnogi govorniki iz West-ialije, Holandije in Jugoslavije. Prvi so Poudarjali zlasti, da nočejo postati suhe veje, marveč da hočejo tudi v tujini ostati zavedni Slovenci ter ohraniti vero, v kateri jih je vzgojila krščanska mati. Izražali so željo, zlasti zastopnik iz Holandije, naj bi se jih domovina spomnila z gmotno pomočjo ter uredila predvsem invalidsko vprašanje. — Poslanec Kremžar je v svojem govoru poudarjal, da je zadeva invalidnine že precej napredovala in se bo, kakor upa, tudi ugodno rešila za prizadete, ki težko čakajo. Izseljenci v Nemčiji ip Holandiji naj bodo naši in mi hočemo biti njihovi. Govornik se je zahvalil tudi nemškim duhovnikom, ki delujejo med našimi rojaki nesebično, iz ljubezni do Kristusa in neumrjočih duš. Mnogi izmed njih so zmožni slovenščine, kar je za naše izseljence velike vrednosti. Imena nemških duhovnikov-Slovencev bodo trajno zapisana v zgodovini slovenskega naroda. — Navzoči so izvajanjem raznih govornikov pazno sledili in prav mnogim so stale solze v očeh. Zborovanje je zaključil g. svetnik Kalan, ki vneto deluje med slovenskimi rudarji-izse-ljenci, in je nas' izletnike ves čas od Mainza do Diisseldorfa zvesto spremljal. Ob 4 popoldne smo imeli v baziliki pete litanije, nakar smo odšli na kolodvor. Izletniki smo se odpeljali v industrijsko mesto Hamborn, kjer smo tudi prenočevali. Naslednji dan zjutraj je bila v dekanijski cerkvi sv. maša zadušnica za t dekanom Kosterjem, velikim prijateljem tamkajšnjih Slovencev. Govoril je pisatelj g. Meško. Posebno zastopstvo izletnikov mu je položilo venec na grob. Zal, da tesno odmerjen čas ni dopuščal, da bi obiskali rojake v Hambornu na njih domovih in se dalj časa razgovar-jali z njimi. Mnogi izmed njih so bili tako veseli govorice iz rodnega kraja, da se kar ločiti niso mogli od nas. Zlasti °troci so nas obsipali z vse polno vpra-
razkazal
šanji. — G. dekan nam je vzorno urejeno bolnišnico, katero je sam sezidal' in jo sedaj še razširja. Odzvali smo se tudi povabilu rudniškega g. ravnatelja ter si ogledali premogokop in njega naprave. Tam smo tudi jasno videii, s kolikim trpljenjem si služi svoj kruh delavec-rudar. — Popoldne smo odpotovali v Gladbeck, kjer je delokrog
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si