xxw. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za Inozemstvo 75 lir), za 1 leta 35 lir. za 'h leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 iir Plača in toži se v Ljubljani. iRGOVSKI UST v Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo tka 4. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitfi di provenienza italiana ed estera 'ST IT UTO ECONOMiCO 1TALI ANO-MlLANl). Via O Laz/aroni 10 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OOLASE u Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) i inozemstvo itnu ISTITUTO r.CONOMICO IT ALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. Izhaja vsak torek In petek utiOOtfnd« tore i 1*. «s 4J jr ti IS# 2* ■>% -ena 0 60 Prijave prometnega davka Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša: 1. knjigaši splošnega in skupnega davka na poslovni promet in luksus so dolžni vložiti prijave o celoletnem prometu v letu 1941. januarja 1942-XX. 2. Obrtniki, že ob dače ni s pavšalno pridobnino oziroma, ki imajo pravico do pavšalne pridobni-ne, morajo vložiti prijavo (prošnjo) za pavšalno obdačbo s ipridobnino. V tej je navesti število pomočnikov in delavcev, pogonsko silo in porabo toka. Podaljšanje plačila avtomobilskih taks Avtomobilski klub Ljubljanske pokrajine kot ■pokrajinski sedež KACI-a sporoča vsem lastnikom motornih vozil, da je Visoki Komisar z naredbo, ki bo naknadno objavljena, odredil, da bo rok za plačilo prometne in statistične takse z zapadlostjo 1. januarja 1942 podaljšan do konca tega meseca. Dan začetka pobiranja teh taks bo Avtomobilski klub objavil v časopisih. Nova okrožnica o razdeljevanju tekstilnega biaga Kreditni in trg v V zadnjem se hipotečno gibala takole: nepremičninski Ljubljani četrtletju 1941. so zavarovana posojila Število skupaj v milijonih posojil lir oktobra 59 2,3 novembra 50 2,0 decembra 23 2,2 Skupaj 132 6,5 Izbrisanih pa je bilo: število skupaj v milijonih posojil lir oktobra 85 3,2 novembra 60 1,65 decembra 27 0,3 skupaj 172 5,15 Promet a nepremičninami izka- zuje: Prodanih Kupna cena v milijonih parcel lir oktobra 61 2,3 novembra 40 1,3 decembra 59 1,75 skupaj 160 5,35 Letno poročilo koncerna Pirelli Znana italijanska tvornica gum Pirelli ima svoja inozemska podjetja združena pod okriljem finančne družbe Pirelli Holding v Bazlu, ki je izdala letno poročilo o razvoju posameznih podjetij v raznih državah. Poročilo navaja, da je bilo poslovanje družb v Argentini in Braziliji zadovoljivo. Zadovoljivo je tudi poslovanje španske družbe, ^Pprav ni bilo mogoče popolnoma pbnoviti tovarne v Villa Nuevi, ki 1° bila porušena med državljansko yojno. Plantaže kavčukovega drev-la ima koncern na Javi. Poslovanje koncernovih podjetij v skandinavskih državah je nazadovalo, 0d angleške družbe Pirelli Ltd. pa 11' bilo poročil. Finančna družba v Razlu, kateri je bilo priključeno tudi belgijsko podjetje, je zabeležila pri glavnici 18 milijonov frankov 1,07 milijona čistega dobička (prejšnje leto 1,04), dividende pa zaradi izrednih razmer ne bo izplačala. Visoki komisariat je izdal pod št. VIII. No. 4776/212 z dne 30. decembra naslednjo okrožnico: Nakupni boni za novoporo-čence in novorojence Nastalo je vprašanje, ali je primerno, da se mladoporočencem in ženam, ki so v zadnjih mesecih nosečnosti, nudi možnost, da se odpovedo — če nimajo potrebe — nakupu nekaterih predmetov, spadajočih k bali, ki jo smejo kupiti v smislu čl. 12. in 13. navodil za racionirano