Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 04. Isve» Ljubljane 8 vin.	y L«!!!, V PM, 20. DiarCfl 1914.	LelO XL1).
— Velja po pošti: ==
Za telo leto naprej . . K 26-— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] . . K 24-— zi en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*70
= Sobotna Izdaja: =
za celo leto....... 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12-—
Inserati: • ; Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat......13 „
za večkrat primeren popnat.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice ¡11:
enostolpna pelitvrzta po 2 J vin.
' Poslano: . enostolpna petltvrsta po 40 vlo.
Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red
K3" Uredništvo je v Kopitarjevi nltoi štev. 6/in. Rokopisi m ne vračajo; neiranklrana pisma ne ne =s sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne liranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 4 strani.
Nemiri m žlvlnozdravniški visoki Soli do Dunaju.
Dunaj, 18. marca 1914.
Kdor hoče razumeti dogodke zadnjih dni na živinozdravniški visoki šoli, mora poznati v prvi vrsti razmere, ki so vladale na tem zavodu. Brez poznanja razmer si človek skoraj ne more razlagati protiod-pora slušateljev te šole in solidarnosti vsega avstrijskega dijaštva. Da se pojavi v mladih prsih taka odporna moč, je treba prej netiva, ki razburi in razvname mlada srca.
Dunajska živinozdravniška visoka šola je unikum, ki nima para nikjer drugod, niti v Lvovu in Budimpešti, kjer so tudi živino-zdravniške visoke šole. Vsak se mora čuditi, ko čuje, da ima glavno besedo prj visoki šoli vojno ministrstvo. Visoka šola in vojno ministrstvo sta po našem dva pojma, ki se ne skladata; ko bi bilo kaj takega v deveti deželi, bi si znali vsaj razlagati, a da je mogoč tak nestvor pri nas, v kulti-virani Avstriji, to nam noče v glavo. Profesorji, ki naj bi bili svobodni v učenju, so vojaški uradniki, ki so seveda prisegli pokorščino in disciplino. Rektor, najvišja glava ria visoki šoli, nima nobene odločilne besede, ker mora vsako važnejšo odredbo vidirati vojaško oko. Profesorski zbor, ki nai bi imel vse pravice senata na univerzah, nima prostih rok, ker je vezan na vse strani. Da se v takih razmerah ne more visoka šola tako razvijati kot bi bilo potrebno, je samoobsebi umevno. Najzanimivejše je pa dejstvo, da ima živinozdravniška visoka šola samo takrat akademična tla, kadar se vojnemu ministrstvu primerno zdi. Kadar je kaj takega na šoli, s čimur se ne sk'ada vojno ministrstvo, pa odpove akademična tla in vojaštvo ima prosto pot, da izganja z bajoneti visokošolce iz poslopja. To se e najbolj evidentno pokaza'o v zadnjih dneh, ko je hotelo vojno ministrstvo odreči šoli celo pravico do svobodnih akademičnih tal. Da šola, v katero lahko vdere vsak čas vojaštvo, ni visoka šola, to priznava cela Evropa.
Drug povod dogodkom zadnjega tedna je iskati v nezadovoljstvu z visokošo1skim pos^pjem. Živinozdravniška visoka šola 'e nastanjena v prostorih, ki so podobni ljubljanski vo'ašnici, stari cukrarni. Pos1opje ne odgovarja higijeničnim in tehničnim zahtevam. Človeka je skoraj sram, da mora pohajati v poslopje, ki bi bilo primerno komaj za hlev. Čudno se mi zdi, da so profe-
listek.
Uporniki.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil dr. Leopold L č n a r d.
(Dalje.)
Nekaj časa pozneje jc dobila Zvele-vičeva uradno obvestilo, da sta ona in njena hči bili prepisani k pravoslavni veri, ker jc mati njenega moža, istotako iz rodbine Zvelevičeve, bila krščena v nekdaj unijatski, zdaj pa pravoslavni cerkvi, in torej vsi potomci v prosti črti spadajo k pravoslavju.
Mati in hči sta s strahom pogledali na ta papir, ki je pomenil nesrečo in preganjanje za celo življenje.
To uradno obvestilo je pomenilo, da bo odslej njuna vest podvržena nadzorstvu celega uradnega osobja od gu-bernatorja pa do zadnjega stražnika, pop in cerkveni služabniki bodo imeli pravico nadzorovati jih in siliti, da bi zahajali v pravoslavno cerkev in k pravoslavni spovedi ter izvrševali pravoslavne verske predpise; izključeni bosta iz dosedanje družbe sosedov, nemogoča bo zakonska zveza s katoličani; popolnoma bosta odtrgani ocl katoliške cerkve in vsak stražnik bo imel pravico
sorji tako potrpežljivi in služijo znanosti v takih prostorih. Šola je komaj zadoščala pred desetimi leti, ko je bilo samo 80 slušateljev, a nikakor ne more zadoščati sedaj, ko je čez 1000 slušateljev. Učilnice so znatno premajhne, premalo svetle, neudobne in nezdrave. Instituti so majhni in občudovati je nekatere profesorje, da navzlic pomanjkljivostim precej dobro delujejo in dosežejo vsaj nekaj uspehov.
