274. številka. Ljubljana, v četrtek 28. novembra 1901. XXXIV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, IzimBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman «a'svstro-ogrske dežele za vse leto 2B|K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K BO ta, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znafta poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Štiristo pne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 ta fe se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolö frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu SL 12. Upravnlštvu naj se'*bla> povolijo poBUjati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravni&tvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. »Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta .... ,, IT— I En mesec . . . „ 1*80 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 26-— I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13'— I En mesec . . . „ 2-30 83" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. 82B~ List se ustavlja 1Q. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravništvo „Slovenskega Naroda". Slovensko vseučilišče in leto 1848. m. J. P. V zadnjem svojem članku omenil sem dveh peticij »Slovenskega društva« na vlado glede vstanovitve slovenskega vseučilišča iz leta 1848. Ker mi isti tedaj še nista bili na razpolago in se mi je med tem posrečilo ju zaslediti, prijavljam jih s tem tako, kakor jih je priobčil Anton Tomšič v »Slov. Narodu« leta 1870 štev. 55, 56 in 57. Prva, nemško sestavljena in za odbor slov. društva od dr. J. Bleiweisa in Martinaka podpisana peticija od 14. septembra 1848, katero je ljubljanski državni poslanec dr. Kavčič izročil naučnemu ministru, se glasi: »Slavno ministrsko sveto-v a 1 s t v o !« »Podpisano slovensko društvo kot naravni zastopnik narodnih koristi si šteje v svojo dolžnost slavno ministrsko sveto-valstvo opomniti na neko nujno potrebo slovenskih dežel. Slovenski narod (die slov. Stämme), ki po nizkem po- vprečnem številjenji šteje poldrug milijon glav, in ki izven Kranjske stanuje tudi v Istri, Gorici, v polovici Koroške in v južni Štirski, za svoj narodni razvoj neobhodno in najprvo potrebuje dušnega središča (einigungspunkt), ognjišča za narodno intelektualno izobraževanje.« »Po več provincijah razkropljen, pomešan med tuje življe, ki so Slovence v narodnem razvitku že daleč prehiteli in skoraj popolnoma tujstvu prepuščen, je moral slovenski narod ostati na žalostno nizki stopinji narodne omike. Ako se ima kedaj za slovenski narod uresničiti zveli-čalna beseda našega prevzvišenega cesarja, ki je vsem narodom garantiral domače razvijanje, more si slovenski narod le onda resnično opomoči in zaceliti rane, ki so se mu pod prejšnjo sistemo sekale, ako se mu ponudi priložnost, da se bode mogel v domovini izobraževati in omika-vati, in ako ne bode dalje prisiljen svoje sinove pošiljati v tuja učilišča, kjer slednji pod tujimi vpljivi vsaj v narodnem oziru postanejo sami tujci glede svoje domovine«. »S kratka: slovenski narod nujno potrebuje vseučilišča. Ker je to potrebo čutil, je že pred nekim časom gremij tu» kajšnjega učiteljstva prosil, naj se vseučilišče napravi v Ljubljani kot v središči slovenskih provincij, in je to prošnjo podprl z vsemi razlogi, ki še iz drugih nego narodnih ozirov govore za usta-novljenje. Sklicevaje se na to prošnjo misli slovensko društvo, da mu ni treba natanko in na drobno razlagati razlogov, ki govore za vseučilišče in da mu tudi ni treba razpeljavati, kako naj bi se uresničila (realisirung) ta splošna želja, in hoče tukaj samo izreči svoje upanje, da bode si. ministrsko svetovalstvo uva-ževaje to nezadušljivo ljudsko potrebo In modro skrbe za vse narode avstrijskega cesarstva, rado pripravljeno vse nemudoma napotiti, da se tudi našemu narodu mogoče stori splošno narodno razvijanje«. Na to peticijo je dobilo slovensko društvo od ministrstva potom kranjskega gubernijalnega predsedaištva sledeči odgovor : »Ministrstvo javnega uka, nikakor da ne bi spoznavalo razlogov, zaradi katerih bi bilo želeti, da se v Ljubljani napravi vseučilišče, bode, kadar bo državnemu zboru predlagalo organizacijo učnih razmer in kadar se bode govorilo o številu prihodnjih vseučilišč, v vsej njegovi važnosti uvaževalo nasvet, naj se to vseučilišče osnuje po predloženim proračunu«. »Kar pa se tiče tega, da bi se vseučilišče že zdaj (augenblicklichen) začelo napravljati, vladajo zdaj se glede sredstev tolike težave, da se morajo najprej po nasvetu rektorata natanko določiti in popisati vse potrebščine za ustanovljenje popolnega vseučilišča. Vsled ministrskega ukaza 22. t. m., štev. 5438 se v odgovor na sporočilo 12. t. m. z dokladami vred rektoratu naznanja s tem obljubljeno razvijanje te zadeve (dies hiemit in Aussicht gestellte Gang der Angelegenheit). Kadar se bodo predložila dotična dokazila, se bode obravnavanje nadaljevalo, ako bi nastopila primerna doba«. Drugo peticijo za slovensko vseučilišče je vložiio slovensko društvo meseca decembra 1848. Podpirala sta jo dr. Bleiweis in Höffern. Glasi se pa tako le : »Slavno ministrstvo uka!« »Podpisano slovensko društvo je, globoko čute nujno potrebo narodnega razvoja in narodne omike, 14. sept. t. 1. slavnemu ministrskemu svetovalstvu podalo prošnjo, naj bi se za slovenske okrajine v Ljubljani ustanovilo slovensko vseučilišče. V tej zadevi nam izročeni odlok slavnega ministrstva uka ddo. 5. okt. t. 1. štev. 6230 nam ni le obljubil, da se bode v Ljubljani napravilo redno vseučilišče, ampak je tudi velel, naj se napravijo uvodni koraki, da se bodete mogli odpreti dve najvažneji stolice: namreč avstrijskega državljanskega in kazenskega zakonika«. »Slovensko društvo vsled tega odloka navdahnjeno najboljših nad za prihodnost, je na 25. dan oktobra t. 1. sklicalo zbor pravnikov in jezikoizvedencev, v katerem zboru je 7 gospodov izreklo, da hočejo brezplačno prevzeti prednašanje, in v katerem se je ob enem sklenilo in takoj začelo prestavljanje avstrijskega državljanskega zakonika in kazenskega zakonika o zločinih. O vsem tem je tukajšno deželno predsedstvo slavnemu ministrstvu uka že poročaloa. »Toda, kakor v vsem, kazal se je tudi tukaj pogubljivi vpliv oktoberske revolucije. Za slovenski narod tako neizmerno važnega vseučilišnega vprašanja prejšnje ministrstvo pri tako žalostnem, vsaki red uničujočem položaji Dunaja ni moglo toliko uvaževati, da bi bilo prišlo do kakega vspeha. In vendar je to vprašanje še zmerom eno izmed najvažnejših vprašanj slovenskega naroda. Njegova mladež mora domovino zapuščati in nemška vseučilišča obiskovati. Tu jo navadno zadene žalostna usoda. Sicer že stari, a nikdar tako odločno izrečeni razvoj (trennung) med Nemci in Slovani ima naravsko v nemških mestih najprvi žalostni vpliv na sinove (angehö-rige) slovanskega naroda. Tako se mora naša mladež, ki — navadno jako malo premožna (mit geringen Existenzmitteln ausgerüstet), torej prisiljena sama za svoje prehranjevanje skrbeti — nastopi pot znanosti, boriti z vsemi težavami življenja, namesto da se popolnoma posveti svojemu poklicu, svojemu dušnemu izobraženju. Stanovanje in hrana, človeškega življenja glavna pogoja, se jej prodaja le za visoko ceno. Odgojevanje otrok, od česar so se nekoliko živeli, je nehalo jih živeti, ker bo pri sedanjih razmerah v nemškem mestu le redko kdo odgojo svojih otrok prepustil kateremu Slovanu«. »To so vsakdanje tožbe naše mladine na tujih vseučiliščih, in pomoči je tem nujnejše treba, ker mnogi radi pre-mnozih težav, ki se njih izobražanju stavijo na pot, tuja vseučilišča zapuščajo in se domu vračajo, premnogi pak, nadejajo se, da se bodeta vsled omenjenega mini- LISTEK. Literatom in občinstvu. Spisal Ljubomir B a bič-G j al s ki. (Konec.) V dokaz svoje trditve bi lehko naštel po vrsti vsa velika dela svetovne književnosti — počenši pri Ilijadi, Šekspirovih kraljevskih dramah, Boccaccijevih novelah — tja do Tolstojevega romana: »Vojna in mir.