prodajo tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve, zato da v zameno lahko kupijo druge predmete, katere posebno potrebujejo. Razen tega so prišle prošnje, da bi se kon-sumentom, ki se nahajajo v gori navedenih okoliščinah in katerim se je dovolilo, da si nabavijo namesto teh predmetov tekstilne izdelke, ki jih potrebujejo za njih konfekcijo, dala možnost, da se preskrbijo s sukancem, potrebnim za konfekcijo. Končno je prišlo opozorilo, da bi bilo priporočljivo zvišati število nekaterih kosov perila pri novoporočenčevi bali in predvsem dovoliti nakup tekstilnih izdelkov in preje za konfekcijo oblek za novorojence v primeru, da se ne marajo ali da se ne morejo kupiti že konfekcionirani predmeti (v katerem primeru, kakor znano, niso podvrženi oblačilnim nakaznicam). Ti predlogi in ta razmo-tiivanja so se uvaževala ter se pristane na to, da se boni za nakup svatbene bale in bale za novorojence izdajo, namesto za izdelke navedene v čl. 12. in 13. navodil, za določeno število točk, ustrezajočih omenjenim izdelkom, ne da se ti navedejo, tako da se jih imetniki laliko poljubno poslužujejo. Zato se odreja: 1. Mladoporočencem se izdajajo nakupni boni. Vsega: a) za 600 točk ali odrezkov z arabskimi številkami. V bonih se ne navede noben predmet, ki naj se kupi s temi točkami, razen onih splošnih, da s© točke izkoristijo lahko za nakup preje, tekstilnih izdelkov za konfekcijo in osebno perilo, po izbiri interesenta. Za obutev je treba izdati posebne bone, in sicer omejeno na dva para, enega za moško, drugega za žensko obutev. Dotične točke treba odbiti od gori navedenega skupnega števila 600. b) Za 700 točk ali odrezkov z rimskimi številkami, ravno tako ob splošni navedbi, da jih interesenti lahko poljubno izkoristijo za nakup predmetov, ki so navedeni v čl. 4. črka b) navodil za racionirano prodajo tekstilnih i zadetkov, oblačilnih predmetov in obutve. c) Za 4 točke ali odrezke za nakup sukanca. 2. Enako se izdaja po eden ali več bonov za novorojence: a) za 100 točk ali odrezkov z arabskimi številkami, da se izkoristijo za nakup preje in tekstilnih izdelkov za konfekcije ali pa za osebno otroško perilo. Ni pa dovoljen nakup obutve s temi točkami; b) za 20() točk ali odrezkov z rimskimi številkami, da se izkoristijo za nakup posteljnega, namiznega ali toaletnega perila za otroke. c) Za 2 točki ali odrezka za nakup sukanca. Nedopustne izjave izdelovalcem konfekcije Dogodili so se primeri, da so prodajna podjetja s tkaninami prosto prodajala blago izdelovalcem konfekcijskih predmetov za novorojence, izdelovalcem pohištva itd. ter si dajala izstaviti izr-jave, n. pr. v tem smislu: »S tem izjavljam, da je blago, katero sem pri Vas naročil, namenjeno izključno' izdelavi konfekcijskih predmetov za novorojenčke. V moji nadrobni trgovini v . . . . prodajam izključno kon-fekcionirane predmete za novorojenčke in zato tkanine, katere ste mi dobavili, ne bodo prodane, temveč namenjene konfekcijam.« Da je ta način postopanja absolutno nasproten navodilom Visokega komisariata, je brezdvomno ter se kršitelji izpostavljajo sankcijam, ki so predvidene v omenjenih navodilih, kakor drugim ukrepom administrativnega značaja (tudi preklicu obrtnega dovoljenja). Za dobavo surovin ali proizvodov, ki so potrebni pri konfekciji predmetov, ki niso zavezani radon iranju, se izdelujejo primerna navodila, ki bodo razposlana v najkrajšem času. Izročanje bonov za dvig 3. Ni dopustno pozivati dctajli-ki predložijo zbiralne pole ste Priporočeno! točk, ki naj se zamenjajo za. »bone za dvig«, naj se javijo čez nekaj dni za prevzem bonov za dvig, To povzroča znatno nejevoljo posebno pri trgoveih, ki prebivajo v perifernih občinah pokrajine, kateri se osebno podajajo v kraj sedeža zbornice, da bi čim hitreje dosegli izročitev bonov za dvig. Da se preprečijo te neugodnosti, se odreja: 1. Pravilo naj bo, da se boni za dvig izročijo, ko predlože interesenti zbiralne pole za točke. 