Značilno za visoko šolo je tudi dejstvo, da je na šoli vojašnica. Okoli 200 vojakov prebiva v nji in to ne morda v posebnem poslopju, ampak poleg učilnic in nad njimi. Predavanja motijo vojaki s svojim ropotanjem in skakanjem. In ko gredo ob 12. uri dijaki iz učfnic, se gne-tejo med njimi voiaki, ki hite s skodelico v roki po kosilo. Tujec, ki pride prvič na šolo in vidi ta prizor, se mu zdi skoraj never'etno. Vojaki so kot čuvaji na klinikah, kjer pa svoj posel zelo slabo opravljajo. Na šoli je tudi vojaški tečaj za pod-kovske mojstre. Vpe'jal se je leta 1908.; takrat že je dijaštvo protestiralo proti temu, da bi se tak tečaj vršil na visoki šoli. Kajti čudno se sliši, četudi živimo več ali manj v demokratičnih časih, da sedi v istih klopeh in posluša istega profesorja vojak, ki nima predizobrazbe, in dijak, ki ima maturo. Značaj visoke šole se na ta način profanira.
Vse te nedostatke je dijaštvo že davno čutilo in zahteva'o remedure, a vse prošnje so bile zaman. Vojno ministrstvo je kazalo samo dobro volio, ugoditi v tej ali oni točki, a nič več. Zato nam je lahko umljivo, da je bilo slušateljstvo živino-zdravniške visoke šole sito teh razmer in odločneje kot kdaj prej zahtevalo izboljšanja. Vsa avstrijska javnost je bila ob času štrajka na strani dijakov in od nikoder ni bilo čuti glasu, ki bi ne odobraval njihovih od'očnih in energičnih korakov. Dijaki so prepričani, da bodo nastopili zdravi pogoji za lep razvoj živinozdravniške visoke šole šele tedaj, ko se sezida novo poslopje in se podredi vsa uprava naučnemu ministrstvu. Sedaj se sicer čujejo zagotovila, da se bo v doglednem času ustreglo upravičenim zahtevam slušateljev, a posebno veliko ni verjeti, ker imamo prežalostne izkušnje, kam se pride s samimi ob'jubami. Pred leti je bila določena za stavbo nove šole precejšn;a vsota, a danes te vsote ni več, ker se je porabila v druge namene.
Naj registriram na kratko potek demonstracij in štrajka na dunajski živinozdravniški visoki šoli. Slušatelji so skušali onemogočiti tečaje za vojaške podkov-ske mojstre s tem, da so motili predavanja. Ker se je rektor zbal demonstracij, je ne-
prepovedati jima vstop v njo, pa tudi sam katoliški duhovnik se bo moral z ozirom na svoje župljane katoličane izogibati vsakega stika z njima; neprestano bo treba podkupovati uradnike in pope, neprestano bosta stali pod grožnjo kazni, pregnanstva v Sibirijo, revščine in zaničevanja; to jc družabna smrt med okrožjem, katero sta ljubili, spoštovali, cenili, s katerim ju je vezalo vse, cela preteklost, sedanjost, pri-hodnjost.
»Ali je to mogoče, mama?« je vprašala hči temno.
»Pomiri se, Bronja . . . Gotovo je pomota, mogoče je kakšna goljufija, saj jc vendar moj mož in tvoj oče bil katoličan, poročila sva se v katoliški cerkvi.«
»Mama, za te pse jc dovolj, da najdejo sled sledi, in kaj naj počneve? Ako bi bil vsaj tukaj gospod Taclej!«
»Bronja, moj otrok, nikomur ne zini niti besedice o tej stvari, to se bo pojasnilo, mora se pojasniti.«
»Umrem, mama, pa ne bom pravoslavna,« je izpregovorila v solzah.