« Pa tudi naša književnost, katere štiri8toletnico slavimo danes, dokazuje isto. Maruličeva »Judita« je bila sprejeta z zanosom in je našla posnemanje, ker je bila izraz narodove želje, da kaznuj hrvatski narod prav tako svojega sovražnika, kot je kaznovala Judita Holoferna; — Gunduličev »Osman« daje izraza narodovi želji, da bi došel spasitelj, ki bi rešil jadni, izmučeni Balkan dolgotrajne, strašne muke; — Mažuraničev »Čengič-aga« je v neposredni zvezi z narodovim jadom; — Markoviceva pesen »Kohan i Vlasta« opominja kakor simbol narod, naj se ne zveze s stoletnim sovražnikom; — Šenoa oživlja davno prošle narodne dni in osvaja s tem vsako hrvatsko srce za hrvatsko misel! Nikakor pa ne bi rad, da se moje besede tolmačijo krivo. S temi svojimi besedami nisem hotel reči, da naj 3luži naša knjiga jedino in samo našim posebnim narodnim željam in potrebam. Ne, — ako kaj na svetu ne trpi in ne prenaša strogo potegnjenih mej, ne trpi in ne prenaša tega zlasti leposlovna knjiga in ž njo vsa druga umetnost. Hrvatska knjiga, stoječa v narodovi službi, stoječa na narodovi straži, naj zato ne pušča nikdar iz očij svojega visokega umetniškega poklica v carstvu večne lepote, resnice in pravice. Prav zato se ne sme od nje zahtevati, naj se vedno jednako kreta po isti stezi, ki so jo raz-hodili njeni predniki. Misel ne trpi tega, — ona mora biti v svojem poletu svobodna in mora ostati vedno sama svoja, — a zato tudi njeno najplemeni-tejše dete — knjiga — tega neče in ne trpi. Zgodovina slikarstva nam daje za to izvrsten primer v svojih bizantinskih slikah. Tista stroga zahteva, da se slikajo Jezus, Marija in apostolji vedno v isti strogo odmerjeni in odrejeni, tradiciji posvečeni pozi, ta zahteva je zamorila vso bizantinsko umetnost ter izključila vsak napredek. A vzemite svetniško slikanje v Italiji! Modrost rimskih papežev ni zahtevala, da se zveze slikar v verige tradicionalizma, — in tako je dospela katoliška cerkev do tega, da si je okrasila svoje božje hiše s slikami Rafaela, Mihaela Angela in tako dalje. Istotako se ne sme zahtevati od hrvatskega književnika, naj mu bo duša gluha in slepa za velike ideale, težnje in pokrete skupnega človeštva — kakor tudi ne sme nikdar nehati zanimanje za človeka kot takega — za one nedogledne radosti in žalosti, ki so lastne vsem otrokom tega planeta, brez ozira na to, v katerem kraju te ali one poloble se je rodil in brez ozira, ali spada k belo- — žolto- — črno- ali rudečekožim. — Ker — samo kot tak bode služil in v resnici koristil svojemu narodu, in poln ljubezni do njega ne bo mogel nanj nikdar pozabiti. S svojimi gornjimi besedami sem hotel povedati in iznova pravim, naj hrvatski književnik tako iz ljubezni do svojega naroda, do svoje rodne zemlje, kakor tudi nadahnjen s pravim umetniškim vzletom, predstavlja najprej življenje in težnje narodove duše ter naj kroži s svojo domišljijo nad domačim ognjiščem — naj nikdar ne zaduši stremljenja svoje slovanske krvi in naj ne zabi, da je Hrvat, — in naj bode vedno, vedno sovražnik in nasprotnik vsega, kar je nasprotno njegovemu hrvatskemu narodu — z jedno besedo, — naj ljubi — in zopet, naj ljubi to svojo rodno zemljo — to svojo materinsko besedo! In bodimo gotovi, dokler se bosta združevali te dve ljubavi — ljubezen naroda do svoje knjige in svojih književnikov z ljubeznijo književnikov do svojega naroda in svoje zemlje, — dotlej je zajamčeno hrvatskemu narodu, da bode slavil po štiristoletnici petstoletnico, slavil bode celo tisočletnico svoje umetne knjige in zopet se bo spominjal hrvatski narod z zanosom in z neizmerno hvaležnostjo imena Marke Maruliča in njegovih naslednikov! Tudi jaz bi bil pri koncu. Ker nisem človek katedra, niti parlamentarni govornik, ne boste zahtevali od mene, da zaključim svoja razmotrivanja s sijajnimi besedami in silnimi oratorskimi izreki. Človek sanje sem — človek pravljice, ter bi mogel končati s pravljico, ki mi jo sanja duša ob današnjem slavlju, in kateremu se ob šepetu te pravljice od zanosa širi srce. Zato hočem tudi poslušati glas svojega srca, v katerem ori en vzklik, — en klic — ki mi žarko in zanosito izpolnjuje prsa — in ta vzklik — ta klic je: — Slava in hvala Marku Maruliču — a hrvatska knjiga naj cvete in napreduje v srečo in korist — Hrvatske — v službi večne lepote, resnice in pravice! strskega zaukaza 5. okt. t. 1. štev. 6230, dokler se ne napravi redno vseučilišče, vsaj najvažneja predmeta, namreč avstrijski državljanski in kazenski zakonik še tekom tega leta začela razlagati, niso do zdaj sploh še šli na nobeno vseučilišče in žive v vednih skrbeh, da ne bi čakaje leta zgubili, ali da bi jih brezposelnih ne potaknili v vojake«. »Ti razlogi v zvezi s čestim povpraševanjem glede vseučilišča v Ljubljani nalagajo slovenskemu društvu, ki si je narodno omiko in napredek svojega naroda postavilo za ' svoj najvišji cilj, dolžnost z nova nujno prositi, naj se v Ljubljani napravi redno vseučilišče, ali če bi se v sedanjih razmerah vseučilišče ne dalo napraviti, naj bi se čem prej tem bolje provizorično dovolilo razlaganje vsaj naravnega, mednarodnega in državnega prava, ki so pripravljajoče vednosti za pozitivno pravo, potem pa avstrijskega državljanskega in kazenskega zakonika«. »Potreba, da se poleg zadnje-ime« novanih dveh pozitivnih vednosti razlaga tudi naravno, mednarodno in državno pravo, je jasna, ker je nemogoče temeljito in umljivo razlagati pozitivne vednosti, ako se razlaganje ne more opirati na naravno podlago. Naposled podpisano slovensko društvo slavno ministrstvo uka še opominja, da se je 7 gospodov oglasilo, ki hote brezplačno prednašati, in ki imajo zato v jezičnem kakor tudi v pravniškem oziru najbolje zmožnosti. Konečno podpisano slovensko društvu še izreka upanje, da bode slavno ministrstvo uka spoznavajo potrebo odločnega koraka kolikor najhitreje njih delokrožje odkazalo onim gospodom, ki so potom tukajšnega deželnega predsedstva konec oktobra meseca slavnemu ministrstvu uka predložili svoje ponudbe, da hote brezplačno v slovenskem jeziku prevzeti pravoslovske stolice, in da se bode oziralo tudi na razlaganje naravnega, državnega in mednarodnega pravaa. V LJubljani. 