2. V primeru, da bi se takojšnja izročitev bonov za dvig izkazala kot nemogoča zaradi nedo-voljne opreme urada, naj ta zaprosi trgovce, ki stanujejo v kraju, kjer ima zbornica svoj sedež, naj se kasneje zopet povrnejo, do-čim naj se trgovcem, ki prebivajo v drugih občinah pokrajinei, izreče boni za dvig istočasno ob njihovi izročitvi dotičnih zbiralnih pol za točke. 3. Trgovce, ki prebivajo v občinah izven sedeža zbornice, je treba obvestiti, da imajo pravico odpošiljati zbornici zbiralne pole za točke v priporočeni pošiljki ter na la način prejemati zaprošene bone za dvig. Prijave uvoznikov tkanin Z ozirom na točko 1. okrožnioei Visokega komisariata z dne 5. decembra 1941-VIILNo 4776/150 se pojasnjuje, da morajo uvozniki tkanin, oblačil in obutve, ki so zavezana racioniranju, sporočiti uvoz blaga v 5 dneh v priporočenem pismu Trg. iml. zbornici ter točno izpolniti naslednji uvozni obrazec 11. UVOZ Ob.r. 1) ........................ , dne.................-...•• 194... trgovinsko industrijski zbornici LJUBLJANA Tvrdka ..................................... s sedežem ............... ulica ............................... 8t. provinca ........ ■sporoča, da je uvozila od tvrdike............................................ v .................... .uliico; ..................... gt.............. država e sedežem BiaROTinanstveni feraz h tabele A Količina Posamezne tofike Stepno djotiičmh ministrskih odredih točke (Ime in priimek naslovnika aM zakonitega zaotiopnika tvrdike ter pečat iste.) Važno: Sporoffilo o tuvozu ee mora nanašati na eden edini biagozaian-fvtvoni ilssra« ter se mora odposlati v teiku 5 dmi od dneva uvo®a. Od treh izvodov obrazcev naj se dva izvoda odpošljeta zbornici, tretji izvod pa obdržijo interesenti, da ga morejo predložiti kontrolnim organom na njihovo zahtevo. Boni za dvig detajlistom Detajlisti smejo zahtevati na podlagi izrečeniih točk količino bonov za dvig, katero potrebujejo, ter ni omejitve na »minimalno število točk« za vsak posamezni bon za dvig. Detajlist sme na primer zahtevati bon za dvig tudi za eno samo točko. Ker se je' ugotovilo, da mnogi detajlisti, ki so prišli v posest bonov za dvig, niso mogli pri producentu ali grosistu izposlovati prodaje radi tega, ker slednji niso mogli izvršiti celotne dobave, se pojasnjuje, da je detajlistu dovoljeno zahtevati nadomestitev bonov za dvig višje vrednosti za druge bone nižje vrednosti. Tudi v tem primeru mora seveda detajlist plačati tajniške pristojbine ter cene za bon v sorazmerju z njegovo novo prošnjo. Bon, za katerega je na tak način dovoljena nadomestitev, mora zbornica uničiti. Ne le cene, tudi točke morajo biti označene Tvrdke, ki morajo imeti po veljavnih predpisih na vidnem mestu v vseh skladiščih, trgovinah in stojnicah cenik z najvišjimi cenami blaga, 'in ki morajo za blago, ki se prodaja občinstvu, označiti z listki cene, naj hkrati za do- tično blago navedejo tudi število točk. Volneno ali bombažasto blago