»V vsakem slučaju moreve oditi v tujino, Bronja, in tudi tam je mogoče živeti.«
»Toda jaz znam tu delati za pri-hodnjost, tukaj razumem vsako besedo, občutim vsak pogled, vidim preti seboj 1 jasno not... Tam pa ...«
kega dne zaprl avlo in zabranil vsak dostop. To je bila iskra, ki je slušateljstvo razvnela: vojaki smejo biti na šoli in poslušati predavanja, a dijakom je zabranjeno. S silo so si priborili vstop v avlo, odkoder jih jc izgnalo z nasajenimi bajoneti vojaštvo. Akademičnih tal ni bilo več. Dijaštvo je dan za dnem mirno demonstriralo po mestu in pred šolo. Enkrat je brez povoda posegla vmes policija in rabila orožje. Bilo je več dijakov ranjenih; eden bi kmalu izgubil svoje mlado življenje. Sedaj je že izven'nevarnosti. Najlepša demonstracija je bila v torek, ko je vse dunajsko visokošolsko dijaštvo pokazalo veterinarcem svoje simpatije in se združilo v sijajni sprevod, v katerem je korakalo nad 5000 visokošol-cev. S to mirno demonstracijo je štrajk za enkrat končan. Ker se je izrazilo vse avstrijsko dijaštvo solidarno z veterinarci in ker so živinozdravniške korporacije, dunajski rektorji in parlamentarne delegacije storile vse korake, ki naj bi sanirale nezdrave razmere na živinozdravniški visoki šoli, je upati, da se dijakom ugodi. Zimski semester je bil na odredbo vojnega ministrstva predčasno zaključen, odpovedali so se vsi izpiti. Testure za zimski semester se bodo dobile v začetku prihodnjega semestra, tudi kolokviralo se bo še lahko. Toda vse to le tedaj, če se bo dijaštvo pridno obnašalo, kakor je lepo napisal na razglasu rektor dr. Panzer.
Če se veterinarcem tekom velikonočnih počitnic ne ugodi in se jim ne da obveznega zagotovila, da se bo docela vpošteva-lo njih zahteve, je pričakovati po veliki noči nadaljevanje štrajka.
Shod iooosiovfloskeoo dišiva v Bron.
V nedeljo, dne 15. marca jc imela jugoslovanska omladina v Brnu v Besednem domu shod proti dogodkom na »Revoltelli« v Trstu. Shodu je predsedoval Slovenec cand. ing. Vagaja, a glavni referat je podal cand. ing. Mil. Vuletič, ki je naglašal, da je soodgovorna za dogodke na Revoltelli tudi vlada, ki noče ustanavljati slovenskih šol in daje s tem Italijanom priliko, da napadajo Jugoslovane. Neprijaznost vlade napram nam se najbolj kaže v tem, da je istodobno z dogodki v Trstu stavila na dnevni red parlamenta predlog glede laške univerze, dočim opravičene slovanske zahteve sploh ne upošteva. Končno je apeliral govornik na zbrano dijaštvo, da naj z denarnimi doneski
»Povsod jo mogoče delati, moja Bronka, sicer sem pa prepričana, da so bo ta skrivnostna stvar pojasnila in da ostaneve tukaj.«
»Kaj mislite storiti, mama?« jc vprašala čez nekaj trenotkov.
»Jutri pojdem h glavarju . . . Saj imam poročni list.«
Vstopila j c k pisalniku in potegnila porumenel papir iz predala:
»To jc izpričevalo poroke v katoliški cerkvi . . . Peljem se h glavarju . .. na konzistorij . . .«
»Da, mama,« vrgla jc pogled na papir, »toda pojdive skupaj, jaz ne ostanem sama tukaj.«
»Dobro, Bronja.«
Zjutraj se je peljala Zvelevičeva v okrajno mesto in šla naravnost h glavarju v urad.
»A, gospa Zvelevičeva,« je zaklical tajnik, »s čim morem postreči?«
Zvelevičeva je položila papir za tri rublje na mizo:
»Ali morem govoriti z gospodom glavarjem?«
»Gotovo je . . . bom videl,« je zaklical z veliko postrežljivostjo.
Ko je pa šla li glavarju:
»Včeraj sem dobila papir s pravoslavnega konzistorija . . . Kaj to pomeni?«
»Hm . . . Vi, madamc, s hčerjo ste prepisani v pravoslavjo.«	i
pokaže realno pojmovanje naše liorbe za Trst. Govorili so še ing. Čavlina, cand. ing. Cviličevič in Viskovič, nakar je bila enoglasno sprejeta sledeča resolucija:
Jugoslovanska akademska omladina v Brnu protestira proti barbarizmu italijanske mafije napram jugoslovanskemu dijaštvu trgovske visoke šole »Revoltella« v Trstu. Za te dogodke je vlada soodgovorna, ker subvencijonira-na Revoltella daje s tem indirektno zavodu državni značaj. In dokler Jugoslovani kot državljani izpolnujejo vse dolžnosti, ki jim jih nalaga ta država, smejo zahtevati, da tudi država napram njim izvršuje svojo dolžnost, t. j. da jih ščiti vseh napadov od katerekoli strani. Jugoslovanska akad. omladina smatra jugoslovansko narodnost kot kolektivno bitje in zahteva, da država respek-tira največjo svetinjo te narodnosti — njen jezik. Ako pa že država ni dosledna v pojmovanju pravičnosti in ne ustanovi slovanskih državnih šol, se od nje zahteva, da s svojo avtoriteto prisili zavode, na katerih je jugoslovanska omladina prisiljena izobraževati se, da spoštujejo slovanski jezik.