28. novembra. Nujni predlogi. Državni zbor je dognal te dni razpravo štirih nujnih predlogov, a začne takoj z novimi. Tako gre že od začetka zasedanja in pojde. dokler ne pošljejo parlamenta domov. Parlament dela le negativno, kajti po dolgotrajnih debatah samo odklanja nujne predloge. Poslanci gube tako veselje do dela bolj in bolj, a parlament izgublja zopet svoj ugled, upliv in pomen. Državni zbor je imel tekom poldrugega meseca en sam dnevni red. — Z jugoslovanskimi in maloruskimi poslanci se vrše sedaj neka pogajanja, da bi svoja nujna predloga glede univerze v Ljubljani in v Lvovu umaknili. Predlagatelji so izjavili, da to store, če se določi ex prae-sidio, da se predloga takoj od kažeta odseku. Nemški klubi se bodo o tem posvetovali, ali naj ta predlog sprejmo ali ne. No, tudi Čehi so podali nujen predlog glede češke univerze na Moravskem, tako da ima sedaj parlament troje univerzitetnih nujnih predlogov. Nasilstvo Prusov proti Poljakom presega že vse meje. Ker vsa dosedanja germanizatorska sredstva ne morejo ponem-čiti Poljakov v Prusiji, je sklenila vlada, da se odslej poljski otroci niti krščanskega nauka ne smejo učiti v materinščini, nego v nemščini. Niti privatno se ne smejo učiti mali Poljaki več svojega domačega jezika. Tako vnebovpijoče nasilstvo je seveda moralo razburiti zatirane Poljake, ki so priredili burne in velike demonstracije. Deželno sodišče v Gneznu je obsodilo 21 oseb, večinoma poljskih mater, v ječo do 2l/a leta radi demonstracij proti nemškemu pouku krščanskega nauka na ljudski šoli v Wresnu. Slavni poljski pisatelj Sienkie-wicz je pozval Poljake, naj nabirajo denarne prispevke v podporo družin obsojencev. Razni parlamentarni slovanski klubi in različni dostojanstveniki v Galiciji so poslali že znatne denarne podpore. V Galiciji je bilo že več hrupnih demonstracij proti Nemcem. Zlasti v Lvovu so bile demonstracije velike. Berolinsko Ibse-novo gledališče je hotelo gostovati po raznih galiških mestih, a je moralo predstave odpovedati. V Krakovem nabirajo na poziv rektorja tudi vseučiliški profesorji za obsojence. Poljsko koketiranje z nem- škimi strankami v Avstriji se sedaj pač za dalje časa preneha. Vojna v Južni Afriki. Položaj Angležev v Kaplandiji postaja vedno težavnejši. Vsi poskusi, pregnati Bure iz okrajev Barkly East in Aliwal North, so se izjalovili. Fouche in njegov oddelek 200 mož sta konstituirala nekako provincialno vlado. Fouche je obsodil nekega farmerja, ki je prodajal Angležem žito, na globo 1250 kron. Nekega drugega farmerja je obsodil Fouche radi neznanega prestopka na denarno in telesno (bičanje) kazen. »Times« poroča, da far-merji sploh ne smejo več obdelovati zemlje, da bi ne imeli Buri živeža, a dopisnik dostavlja, da bo v dveh letih ves narod uničen. Bitka pri Villiersdorpu dne 19. ali 20. t. m. se izkazuje vedno bolj kot poraz Angležev. Po porazu kapitana Elliotina in polkovnika Pensona pri Berkenlaagtu je zadel Angleže tretji poraz pri Villiersdorpu, kjer sta bila major Fischer in stotnik Lan-gonore premagana in smrtno ranjena. Buri, katere je vodil Grobelaar, so ujeli vse Angleže, ki so se udali. Rimingtonova kolona je dospela na pomoč prepozno. General Botha, ki stoji še vedno pri Brmelu, se je Angležev docela otresel. Generala Deweta pa iščejo Angleži po severnovshodnjem Oranju s kombiniranimi operacijami. Okraj Thabanchu, kjer je bilo navadno pribežališče Devveta, so posedli Angleži z doslu-ženimi vojaki, katerim so dali farme. S tem upajo pridobiti ondotne prebivalce, ki pač ne bodo lepo gledali angleških vsiljencev! Angleški finančni tajnik Austin Chamberlain je te dni obžaloval napade na Anglijo v tujih listih, napade, katerih Angleži ne bodo mogli lahko pozabiti in odpustiti. Tajnik je napadel rojaka liberalca Campbell-Bannermanna, češ, da po krivici sramoti angleško armado. Končal pa je svoj govor takole: »Naloga, katero je rešiti v Južni Afriki, se je izkazala te-žavnejša kot se je moglo misliti, a četudi treba za to, kar preostane še storiti, krajšega ali daljšega časa, vlada bo vsekakor vztrajala na započetem potua. Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. novembra. — Za vseučilišče v Ljubljani. Potom mestnega magistrata so včeraj vložile peticije za slovensko vseučilišče v Ljubljani naslednje občine: a) kranjske: Gorenja vas pri Zatičini, Kilovče, Studenec pri Krškem in Kostanjevica; b) Štajerske: Anže pri Brežicah, Bezovica pri Celji, Dolena pri Ptuju, Globoko, Gorica pri Brežicah, Hrastovec pri Slov. Bistrici, Loče pri Brežicah, Loka pri Mariboru, Morje pri Mariboru, Skoke pri Mariboru, Skomarje-Hudine pri Celju, Sromlje in Ternovška ves. c) Primorski: Sedlo in Tomaj. Po svojem državnem poslancu je vložila tako peticijo občina Mozirje. — Občina Orehovica je dne 24. novembra t. 1. poslala peticijo za vseučilišče v Ljubljani. — Načelništvo zadruge kro-! jačev, krznarjev, klobučarjev itd. vabi svoje člane, da se v nedeljo ob pol 11. uri dopoludne udeleže mani-festacijskega shoda za vseučilišče v Ljubljani v »Mestnem domu« polnoštevilno. — Prvi protest zoper slovensko univerzo. Iz Gradca se nam piše: Nemški dijaki gorske akademije v Ljubnem sklenili so protest zoper slovensko univerzo. Kaj briga nemške dijake slovenska univerza? Kako se morejo nemški dijaki predrzniti, vmešavati se v naše specifično slovenske razmere? Ta protest najlepše tolmačijo besede v pismu dr. Pa-caka, načelnika mladočeškega kluba, slovenskim visokošolcem: »Slovani privoščimo vsakemu narodu kulturne zavode, katere smatra sebi potrebnimi. Le nemškemu narodu je usojeno, kar tako velikemu narodu ni v čast, zadrževati druge narode na potu razvoja in napredka. To pa ostane večen madež na imenu Nemcev, zlasti Nemcev avstrijskih.« — Kaj naj pa odgovore z ozirom na to nemško predrznost slovenski akademiki, ki se nikdar niso vtikali v zadeve nemškega dijaštva? Neustrašen, neizprosen boj za naše pravice in odločen protest vsega slovenskega dijaštva zoper ta nem- ški protest je edini odgovor. — Prihodnjo nedeljo je ▼ Pragi v »Narodnem domu« Kraljevih Vinogradov velikanski manife-stačni shod praškega meščanstva za jugoslovansko univerzo v Ljubljani. Udeležijo se slovenski in češki državni poslanci. Govori poslanec dr. Herold. Kakor poročajo »Narodni Listy, priredi to manifestacijo »Slovanski klub«. — Komite slovanskega dunajskega dijaštva je imel pred par dnevi zopet svojo sejo, v kateri se je pred vsem posvetovalo o vprašanju slovenskega vseučilišča in o organizaciji dijaštva. Komite je sklenil razposlati na vsa slovanska aka-demična društva poziv, da voli vsako društvo po dva zastopnika, ki naj vstopita v stalni centralni komite. Sedanji komite smatra se samo provizoričnim. Kakor hitro pristane vse dunajsko dijaštvo k tej ideji vsedijaške organizacije, pozove komite tudi dijaška društva drugih vseučiliških mest, da pristopijo k tej organizaciji, koje glavni namen bo postopati vzajemno v vseh slovanskih kulturnih akcijah in oživljati vzlasti ožje odnošaje med slovanskimi dijaškimi društvi istih vseučiliških mest. Komite je bil dosedaj in ostane še nadalje v ozki dotiki s slovanskimi državnimi poslanci, s komiteji na drugih vseučiliščih in z domovino. Glede vseučiliškega vprašanja čaka z nestrpnostjo odgovora vlade. — Razprava pred upravnim sodiščem. Deželni odbor kranjski pritožil se je proti odločbi naučnega ministrstva, s kojo se je potrdil odlok deželnega šolskega sveta, da naj se na šoli v Z a g o r j u p r i č e n j a o b 1 i ga t n i pouk nemščine že v