za uniforme Trgovci na debelo in na drobno, ki imajo v zalogi volneno ali bombaževinasto blago, ki je prirejeno izključno za vojaške uniforme, smejo prodati to blago vojaškim krojačnicam, ne oziraje se na veljavne predpise. To izjemno pooblastilo je vezano na dolžnost grosistov in> detaj-listov, da s por oče Trg. ind. zbornici izvršen prenos blaga na imenik nakupovalcev, kakor tudi na dolžnosti slednjih, da uporabijo blago izključno za oblačila oficirjev in podoficirjev vojske. Trgovsko - industrijska zbornica se vabi, da izda potrebne ukrepe zaradi zajamčen ja izvršitve gornjih odredb in da skrbi m mesečni izkaz o množinah (v metrih — kg) tkanin, na ta način izročenih v konsum. Izkaz naj se dostavi Visokemu komisariatu. Vezene tkanine Pozivno na točko 4. okrožnice Visokega komisariata z dne 22. novembra, VIII-No. 4776/102-41-XX se pojasnjuje, da so »vezene tkanine, v katerih prevladuje vezeni del«, ki niso podvržene racionira-nju tiste, pri katerih se vezenje razteza čez polovico tkaninske površine. Vrhu tega se natančneje določa, da je gornja olajšava dovoljena samo za tkanine, ki so vezene na roko. Proizvodnja umetnih vlaken v Italiji Italijanska tekstilna industrija ima poleg izdatnega pridelka bombaža na razpolago tudi vrsto umetnih vlaken za prejo, ki jih že dokaj let proizvajajo z velikim uspehom. Najnovejša vrsta umetnega vlakna se pridobiva iz drevesa >mu-dacchine«, ki ga je v izobilju na Siciliji, Sardiniji, Pantelleriji In na drugih italijanskih sredozemskih otokih. Način proizvodnje je odkril znani italijanski učenjak dr. Rosario Trioli in ker so vsi poskusi v laboratorijih odlično uspeli, bo v kratkem prišlo do racionalne proizvodnje v velikem obsegu. Druga nova vrsta umetnih vlaken je »gelsofil«, ki se dobiva iz vej murve. Pridobivanje te vrste umetnega vlakna je združeno z močno razvito proizvodnjo naravne svile in z gotovostjo se da računati, da bodo dajale inurve na leto okrog 12 milijonov kg gelso-fila, poleg tega pa še nad 800 tisoč kg celuloze. Gelsofil se meša v količini 20 do 30% z bombažem. Proizvodnjo umetnih vlaken podpirajo tudi italijanske državne železnice. Za poskus so 60 kilometrov železniških nasipov zasadile z grmovjem žoltovine, iz katere se tudi pridobiva umetno vlakno. V Španiji je bilo ,po iniciativi in ob sodelovanju italijanske tvrdke Italviscosa ustanovljeno večje podjetje, ki bo proizvajalo umetno svilo iz evkaliptusovega drevja. Po zadnji trgovinski pogodbi med Italijo in Nizozemsko je dobila italijanska industrija umetnih vlaken iz Nizozemske dva in pol milijona kg kazeina za proizvodnjo kazeinske volne. Slran 2. »TRGOVSKI LiSI13. januarja 1942-XX. štev. 4. Iz italijanskega gospodarstva Nova trgovinska pogodba med Italijo in Dansko je bila nedavno podpisana. Danska bo izvažala v Italijo živino, ribe, semena in razne stroje, iz Italije bo pa dobivala IN A, ki je že pred kmetijske proizvode, tekstilne sno- fl,'! ',l!,,skn zavarovamo. l tkanine in kemične izdelke. načiicenejse iiUdsKO zavarovanje Važno socialno nalogo izvršuje Italiji tudi državni zavarovalni leti uvedel ljudsko zavarovanje, ki je zdaj stega dobička zavoda. Vsako leto se jim pripiše k glavnici sorazmerna vsota in se tako zavarovalnina zvišuje od leta do leta. Lani trolejske proizvodnje na drugem mestu vseh vzhodno-aZijskih dežel. Tako je znašala proizvodnja Sumatre 5,3, Nizozemskega Bornea 1,7, Britanskega Bornea 1,1 in Jave 0,9 milijona ton letr.o. Bogastvo vzhodno-azijskih dežel i no zemeljskem olju je torej znatno, čeprav se ne more primerjati vi Vrednost izmenjanega blaga bo nad 200 milijonov lir letno. 