prvem razredu. O ti pritožbi se je včeraj pred upravnim sodiščem razpravljalo. Deželni odbor je ugovarjal, da je bilo postopanje deželne šolske oblasti površno in nepopolno. Dalje pa je tudi ugovarjal, da nasprotuje pod pritožbo vzeta odločba člena 19. državnega temeljnega zakona, po katerem se nikdo ne more siliti, da bi se učil druzega deželnega jezika. Upravno sodišče je pritožbo zavrnilo. Kar se tiče površnega postopanja — bil je deželni odbor v smislu § 6. državnega šolskega zakona zaslišan, v drugem pa se deželni odbor nima brigati za postopanje šolske oblasti. Kar se pa tiče člena 19, nima deželni odbor pravice do pritožbe, ker bi se v tem pogledu smeli pritožiti jedino-le stariši prizadetih otrok. Kakor videti, se upravno sodišče s svojimi razlogi ni posebno potrudilo; v glavni točki je poseglo po stariših, kateri se o dotični odredbi deželnega šolskega sveta nikdar obvestili niso, in kateri se sedaj, ko je stvar stara že kakih devet let, gotovo več pritožiti ne morejo. Vsekakor pa je razsodba upravnega sodišča še milejša, nego je bilo stališče zastopnika naučne uprave. Ta originalni človek je z vso resnostjo trdil, da se ne more nikdo pritožiti, niti deželni odbor, niti stariši otrok. Po mnenju tega obrabljenega cen-tralista bi naš deželni šolski svet lahko upeljal nemščino kot učni jezik na vseh slovenskih ljudskih šolah, pa bi se nikdo ne mogel pritožiti, niti deželni odbor, niti stariši prizadetih otrok. Zaslišati se ima sicer deželni odbor, ali deželna šolska oblast se nima brigati za njegovo mnenje; tako, da je predpisano zaslišanje gola formalnost in druzega nič. Ni torej čuda, če se pri tacih nazorih v naučnem ministrstvu streljajo kozli, prav debeli in mastni! — ,,Slovenec" je jako ponosen na faktični popravek Povšetov. Po krivici! Kdor je slišal Povšeta pri ti priliki govoriti, moral se mu je kar smiliti. Glavnih stvarij Tavčarjevega govora se niti dotaknil ni! Nekaj malega je pojecljal, pa ga skoraj nihče poslušal ni, in ko je končal, ni bilo o »živahni pohvali«, o kateri se »Slovencu« sanja, ne duha ne sluha. Tako klavernega nastopa g. Povše v državni zbornici še ni doživel. To so pripoznali tudi njegovi ožji somišljeniku — Manifestacija za ljubljansko univerzo. Več obrtnikov in trgovcev želi imeti 1. decembra prodajalne zaprte. Znano je pa, da 1. decembra, je nedelja pred sv. Miklavžem, ko pride mnogo ljudstva z dežele, da v mestu za svojce nakupi Miklavža in menimo, da je popolnoma umestno, da se zapro prodajalne od 11. do 12. ure dopoludne, takrat ko se vrši zborovanje za vseučilišče. Več ljubljanskih obrtnikov in trgovcev. — Fran Kalister f. Povsem ne: nadoma, po kratki, samo Štiridnevni bolezni umrl je včeraj rodoljuben mož, ki sicer ni nikdar posegal v javno življenje, a si je vendar zagotovil v slovenskem narodu hvaležen spomin, ker je imel vedno odprto srce in odprte roke, kadar je slovenski narodni interes potrkal na njegova vrata. V starosti 62 let umrl je včeraj v Trstu g. Fran Kalister, zvest sin slovenskega naroda in veledušen podpornik vsake občekoristne narodne naprave, zlasti pa veledušen podpornik učeče se mladine. Pokojnik je žrtvoval v narodne namene poleg rednega narodnega davka, ki je tako narasel, da ga marsikdo že komaj zmaguje, jako velike svote. »Radogoj«, podporno društvo slovenskih visokošolcev, dijaško podporno društvo v Pazinu itd. itd. so od njega prejela znatna darila. Koliko je pa žrtvoval še skrivaj, za kar javnost ni nikdar izvedela. »Edinost« naznanja sedaj, da je poglavitno Kalistrova zasluga, da se je mogla razviti v dnevnik in daje prišla do lastne tiskarne . . . Mi spoštujemo vsacega delavca na narodnem polju, ali po našem prepričanju se prava ljubezen do naroda najboljše kaže v tem, kar kdo indirektno ali direktno žrtvuje za narodne namene. V tem oziru je bil pokojni g. Fran Kalister svetel vzgled slovenskega rodoljubja in pokladamo tudi s čutili iskrene hvaležnosti cvetko na njegov prerani grob. — Iz učiteljskih krogov se nam piše: Znano je, kako težko čakajo učitelji z rodbinami, da se izprazni učiteljska služba v Ljubljani ali v njeni bližnji okolici. Nekatera šolska oblastva pa se nikakor ne ozirajo na te opravičene želje učiteljev, niti ne na njihove sposobnosti, ampak skrbijo samo, da ohranijo prijetnejše službe za hčerke višjih, dobro-plačanih uradnikov. V Šiški je bila že pred dvema letoma izpraznjena učiteljska služba, ki se je kar pod roko, ne da bi se razpisala, torej popolnoma nepo-stavno oddala mladi učiteljski kandida-tinji, dasiravno bi se mnogo detinitivnih učiteljev oglasilo zanjo. Tolažili so se s tem, da se kmalu razpiše v delinitivno nameščenje. To se je sedaj tudi zcrodilo, a čujte, kako! Ker hoče slavni okrajni šolski svet to službo na vsak način ohraniti svoji izvoljenki, poslužil seje posebne zvijače. Služba se je razpisala z dne 18. novembra do 2. decembra. Razpis pa se je prvič objavil v uradnem listu še le 25. novembra. V tem slučaju ima oni učitelj, ki bere »Ljubljančanko«, le sedem dnij časa, da vloži prošnjo. Vsem drugim pa se je še to onemogočilo, ker se vsled kratkega termina razpis ne more objaviti v strokovnih listih. Ker ima pa postavni razpis učiteljskih služeb trpeti šest tednov in le v slučaju nujnosti, katere pa tukaj ni, štirinajst dni, zato prizadeti učitelji protestiramo proti takemu kršenju zakona in prosimo vis. dež. šolski svet, da to zadevo spravi v tir. — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, dne 29. t. m. gostuje zopet gospa Irma Polakovaiz Zagreba, in sicer v narodni igri s petjem »Od stopnje do stopnje«. Ta drama je dosegla predlanskim največji gmotni vspeh ter se je igrala opetovano v razprodanem gledališču. Gospa Polakova poje v igri več novih vložk, pri koncertu pa sodelujeta tudi operna primadona gdč. N e d b a 1 o v a in bivša italijanska operna pevka gospa Gentill i. — Mlekarska zadruga v Škof ji Loki. Pred kratkim se je vršil občni zbor te mlekarske zadruge. Velikega klerikalca Sušnikovega Gusteljna ni več v odboru. Račune so odobrili, primanjkljaj, ki je jako izdaten, bodo pokrili iz žepov zadružnikov. Škoda, da nimamo vpogleda v račune. Ne zanima nas toliko, koliko znaša primanjkljaj, ampak nekaj druzega — koliko se je v tej zadrugi sira pokvarilo. V tem oziru smo namreč izvedeli zanimivo okolnost. Letos po leti so kar na vozeh spravljali pokvarjeni sir iz mlekarne. Vozili so ga ven na njivo, ker ni bil za drugo rabo kakor za gnoj. Ker je pokvarjeni sir grozovito smrdel, vozili so ga ponoči iz mlekarniških prostorov, a ker so se bali, da sirov smrad še do jutra ne izgine iz mesta, so pokvarjeni sir polivali z gnojnico. Smrad pokvarje- fcC Dalje v prilogi. Priloga ^Slovenskemu Narodu" St 274, dn6 28. novembra 1901. nega sira je bil torej še hujši kakor gnojnični! To je gotovo zanimivo in zato bi radi 'pogledali v račune, da bi vedeli, koliko pokvarjenega, v gnoj zavitega sira se je v tistih nočeh speljalo na njive. Sicer pa bi klerikalci lahko vzeli patent na ta izum, zavijati sir v — gnoj. — Planinski večer. V svojo zimsko sezono je stopilo »Slovensko planinsko društvo« s sinočnjim prvim zabavnim večerom, prirejenim v restavracijskem lokalu »Narodnega doma«. Predaval je na njem g. odvetnik