0 ureditvi železniškega prometa med Italijo in Slovaško se bodo v prvih dneh lebruarja začela pogajanja. Ker se bo promet v glavnem razvijal čez hrvatsko ozemlje, bo ob tej priliki rešeno tudi vprašanje neposredne železniške tarife za hrvatsko-slovaški promet. Za proizvodnjo Fiatovih avtomobilov v Španiji je bila v Madridu ustanovljena delniška družba z glavnico 125 milijonov pezet. Družba, ki so jo ustanovile madridske velebanke, bo imela veliko pod je tj e, ki bo na podlagi licence izdelovalo avtomobile po načrtih tvrdke Fiat. Italijanski kapital je odkupil večino delnic atenskega zavoda Banque Populaire, ki je ena največjih bank v Grčiji in je bila prej pod vplivom londonske Union banke. Italijansko - madžarska trgovinska delniška družba je bila ustanovljena v Rimu, p Budimpešti bo pa poslovala njena podružnica. Proizvodnja bombaža se je letos zelo povečala. V večini okrajev, kjer pridelujejo bombaž, je luščenje že končano in blago se zbira v jnjsebnih središčih. Tudi po kakovosti je letošnji pridelek prav dober. 1159 hidroelektričnih central je lani obratovalo v Italiji, v gradnji jih je 71, pripravljena pa je še graditev 92 hidroelektričnih central. Povprečna proizvodnja otrobov se ceni na okrog 9 milijonov stotov na leto. Ker vsebujejo otrobi okrog 4 odstotke olja in če računamo, da se da 3 do 3 in pol odstotka tega olja praktično izkoristiti, bi se dalo pridobiti iz otrobov na leto do 300 stotov surovega olja. Za povzdigo ribolova v Dalmaciji in na Kvarneru bo prispevala vlada 2 milijona lir. Prvi milijon bo izplačan letos, drugi pa v pri-hodnjem proračunskem letu. Grafični izdelki, ki so nastali v dobi preporoda Lombardije in še niso dovolj znani strokovnjakom in ljubiteljem umetnosti, bodo razstavljeni v Milanu. Prirediteljem razstave se je posre čilo zbrati tudi precej doslej ne znanih tiskovin in lesorezov, ki so voren izraz narodne kulture, tudi tehnično na visoki stopnji Družbi Societa Nazionalc Impor-tazioni Legnami, ki uvaža les na račun države, je ministrstvo za izmenjavo in valute naročilo, naj poskrbi za pospešen uvoz lesa iz raznih držav ter kupi tudi one količine lesa, ki so na razpolago preko, določenih kontingentov. Presežek lesa bo dala družba na razpolago zasebni industriji. Najdaljša žična železnica na svetu je v Italiji. To je 7688 metrov dolga žična železnica, ki vodi od San Rema na vrh gore Bignore. Delovni čas v obratih tekstilne industrije je znižan na 32 in pol ure na teden. Razen ob nedeljah bo delo počivalo še en dan v tednu, število posad pa se ne bo smelo zvišati. V primeru izredne potrebe se bo dobilo dovoljenje za 40 urno tedensko delo. Industrija igrač se v Italiji uspešno razvija že od leta 1870., ko je bilo v Lombardiji ustanovljeno prvo večje podjetje za iz (ielavo lutk. Tudi zdaj v vojni je ta industrijska panoga igrač še zelo delavna, čeprav jei poraba kovinskega materiala omejena ter ne sme na leto presegati 40 ton Vrednost iz inozemstva uvoženih igrač je bila 1. 