dr. Fran Tominšek o svojem nedavnem izletu v Grintavsko pogorje. Svoje tema obdelava predavatelj prav obširno, podajavši celotno sliko o terenu, ki mu ga je bilo prehoditi v kamniških planinah tja na vrh Skute. V živahni besedi, zasoljeni z neprisiljenim humorjem, zbudil je predavatelj zanimanje za svojo turo, o koji bo na prihodnjem večeru še nadaljeval. Glasno odobravanje si je prislužil g. dr. Tominšek s svojim predavanjem. Ostali del večera zabavalo je družbo pevanje slovenskih narodnih pesmi, zapeli so društveni pevci kakor so vajeni po leti pevati na naših hribih, vsem v veselje, sebi v čast. — Himen. Poročil se je dne 24. t. m. g. Adolf Rosina, učitelj okoliške šole ormoške z gdč. A n o Schönwetter, narodno učiteljico ženskih ročnih del ravno tam. — Gosp. Ivan Miki, c. kr. računski oficial c. kr. poštnega ravnateljstva v Gradcu poročil se je dne 27. t. m. v Središči z gdč. Marijo Kočevar iz vrlo narodne obitelji mnogoodlikovanega g. Ivana Kočevarja. Čestitamo! — Za vseučilišče v Ljubljani. Pod tem naslovom izdana spomenica, katero je spisal dr. Majaron, se dobiva po 20 kr. pri Iv. Bonaču pa tudi pri Lav. S c h w e n t n e r j u. — Zglaše vanje sta vodo Ižn i h mladeničev za glavni nabor je veljavno le še do 1. decembra t. 1. Ker zadene po zakonu one stavodolžne mladeniče, ki to zglasitev zamude ali opuste, občutljiva globa — 10 do 200 K, ali temu primeren zapor, opozarjamo s tem dotične mladeniče na kratki rok. Zglasiti se je pri tukajšnjem magistratu, in sicer vsem leta: 1879., 1880. in 1881. rojenim mladeničem, ki bivajo v Ljubljani, pa naj so rojeni in pristojni tudi drugod. — Pevski klub „Skrjancek" priredi 5. decembra pri »Jožetu« na Lepem potu Miklavžev večer s tombolo in petjem. Tudi na Tržaški cesti je začelo živahneje postajati. — Stranska blagovna postaja Bled (postaja Lesce-Bled) se zapre. C. kr. ravnateljstvo državnih želez nie naznanja, da se za prometno okrožje postaje Lesce Bled od dne 15. julija 1897. naprej na Bledu napravljena stranska blagovna pasta dne 30. novembra 1901 za nadalje zapre. — Iz Tržiča se nam piše: Zadnjo soboto priredilo je tukajšnje »Slovensko bralno društvo« zabaven večer, na katerem je na odborovo prošnjo predaval šolski vodja gosp. Jos. Kragl o zgodovini Tržiča. Občinstvo, med katerim je bilo več odličnih oseb, je zanimivemu predavanju sledilo z največjo pazljivostjo. Posebno |o spočetku Tržiča in francoski dobi. ^eleti bi bilo, da bi g. predavatelj dal to natisniti. Po predavanju pa je društveni pevski zbor zapel nekaj pesem dobro. Poznalo se je, da imajo v osebi učitelja g. Borštnika izurjenega pevovodjo, kateri je v kratkem času pevovodstva dosegel lep uspeh. Tako smo imeli čez dolgo lep zabaven večer. Koristni otroški vrtec pa je dobil malo podporo, ker je bil njemu namenjen čisti dohodek. Društvo je pokazalo, da je nesebično in da se zaveda svoje narodne dolžnosti. — iz Gornjegrajskega okraja se nam piše: Naše učiteljsko društvo je zborovalo dne 14. t. m. v Nazarjih. Kljub slabemu vremenu se nas je zbralo precejšnje število in med temi tudi naša zvesta tovarišica gospica P. Druge učite ljice pa rajši doma »Tagespost« romane berejo, kot da bi šle v krog tovarišev. Ob določeni uri — 10. predpoldan — otvori predsednik zborovanje z običajnim pozdravom. Ker se zapisnik zadnjega zborovanja ni mogel prečitati — bivši gospod tajnik še ni imel časa, ga napisati — je delegat našega društva pri zborovanju »Lehrerbunda« v Gradcu g. Šijanec poro- čal obširno o omenjenem zborovanja. Nato se je po živahnem razgovoru spre jela sledeča resolucija: »Učiteljsko društvo za gornjegrajski okraj sklene pri današnjem zborovanju, da se popolnoma strinja s postopanjem svojega delegata pri zborovanju »Lehrerbund a« v Gradcu in smatra članek v »U č i t. T o v.« š t e v. 2 8 1. 1. z napisom »Slovenskim učiteljem na Spodnjem Štajerskem — v prevdarek« kot neumesten, ker ni stvarno resničen. Pričakuje pa, da s p odnješ t a j ersk i odborniki »Lehrerbunda« pojasnijo dotični članek.« Predlogi in nasveti. Predsednik predlaga, naj se gospodje Kocbek, Pra-protnik in Žagar zavoljo svojih posebnih zaslug za društvo, za šolstvo in za omiko naroda v smislu § 10. društve nih pravil izvolijo častnimi člani. Z živahnim odobravanjem se soglasno sprejme ta nasvet, na kar je predsednik najnovejšim trem častnim članom čestital v imenu društva. Gosp. Praprotnik zahvalil se je na tem dokazu spoštovanja in priznanja ter povdarjal, da on kakor tudi gospoda Kocbek in Žager bodo vedno delovali v istem smislu kot dosedaj napredno in vstrajno. O šolskih zamudah in o obravnavi istih je poročal g. Žagar ter marsikateri migljaj podal, kako je uspešno in vestno iste obravnavati. Blagajnik gospod Wudler st. je govoril o denarnem stanju društva, ki je dovolj povoljno; saj še imamo nekaj preostanka. Pregledovalca računov gospoda Klemenčič in ^'udler ml. sta iste v lepem redu spoznala in se je blagajniku izrekel absolutorij. Pevovod-jem se je določil g. Wudler ml. in se je njemu prepustilo osnovati po svoji volji moški ali mešani zbor. Po zborovanju smo se v veselem krogu tovariškem še prav živahno imeli. Pridružila sta se nam tudi soproga g. Praprotnika in pa stari prijatelj učiteljstva Mokrinov oče. Prihodnje zborovanje imamo meseca maja — ako bi ne bilo prej kaj nujnega in važnega obravnavati. — Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek dne 5. decembra 1901 ob pol 11. uri dopolu dne v okoliški šoli ptujski s sledečim vsporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Društvene zadeve. 4. »Darvinizem in vzgoja« predavanje preloženo od zadnjega zborovanja). 5. Slučajnosti. — Čitalnica v Konjicah priredi dne 5 decembra ob 7. uri zvečer v lastnih prostorih Miklavžev večer. Vsi p. n. stariši se prosijo, da oddajo darila, otrokom namenjena, vsaj en dan poprej v čitalnici. — Bestijalna rodbina. V Mariboru so stali 26. t. m. pred porotniki 32-letna Alojzija Germic, soproga Tomaža Germica, njena gluhonema brata Fran Lovrec in Josip Hole ter njih mati, Marija Ratuša. Ta se je kot dekle pisala Hole. Omožila se je potem z nekim Lovrecem in kasneje z Ratušo, kar je vzrok, da se njeni otroci različno pišejo. Zatoženi so bili, da so skupno umorili leta 1897. soproga Alojzije Germic, katerega so potem ra z s e k a 1 i na kosce ter ga kuhali tako dolgo v kotlu, da se je meso povsem razkuhalo; kosti so pa sežgali. Umorjenčeva soproga je priznala, da je po hudem prepiru ustrelil njen brat Lovrec njenega moža ter je zakopal mrt-večevo truplo v kleti. Toda njiju mati jima je svetovala, naj razsekata truplo in ga kuhata tako dolgo, da so bo meso razkuhalo. Storili so tudi res tako kakor jim je mati rekla. Na njen svet, naj dajo raz kuhano meso in juho svinjam povžiti, je odgovorila Alojzija Germic, da bi utegnile svinje vsled tega poginiti. Tako je vlivala mati ostanke mrtveca v škaf, a soproga jih je znosila na gnojišče. Gluhonemi Fran Lovrec je izjavil, da je ustrelil svojega svaka v obrambo, ker mu je ta grozil s sekiro. Gluhonemi Hola pa je izjavil pri preiskavi, da je hotel vse naznaniti orož-ništvu, toda brat in sestra sta mu to strogo prepovedala ter sta mu ukazala, naj zakoplje mrtveca v kleti. Marija Ratuša pa je trdila, da ni o umoru ničesar vedela ter je nekega dne našla v kleti mrtveca. Kuhala je pa umorjenca njegova žena sama brez kake pripomoči. — Umor. Leta 1893. je okrožno sodišče zaprlo posest ni ko vega sina J. Šalam on a iz Št. Andraža v Slov. Goricah, ker je bila na sumu, da je umoril Marijo Koziša, ki je služila pri njegovih stariših, in sicer zato, ker jo je on zapeljal, in se je nahajala v blagoslovljenem stanju. Dekle je bilo staro 16 let; nekega jutra so jo našli mrtvo. Ker je tedaj manjkalo dokazov, so Jos. Šalamona-izpustili. Sedaj pa so dobili novih dokazov, in na podlagi teh so sumljivega Salomona orožniki odpeljali v ječo v Ptuj. — Občinski svet celovški je sklenil razpustiti pred kakim letom ustanovljeno mestno godbo. — III. redni občni zbor akad. tehn. društva „Triglav" v Gradcu bo v soboto dne 30. novembra t. 1. v društvenih prostorih ob 8. uri zvečer s sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Gitanje zapisnika bratskega društva »Slovenije«. 