1929. še 5,4 milijona lir, I. 1938. pa samo še 1,8 milijona. vsemi svojimi ugodnostmi raz-: je bilo zavarovancem pripisano ,s proizvodnjo U. S. A., Venecuele širjeno tudi na Ljubljansko po krajino. Glavne prednosti tega ljudskega zavarovanja so naslednje: pred nastopom zavarovanja zavarovanca ni treba zdravniško preiskati, premije se plačujejo v malih mesečnih obrokih po 5, 10, 15 lir itd., v primeru smrtne nesreče zavarovanca se izplača dvojna zavarovalna vsota, brezposelnim zavarovancem pa dovoljuje zavod odlog plačila premij do dveh let. Posebne ugodnosti so deležni zavarovanci, ki imajo številne družine. Tako n. pr. je zavarovanec, ki ima 6 živih otrok (po zaključku zavarovalne pogodbe), oproščen nadaljnjega plačevanja premij. Tudi pri popolni invalidnosti odpade vsako plačevanje premij. Zavarovanci so deležni tudi či- Gospodarske testi mummmtsuim Centrala za železo se je ustanovita na Hrvatskem. Vsa proizvodnja železa je s tem prišla v državne roke. Na,(višji dopustni zaslužek pri prodaji tekstilnega blaga je bil na Hrvatskem maksimiran v trgovini na debelo od 9 do 21 odstotkov, v vsega skupaj 33,4 mil. lir. | m sovjelske Rusije. Vseeno pa so SoTSrnTtotaT Veliko korist in pomoč nudijo j vzhodno-azijske dežele glede bo- 40%. zavarovancem zdravstvene napra- ■ gastva zemeljskega olja na četr-ve in ustanove zavarovalnega za- tem mestu na svetu, voda, ki delujejo v vseh pokrajinah ter bodo ustanovljene tudi v ljubljanski. Takozvana zdravstvena središča zavoda so oskrbljena V glavnem izkorišča ležišča Nizozemske Indije petrolejska nizozemska družba Koyal Dutch«, ki pa se je v prejšnji svetovni vojni in opremljena po zahtevah sodob- j naslonila na britanski petrolejski nega zdravilstva. Zavarovanci so koncern »Schell Oil«. A tudi anie- večkrat brezplačno preiskani od zdravnikov zavoda po raznih metodah, ki so se izkazale kot najuspešnejše. Zavarovalna ustanova opravlja tako vestno in uspešno zdravstveno službo, pri čemer imajo zavarovanci brezplačno pomoč v bolezni in tudi zanesljivo kontrolo svojega zdravja. Tudi zaradi tega je zavarovanje, pri INA najcenejše. Danska zunania trgovina Med Italijo in Dansko je bila nedavno sklenjena nova trgovinska pogodba, ki bo po poročilih iz Rima omogočila izmenjavo blaga v vrednosti nad 200 milijonov lir na leto. Z novo pogodbo set bo Italija uvrstila med pomembne odjemalce danske proizvodnje, Danski pa bo znatno pomagano pri preureditvi njenega gospodarstva, ki so jo zahtevale vojne razmere. Pred sedanjo vojno je imela največji delež pri danski zunanji trgovini Velika Britanija; pri uvozu 34.5, pri izvozu pa 55,5%. Na drugem mestu je bila Nemčija. Njen delež je bil pri danskem uvozu 24.5, liri izvozu pa 19,7%. Delež Italije je bil skromen: pri uvozu 1,0, pri izvozu pa 0,4%. Znaten presežek izvoza je imela, danska zunanja trgovina samo v Anglijo, presežke uvoza pa iz Nemčije in USA. Od vsega danskega uvoza je prišlo na surovine okrog 29, na napol dovršene izdelke nad 33, na manj obdelane izdelke in blago pa nad 37%. Od danskega izvoza je tvorila kmetijska proizvodnja 70,7, industrijska pa 25,3%. Od izvožene kmetijske proizvodnje je prišlo na mesne in mlečne izdelke po 25%, na žive živali pa okrog 5%. V zadnjem letu pred vojno je znašala v milijonih danskih kron riška petrolejska družba Standard Oil si je pridobila v Nizozemski Indiji številne koncesije ter zgradila mnoge naprave. Z zasedbo Bornea si je .laponska pridobila dostop do vzhodnoazijskih ležišč zemeljskega olja in nobenega dvoma ni, da 1k> skušala ta čim intenzivneje izkoriščati. Francoske državne finance Francoski finančni in gospodarski minister je ob predložitvi novega francoskega proračuna označit osrednji problem francoske finančne politike v glavnih obrisih takole: Zaradi silno zvišanih francoskih državnih izdatkov dotekajo narodnemu gospodarstvu znatna denarna sredstva. Za to naraščajočo kupno moč pa ni dovolj blaga, ker ne narašča proizvodnja v enaki meri kakor pa dotok denarja v gospodarstvo. Nesorazmerju med obilico denarja in pomanjkanjem blaga se more napraviti konec le na ta način, da se odvisna zajame v korist dr- vrednost uvoza 1640,9, izvoza pa 1550,6, leta 1935. je bil uvoz vreden 1399,3, izvoz pa 1240,4 milijona kron. Vsako leto je uvoz presegal izvoz za kakih 50 do 100 milijonov kron. Prvič od leta 1914. je bil leta 1940. izvoz nekoliko večji kakor pa uvoz, kar je dokaz, da se dansko gospodarstvo z uspehom ravna po novih razmerah. Za blago, ki ga je pred vojno j ]cupna moč: pošiljala v Anglijo in Ameriko, je j žave, p, sterilizira. Zato se v no-Danska že našla druge odjemalce | vem proračunu zvišuje cela vrsta in sploh se lahko reče, da je ves davkov, carin, taks itd. ter se bo-njen izvoz srečno uravnan. Berlinski »Das Reich« ugotavlja, da se da računati celo s porastom izvoza danskih industrijskih proizvodov. V prvem polletju lanskega leta je dosegel ta izvoz vrednost 130 milijonov kron ter znašal 20% vsega izvoza. Za predvojnim izvozom industrijske proizvodnje je zaostal za kakih 5%, treba pa je upoštevati ter smatrati za dobro zname-da se je vrednost industrij- do državni dohodki z novo davčno reformo zvišali od 68 na 80 milijard frankov. Denarstvo »je, skega izvoza v lanskem prvem polletju dvignila za 20 milijonov kron v primerjavi s prvim polletjem leta 1940.' Ko si bo Danska priskrbela še krmil, ki jih ni več mogoče dobiti iz čezmorskih dežel, bo njena zunanja trgovina in vse gospodarstvo uspešno tudi pod težjimi novih razmer. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani sporoča svojim cenjenim vlagateljem, da izplačuje na stare hranilne vloge, ki dne 1. januarja 1941. niso presegale eneska 20.000.— lir, 10% (deset od •sto), na one stare hranilne vloge, ki so dne 1. januarja 1941. presegale znesek 20.000.— ih-, pa 5% (pet od sto). — Vsa tekom leta 1941. izvršena izredna izplačila se odbijejo od razvezane izplačilne kvote. Hrvatska poštna hranilnica je pogoji j imela od ustanovitve nove hrvat-| ke države pa do konca novembra za 43 milijard kun čekovnega prometa. Zemeiisko v vzhodni Sadilci tobaka na Hrvatskem bodo smeli letos posaditi za 15% več sadik ko lansko leto. Srbski državni proračun za leto 1942. izkazuje 2.98 rednih in 0.43 milijarde din izrednih izdatkov, proračun drž. podjetij pa 1.6 milijarde din, skupno torej okoli 5 milijard din. Izdatki; so z dohodki kriti, kakor poročajo srbski listi. Uredbo o obveznem delu in omejitvi svobodne zaposlitve je izdala srbska vlada. Po tej uredbi more minister za notranje zadeve prepovedati delovne odpovedi ali odpuščanje delavcev v določenih podjetjih. Nadalje more pozvati na obvezno delo vse državljane od 17. do 45. leta v določena podjetja. Obvezno delo ne sme trajati več ko 6 mesecev. Vse državne takse v Srbiji so bile znatno zvišane, da bi se povečali državni dohodki. V Srbiji bodo posejali s sladkorno repo 15.000 ha, v Banatu pa 10.000 ha. Proizvodnja sladkorja v Srbiji se bo s tem zelo zvišala. Tvornica olja v Novem Vrbasu, ki je bila dosedaj v rokah srbskega kapitala, je prešla sedaj v roke neke nemško-madžarske skupine. Prehranjevalni urad se je ustanovil v Turčiji. V kratkem se uvedejo v Turčiji krušne karte. Stalna razstava evropskega obrta bo odslej po