3. Odborovo poročilo. 4. Poročilo revizorjevi 5. Proračun. 6. Slučajnosti. — Društvo „Zvezda" na Dunaju ima v nedeljo 1. decembra t. 1. svoj zabavni večer v dvorani »Zum Re-gensburgerhof« 1. Sonnenfelsgasse 2. Pre daval bode ud si. akad. društva »Slovenija«: »O zgodovinski črtici Jugoslovanov predvsem Slovencev«. Začetek ob 6. uri zvečer. — Prijatelji društva dobrodošli! — Štrajk koprskih učite-Ijiščnikov. Z začudenjem smo čitali v tržaški »Edinosti« prva poročila o dijaškem štrajku na učiteljišču v Kopru. To začudenje je postalo še večje, ko smo čitali, da so dijaki izročili ravnateljstvu nekak Ultimatum, v katerem so označili svoje mirovne pogoje, a to začudenje se je spremenilo v pravo strmenje, ko smo videli, kako nepremišljeno se tržaški politični krogi igrajo z bodočnostjo mladih ljudij, ki še niso toliko razsodni, da bi mogli prevda-riti konsekvence svojega postopanja. Ne bomo preiskovali, ali imajo koprski učite-ljiščniki resne vzroke pritožbam ali jih nimajo. To je v tem slučaju popolnoma postranskega pomena. Tudi če seje dijakom res zgodila krivica, če so vse njihove pritožbe do pičice utemeljene, vendar nikakor niso bili upravičeni začeti štrajk, ampak so imeli dolžnost, ostati na zavodu, se pokoriti disciplini in potom poklicanih faktorjev, to je šolskih oblastev in poslancev, provzročiti rešitev njihovih pritožb na pristojnem mestu. Učiteljiščniki pa so izbrali drugo pot. Začeli so štrajkati grešeč tako proti najelementarnejšim predpisom vsake šolske discipline, potem pa so se začeli z vodstvom pogajati. Nastopili so, kakor kaka diplomatična sila, ki se pogaja z drugo silo, in ker se vodstvo, kakor je pač naravno, ni hotelo podati v taka diplomatična pogajanja, so dijaki kar iz šole izostali in nekateri izmed njih tudi že domov odpotovali. Ako se ti mladi ljudje tako nepremišljeno igrajo s srečo svojega življenja in v nekem oziru tudi s srečo svojega naroda, je to v veliki meri zarezati na rovaš njihove neizkušenosti in nerazsodnosti. Toda mi imamo vtis, da bi dijaki najbrž ne bili zašli tako daleč, da niso pri »Edinosti« dobili potuhe. »Edinost« je, ne da bi mislila na prihodnost teh dijakov in ne da bi se sporni njala njihovih starišev, stopila na stran štrajkujočih dijakov in jih nekako ščuvala, naj ne odnehajo, dokler se vodstvo ne uda. Ne dvomimo, da je »Edinost« pri tem imela najboljše namene, da je postopala tako iz prepričanja, da na ta način varuje dijaštvo. Ali vzlic temu ni bilo to prav in je bilo to dijakom le na škodo, ker jih je zapeljalo, da so storili zadnji korak in odšli. »Edinost« je popolnoma prezrla, da avtoriteta učencev ni in ne sme biti n ikd ar večja kakor avtoriteta učiteljev in da je popolnoma izključeno, da bi dijaki s takim puntom — če smemo rabiti ta izraz — dosegli kak uspeh. Po našem prepričanju zasluži postopanje »Edinosti« v tej zadevi vso obsodbo, ker ne bo imelo druzih posledic, kakor da pride nekaj dijakov v nesrečo. Gospodje v Trstu so se zopet jedenkrat igrali z nabito puško, sedaj pa ne znajo ne naprej ne nazaj. Mi nikakor nočemo jemati niti ravnatelja Narkelja niti prof. Pribyla v kako varstvo in gotovo bodo naši poslanci po svojih močeh radi sodelovali, da se razkrijejo vzroki dijaškemu štrajku in da se sanirajo na koprskem učiteljišču vladajoče razmere, ali skrb za dijaštvo nam veleva, da te mlade ljudi resno posvarimo, naj ne silijo tako brezumno z glavo skozi zid, ampak naj se vrnejo v šolo in pokore disciplini, ki se bo gotovo ohranila, če ne drugače, pa na stroške dijakov in njihovih starišev. Na drugi strani pa tudi resno apeliramo na vodstvo, da to zadevo i zlepa poravna tako, da zapeljano dijaštvo ne bo imelo nobene škode in naj z resnobo in z očetovsko dobrohotnostjo skuša zagotoviti tisto harmonijo in disciplino na zavodu, ki mora vladati, ako se naj dosežejo dobri učni uspehi. — Električne cestne železnice prva žrtev. Na Zaloški cesti pred deželno bolnico je stal včeraj popoludne kaka dva metra oddaljeno od tira električne železnice z jednim konjem uprežen voz posestnika Lovrenca Skofica iz Ilovke štev. 16, v občini Predaselj pri Kranju, v smeri proti deželni bolnici. Na desni strani voza je stala in se držala za voz 301etna posestnikova žena Marjeta Škoficeva. Po električni cestni železnici seje pripeljal električni voz. Voznik Silvester je dal z zvo-nenjem znamenje. Ko je bil električni voz od Skofičevega voza le še kakih 5 metrov oddaljen, splašil se je konj in porinil voz s tako silo nazaj, da je Marjeta Škoficeva odletela na železnični tir in jo je električni voz podrl na tla in jo poldrugi meter daleč rinil pred seboj, dokler se ni ustavil. Bil bi jo gotovo zmečkal, da ni voznik z nepopisno naglico ustavil voza. Ponesrečeno ženo prepeljali so takoj v bolnico, kjer je bila do danes zjutraj nezavestna Poškodovana je na glavi, in sicer ima razbito lobanjo. Ko se je konj splašil, ni nihče držal taistega, šele potem ga je zgrabil Lovrenc škofic za vajeti, a ni mogel preprečiti nezgode. Marjeta Škofic se počuti zelo slabo, in je le malo upanja, da okreva. — Nepreviden voznik. Vojaški sluga Alojzij Kramperger je danes dopoludne po sv. Petra cesti vozil tako naglo in neprevidno, da je povozil 9 let starega Ivana Jančigaja, sina železniškega uslužbenca, stanujočega v Jenkovih ulicah št. 16. O naglem vozarenju tega sluge so se v občinstvu slišale glasne pritožbe. — Izgubljene reči. GostilniČar-jeva hči L. L. iz Sežane je izgubila na poti od sv. Jakoba trga, po Starem trgu po Mestnega trga zlato in srebrno zapestnico. Na srebrni zapestnici je bil kot obesek srebrn golobček. — Na poti od hotela »Pri Slonu« do južnega kolodvora je izgubila neka dama zlato uro z verižico. — ,5Narodni dom". V restavraciji »Narodnega doma» priredi jutri komik, mimik itd. g. Karol Lewen s svojo družbo predstavo. Gosp. Lewen je že igral pred nadvojvodinjo Alico toskansko in nadvojvodo Leopoldom Ferdinandom. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 17. do 23. novembra 1901. Število novorojencev 16 (= 23-76°/00), mrtvorojenec 1, umrlih 12 (=17 82°/00), mej njimi jih je umrlo za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 1, za različnimi boleznimi 8. Mej njimi so bili tujci 4 (=33 3%), iz zavodov 6 (=50%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za otročico 1, za ošpicami 14, za škarlatico 3 osebe. • „Maricon". V Zagrebu se je pela 23. t. m. opera »Maričon«, katero je uglas-bil tamošnji prvi gledališki kapelnik Srečko Albini. Dejanje se vrši v Turo-polju blizu Zagreba ter je vzeto izza dobe, ko so bili Francozi pod Napoleonom tamkaj. Ker nastopajo hrvatski kmetje, je tudi godba večinoma narodna. Albini je dosegel s svojim prvencem jak lep uspeh, dasi ni najti v operi dosti individualnega, a vsekakor je pokazal, da je jako nadarjen ter muzikalno visoko naobražen komponist. V tej operi je pela tudi gospa P o lak o v a ter je bila odlikovana s cvetličnimi darovi. ' Na starem belidle. Spevoigra v 4 slikah. V nedeljo se je igrala v Pragi prvikrat nova izvirna opera Karola Ko-vafovica, h kateri je napisal libreto K. Sipek po najpopularnejši češki, tudi Slovencem priljubljeni povesti »Babici« Božene Nemcove. Opero je izdelal skia- datelj kar najskrbneje. Opera je izvirne lepote, v kateri tako prijetno diha idilična poezija in češki narodni značaj. »Babica« Nemcove nima pristnega dejanja, njeno leposlovno bistvo temelji v nedo-sežnem popisovanju narodnih šeg in narave, v toplem, živem slikanju rodbinskega življenja, v karakteristiki idiličnih razmer okolo jasnega pojava »Babice«. Najlepša točka opere je ljubavni prizor Mila in Kristie. V prvi sliki izvemo o njih ljubavi in ovirah, v drugi vidimo že posledice Lahove maščevalnosti; Mila mora med vojake, v poslednji sliki pa o pravem času posreduje babica, Mila se vrne na dom ter s poroko uresniči svoje in Krist line sanje. V libretu je zlasti babica prenesena na oder pristno s svojim zlatim srcem, polnim ljubezni do ljudi, do narave, do domače zemlje, v vsi svoji nepokvarjeni stari značajnosti in priprosti modrosti. Ali je skladatelj Kovafovic po velikem vspehu svoje prva opere »Pso-hlavci« napredoval? Te dve operi se ne dasta primerjati izlahka. »Psohlavci« so veličastna zgodovinska spevoigra, polna dramatičnosti, polna napetosti in ganljive sile, v novi operi pa je vsebina nedolžna idila navadnega, priprostega kmečkega življenja, polna nasmevov in nežnosti, humorja in čustev, v kateri je sicer obilo dojmov, toda ne takih, kateri segajo v same globočine bolečin. Nasproti močni, stopnjevajoči se dramatični zgradbi »Pso-hlavcev« stoje tu lirični prizori. »Psohlavci« in »Babica« sta dve docela različni deli, zato se ne dasta primerjati. Kar se pa tiče tehnične skladateljske stranke, je druga opera popolnoma enako-veljavna svoji starejši sestrici. V njej vidimo zopet izbrušeno fakturo mojstra Kovafovica, katero smo občudovali pri njegovi prvi operi. Instrumentacije so tudi v novem delu polne mičnosti. * Škandal v templju. Iz Neutre javljajo: V templju Nagy-Topolcsany je molil nedavno ravnatelj Felsenburg za svojo pred kratkim umrlo mater. 73let-nemu bolnemu Samsonu Low Beeru so molitve trajale predolgo, in ker je živel poleg tega še v sovraštvu z rodbino Fel-senburgovo, je začel glasno zabavljati in grditi njegovo pokojno mater. Felsenburg je dal radi tega Löw-Beeru zaušnico, ta pa je hotel udariti Felsenburga s palico, a je do krvi zadel njegovega očeta. Low-Beer je šel potem domov, a jedva je prišel v svoje stanovanje, gaje vsled velike razburjenosti zadela kap in se je zgrudi poleg hčerke mrtev na tla. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 28. novembra. „Fremdenblatt" prijavlja danes članek, v katerem zopet grozi z razpustom poslanske zbornice, dasi v to ni prav nobenega vzroka. Poslanski krogi so radi teh groženj sploh ogorčeni, zlasti Poljaki. Jedni trde, da jih ni za resne smatrati, z več strani pa se čuje mnenje, da sili minister zunanjih del grofGoluchowski na to, da se parlament razpusti in sicer zategadelj, da prepreči zunanjepolitične razprave, zlasti razprave o Burih in o gnezenski pravdi. Dunaj 28 novembra. Danes ima gospodska zbornica sejo in razpravlja o reformi §§ 59. in 60. obrtnega reda. Dunaj 28. novembra. Razni listi trde, da pride na mesto namest. podpredsednika Pavicha dvorni svetnik dr. Karol Marija Truksa v Zader. Dunaj 28. novembra. Tukajšnji advokat dr. Rihard Mendel se že več dni pogreša. Sumi se, da je izvršil velika poneverjenja in pobegnil. Krakov 28. novembra. Zaradi obsodbe v Gneznu so bile tu velike demonstracije. Visokošolci so se češkemu poslancu Holanskemu brzojavno zahvalili, da je o tej zadevi govoril v drž. zboru. Lvov 28. novembra. Za obsojence v Gneznu je občinski svet daroval 1000 kron.. Visokošolci so imeli sinoči shod, na katerem so pruskim sodnikom izrekli zaničevanje poljskih visokošolcev. Po zborovanju so hoteli naskočiti nem-Ski konzulat, ki je noč in dan zastražen, a policija je to preprečila. V ponedeljek bo tu velik shod poljskih žena, da pro testuje proti pruskim brutalnostim. Zagreb 28. novembra. Govori se, da se s privoljenjem nadškofa Posilo-viča naseli tu 60 iz Francije iztiranih jezuvitov. Darila. II. Izkaz darovalcev podpornega društva za slovenske visokoaolce na Dunaju I. 1000 1901 Po 20 K so darovali: Gg. Kremžar Al. mag svet. v. p. Dunaj, dr. Glančnik Jena, odvet. Maribor, si. posojilnici v Slov. Bistrici in Ribnici; — po 10 K: Gg. ekscelenca baron Schwegel, Dunaj, Jos. Smodej, c. kr. notar, Velike Lašče, Meser Jan, dek. Velikovec, Herg Lovro, st. prost Maribor, gospa Šebenikar Mat. Rakek, gg dr. Štempihar Val, odv. Kranj, Guzelj Fr., vik. Logje (Gor.), J. Martinak, c. kr sod. svet. Ljubljana, dr. Murko Mat., c. kr. vseučil. docent Dunaj, dr. Schell Jos., odv. Greifenburg (Kor); 8 K: g Ulčar Lovro, c kr. sod. nadsvet. v. p. Gradec; po 6 K: gg Arh Iv., c. kr. nadoskrb., Schramek Vilj , nadinž Dunaj, Oblak V., c. kr stot. Mor. Belacerkev (Mähr. Weias-kirchen), D. Puppo Kranj, Perušek Rajko, c. kr. gimn. prof. Žagar Drag. dež. blag. v p Ljubljana, KraSovec Fran, c kr. okr. sod. v p. Gradec. Šav nik Karol, cea. svet. i. t. d. Kranj, dr Mantuani Jos., c. kr. amanuensij Dunaj, gonpica Picek Fani, Ribnica; — po 5 K: gg. Killer Jak. Kranj, dr. Stare Jos., c. kr fin. prok priat., Zamejic Andr., kan, Vodnik, Alojz, kamn. mojster, Rohrman Vikt. trg, Kalan Andr, kan. Ljubljana, dr. Janežič Konrad, odv. Voloska, Mladič Ant., c. kr. 8od. prist. Postojna, Lašič Henrik, c. kr. sod. priat. Ajdovščina, Mašelj Franc., c. kr. raC. stot. 18 peSp. Olomuc, Hrastelj Fran, župnik Ribnica (Štaj ), Janežič J., tov. Griže, Flego Pet., kan Trst, dr. VoS-njak J., dež. posl. i. t. d. Slov. Bistrica, Žunkovic Davorin, c. kr. stotnik i t. d. Maribor, dr. Päuer Karol, c. kr. nadsvet. Gradec, Vavru Jan., c. kr. prof. v p. Ljubljana, dr Dečko Ivan, odvet. Celje, Čelešnik J., c kr. nadofic. Brežice; — po 4 k: gg dr. Tominšek Jos., c. kr. gimn. prof. Kranj, dr. Kogoj FranC, okr. zdr. Kranjskagora, dr. Vojska Andr, c. kr. viš. sod. svet. Rudolfovo, Ros Ferdo, žup Hrastnik, dr HraSovec Jan., odv. Celje, Konšek Fr., c. kr. poštar Trojana, gospica Marija Wessner, učitelj. Ljubljana, Tolazzi Tomo, trg, Dol. Logatec, Santel Ant, c. kr. prof. Gorica, Kristofič Lovro, župk Kovorje pri Tržiču, Žagar Franc, Markovec št. 8, Bencina Ivan, Stantrg pri Ložu, König W lekarnar v Mariboru, dr. Kulterer Jurij. odv. Velikovec, Erzar Mat., dekan Semič, Boncelj Jos, Železniki, Traven Jurij Obirsko pri Žel. Kaplji, Krušič Jak , žnpk. sv. Andraž, Muro-vec Iv., dek. Cirkno, Klun Štef., gostiln. Ljubljana, dr. Vrečko Iv., odv. Celje; — po 3 K: gg Rako-vec Alojz, viš. žel. one. Maribor, Boncelj Franc., župk. Drazgoše; — po 2 K: gg. Kočevar Eranč., vinotržec Maribor, Peterlin Fran, c. kr. sod. prist. Kranj, Milka in Vera Kolšek v Šoštanju, Füraager L. v Radovljici, Stroinig Jos., župk. Zilje, Kolar Ant., kapi. Novacerkev, dr Radej Fran, c. kr. notar Maribor, Omersa Fran, Kranj, dr. Kotzmuth Jul, zdrk. Postojna, dr. Kraut Alojz, odv. Celovec, Bratina Ant, vikar Doberdob, Bratkovič Kaz , c. kr. notar Gor. grad. Kreuzberger A , trg. Kranj, Kraut. Valent., župk. v Bjvci in Majdič Ivan, Kranj. — Za toliko blagih darov izreka društveni odbor najiskrenejšo zahvalo. Dalje sprejema darove društveni blagajnik gosp. dr. Klem. Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I Singer-strasse 7. — Za odbor podpornega društva za slovenske vi80košolce na Dunaju: Dr. F. Stegu, tajnik. — Jak. Pukl, predsednik. y%SS0~ ^ dobiva povsod! « ^&x/#t/#/i/^ I neobhodno potrebna zobna Cromo vxtlrzwje xotte čiste, l»ete in Ttlrate, Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 32. Dr. pr. 1141. V petek, 29. novembra 1901. GoBtuJe gospa Irma Polakova iz Zagreba. Od stopnje sto stopnje. Ljudska igra s petjem v štirih dejanjih in šestih slikah. Poleg češke prireditve J. J Stankovskega. Kapeluik B. Tomaš. Režiser Anton Verovšek. Blartjniea te odprt ti 7. ni. — Za.-'«;«! ob 1 ,8. uri. — Koste »k 19. vi. Pri predstavi sadsluja orkester si. c. In kr. peh. polka Leopold II. ti 27. Prihodnja predstava bode v nedeljo, 1. decembra. Umrli so v Ljubljani: Dne 26. novembra: Edvard Cernstein, umir. c. in kr. stavbeni oficijal, 75 let, sv. Petra cesta št. 22, OBtarelost. Meteorologicno poročilo. •/•tina nad morjem iot i m. Srednji aračal tlak 7se-o mm. Stanje Čas opa- baro-zovanja j metra iv mm. 9. zvečer 7. zjutraj .2. po pol. 738 6 — 1 6 al. szahod oblačno j g 737 0 — 49 si. sever I megla |~ 734 5 — 12 sl.ssvzh. del. oblač. I § Srednja včerajšnja temperatura —0-8°, normale: 11°. Dunajska borza dne 88. novembra 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebrn . . . avstrijska zlata renta...... avstrijska kronska renta 4° '„ . . . , Ogrska zlata renta 4°....... Ogrska kronska renta 4' 0 . . . AvBtro-ogrske bančne delnice . . . , Kreditne delnice ........ London vista.......... Nemßki državni bankovci za 100 mark, 20 mark . ,.......... 30 frankov.......... , Italijanski bankovci....... O. kr. cekini.......... 98-85 98 70 118 95 96 50 11845 93 30 1600 — 633 50 839-30 imo 2344 1906 93 — 1131 se sprejme na stanovanje in hrano v Cospodskih ulicah št. 4, I. nadstr. (na levo). (2612—1) cvetlični med iz čebelnjaka Babnlkoveca v Dravljah, z jamstvom pristnosti in čistosti, prodaja v steklenicah po >/*, Vi io Vi kilo Edmund Kavčič trgovina delikates, v Ljubljani, Prešernove Ulice. (12—235 Posestvo na Koroškem se takoj proda radi rodbinskih razmer. - Potrebna glavnica 70.000 kron. 2597-1 Letni čisti dohodek 8—10.000 K. Vpraša se Celovec, poste nest an te pod „Glücklich 1000". Ges. kr. atsfrijski držam* železnic*. Izvod iz voznega reda veljaven od dne l. oktobra 1901. leta. Odhod lz Ljubljano iuz kot Proga čet Trbil Ob 12. ari 21 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frunzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubuo . cez Selzthal v Aussee Soluograd, tez Klein-Reifling v Stejr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. an 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, 6ez Selzthal v Solnograd, Inomost, cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Bran?.tmsfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qastem, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Gent-vo, Pariz, cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzea, Marijine vare. Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, (direktni voz I in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobai vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Moaakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Oaobni vlaki: Ob 7. on 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludue, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga li Trbiža. Ob 3. uri *25 m zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzeus-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubua, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, .direktni vozovi I. in II. razreda), Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregeaca, Inomosta Zella ob jezeru, Leud-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 41 m popoludue osobni vlak z Dunaja, LjaS na, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensteste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vi ak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga Is Novega mesta in Kočevja Osobni vlaki: Ob s. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludue in ob 8. uri 35 m zvečer. — Oahod lz Ljuoljane drž. kol. V Kamnik. MeSaui vlaki: Ob T. uri 28 rc zjutraj, ob 2. uri 5 m oopoiudue, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. is Kamnika. Mešaci vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob ti. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1393) Vam J •tvojo icno, Tz» Tuko rodbino n^Jvaiaejio^ r knjigo t otroikih m.dcTkh i čeil ••iioč imhTalnunl pumi po«],, I ii«kretno u 00 Tin. ▼ »T. «namk.h (odprto 70 Tin.) *c»P» A. Kanpa, B.rlin S. W aau Lin-enatraaie Htl (1912-25) Izkušena učiteljica slovenskega in nemškega jezika vešča želi v boljši rodbini nekoliko ur poučevati. Po želji poučuje poldnevno tudi na glasovir. Vprašati treba pri upravništvu »Slov. Narodaa. (2560—3) Podpisani kupim malo rabljen in v dobrem stanu nahajajoč se (2601) "bicilnelj- Ponudi naj se: prof. Franke, Goru-pove ulice 3, vrata 1, ali pa meni Martin Žerovec, v umobolnici na Studencu. Trgovski pomočnik izurjen prodajalec želi službo nastopiti v špecerijski ali manufakturni trgovini v mestu. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (2604—1) Išče se mladenič. Kot vajenec išče se inteligenten in zdrav, okoli 15 let star mladenič, kateri bo dobival skozi 4 letno učno dobo potrebno stanovanje, hrano in obleko. Ponudbe: Henrik Bremiiz, c. kr. dvorni zala^atelj glasovirjev v Trstu, Borzni trg št. 9. (2609—1) MM tipski pomočnik: dobro izvežban v špecerijski in železninski stroki želi svoje dosedanje mesto pre-meniti v kakem mestu ali v večjem kraju na deželi. Ponudbe pod: „A. G. H. 20" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2606—1) Svežo jeguljo Dunajske klobasice kakor tudi vfiak teilen ivfif žgano kavo ima (2448 -4) Fran Bergant trgovec na Sv. Jakoba trgu št. 6. Zastopniki a ki i&öejo reelnega, stalnega posla, bo enga-žoval znamenit bančni zavod za prodajanje državnih papirjev v avstro-ogrski državi postavno dovoljenih, kakor tudi srečk za visoko provizijo in mesečno plačo. — Ponudbe na J. Holter. Budimpešta, Leopoldring 6. Böltger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, strapa prosta za ljudi in domače živali, k 40 kr. in 60 kr., se dobiva samo t deželni lekarni ..pri TI arij I ponin-jrtO" 91* l