sklepu mednarodnega kongresa obrtnikov v Frankfurtu, ki je tudi sedež stalne razstave nemškega obrta. Avtobusni promet je poštno ravnateljstvo na Sp. štajerskem ob nedeljah in praznikih ukinilo. Po novem francoskem proračunu so predvideni vsi dohodki na 80 milijard frankov, izdatki pa na 105.5 milijarde frankov, da znaša primanjkljaj v rednem proračunu 25.5 milijarde frankov. Poleg tega pa so proračunani izredni izdatki iia 33, zasedbeni stroški za nemško vojsko na 130 in finansiranje nem-ško-francoskega kliringa na 20 milijard frankov. Vsi izdatki bi s tem narasli na 275 milijard frankov, primanjkljaj pa na skoraj 200 milijard frankov. Med Francijo in Španijo je bil sklenjen klirinški sporazum ter je bil pri tej priliki zvišan tečaj francoskega franka od 21 na 25 pezet za 100 frankov. Nove omejitve v prehrani je uvedla francoska vlada, ker so zaloge že močno izčrpane, uvoz iz tujine pa je zelo težaven. Tako bo dobival v januarju vsak prebivalec Pariza 100 g kruha na dan, 50 g' sira na teden in 400 g testenin na mesec. Portugalska vlada je izdala nove omejitve glede potrošnje živil in življenjskih potrebščin. Ameriški fin. minister Morgen- thau je izjavil, da bo zahteval Rooseveltov program 150 milijard dolarjev izdatkov. Da se bodo mogli ti izdatki kriti, izdeluje wa-shingtonska vlada nov davčni na- Narodno premoženje Bolgarske ! črt, ki naj da državi za 50 milijard in njej priključenih krajev se ce | dolarjev novih dohodkov. Poleg te-........................... *’ I ga pa se mora civilna potrošnja Pristanek Japoncev na Borneu je dvignil javno zanimanje za naravna bogastva vzhodno-azijskih dežel. Zlasti pa se v listih razpravlja o ležiščih zemeljskega olja v teh krajih. Tako piše o tem zadnji Reich« v glavnem naslednje: Veriga ležišč zemeljskega olja od Romunije čez Kavkaz in Iran se nadaljuje v Burmi in nato v Nizozemski Indiji. Gre pa še dalje na Filipine, a se za izkoriščanje teh ležišč Ainerikanci niso dosti brigali. Ležišča zemeljskega olja segajo še dalje proti Formozi in Sahalinu, vendar pa so ta severna ležišča manj izdatna. Najbolj so doslej bila izkoriščana ležišča na Sumatri. Japonska doslej ni mogla vprašanja zadostne oskrbe s tekočim gorivom zadovoljivo rešiti. Anglosaške države so zato zlasti v zadnjem času dobavo tekočih goriv Japonski zelo otežkočile. Japonski? se je dobro zavedala nevarnih posledic nezadostne oskrbe z zemeljskimi olji ter je zato začela proizvajati bencin iz premoga. Koliko je pridobivala Japonska petroleja na Sahalinu in Formozi, o tem se niso objavljali nikaki podalki. Pač pr se je naglašalo, da so se izvršila na Formozi številna nova vrtanja. Kakor so dokazali dogodki, je bilo mnenje Anglosasov, da se .Ja-ponska zaradi pomanjkanja tekočih goriv ne bo upala vplesti h po izjavi bolgarskega finančnega ministra na 500 milijard levov, j narodni dohodek Bolgarske pa na 75 do 100 milijard levov. Med Dresdner Banko in Bolgarsko trgovsko banko v Sofiji je bil dosežen sporazum, s katerim naj se poglobe trgovinski stiki med Nemčijo in Bolgarsko. Na češko-Moravskem je bilo ob zmanjšati vsaj za eno tretjino. štednja uporabe električnega toka se uvede v Združenih državah Sev. Amerike. Civilna potrošnja kavčuka bo z novim letom v Združenih državah Sev. Amerike omejena za 80%. Angleške investicije V južno-vzhodni azijski kositrski proizvod- koncu 1. 1941. v obtoku bankovcev nji se cenijo na 50 milijonov fun za 9389 milijonov Kč, na Slova-1 i™ an