Jugoslovanska omladina ni v principu proti ustanovitvi italijanske univerze, toda kategorično zahteva, da merodajni faktorji istodobno z rešitvijo italijanskega predloga zadovolje i upravičenim jugoslovanskim zahtevam glede visokih šol, in v prvi vrsti, da se prizna reciprociteta zagrebškega vseučilišča. Ista omladina, prožeta z globoko objektivnostjo, mora najenergičneje protestirati proti sami misli, da se italijanska. univerza osnuje v Trstu. Zadnji dogodki so jasno pokazali, kaj da bi bil namen te univerze in kaki neznosni odnošaji bi morali nastopiti v Trstu vsled ustanovitve italijanske univerze v tem mestu.
3. Jugoslovanska omladina je pre> pričana, da jc vse ono, kar je jugoslo-vanstvo danes in kar bo v bodoče, nastalo in mora nastati iz njega samega. Jugoslovanstvo je samo sebe dvignilo clo današnje višine; to ni plod slepega slučaja ali pa morda uvidevanja njegovemu obstanku v obče neprijazni oblasti. Usoda jugoslovanstva leži brezpogojno v njegovih lastnih rokah. S tega stališča apelira brnska akademska omladina na vso jugoslovansko javnost, da ta mimo svečanih manifestacij pokaže realno pojmovanje borbe proti ita-italijanstvu in da vsak poedinec seže v svoj žep in donese svoj oboi za ustanovitev slovanskih šol v Trstu.
^-----1— " , i»
»To jc vendar nemogoče!«
»Pa je vendar, in morate se jiodati želji arhijereja in poveljem vlade.«
»Toda niti moj praded, ded, oče. mati niso bili nikdar pravoslavni.«
»Dokaz je,« je rekel glavar.
»Dokaz!?« se je nasmehnila zanič* Ijivo, »tu je moj poročni list.«
Pogledal je ravnodušno in pojasnil:
»To, madame, ne pomeni ničesar. Mati vašega moža je bila unitka ali pravoslavna, torej ste tudi vi, madame, kot žena in vsi otroci so pravoslavni.«
»Toda mi smo od pamtiveka katoličani.«
»To bo odločila duhovna sodnija.«
Po preteku mučnega molčanja jc rekla:
»Prosila bi za potni list za sebe in za hčer.«
»Potni list? . . . Hm . . . dobro, toda vpisani bodete, maclame, kot. pravoslavna.«
»Ali se temu ni mogoče izogniti?«
»Vsemu se je mogočo izogniti,« se je nasmehnil, »mogel bi vaju zapisati v potnem listu kot katoličanki ... to je odvisno . . . ravno tako se morete, madame. braniti . . . tocla tudi io ie odvisno . . .<4
(Dalje.)
Po shodu se je takoj zbralo med dijaštvoni 100 K za slovanske šole v Trstu.
Dnevne novice.
-; Celovški Slovenci so praznovali petstoletnico umeščenja vojvoda Ernesta zelo dostojno in mirno. Zgodovinskega predavanja kanonika dr. Grudna se je udeležilo večinoma svetno razumništvo iz Celovca, Beljaka in drugih krajev. Bilo je navzočih tudi mnogo častnikov 17. peš-polka in enoletnih prostovoljcev, ki so z velikim zanimanjem sledili zgodovinskim izvajanjem g. predavatelja. Bistveno vsebino prinese letošnji Koledar «Mohorjeve družbe«.
-j- Matica Slovenska. Odborništvo Matice Slovenske so spričo zadnjih dogodkov odložili sledeči gospodje: Dr. Anton Breznik, dr. Fran Detela, župnik Fran Finžgar, prof. Ivan Grafenauer, kanonik Ivan Suš-nik. Ta korak je odgovor na zahibtno postopanje predsedništva pri zadnjih volitvah.
+ Za Slovensko Stražo! Nabral č. g. Rafael Grobljar, kaplan v Ormožu, med čč. gg. duhovniki pri pogrebu č. g. dekana Jakoba Caf, 62 K. — Nabrano v Pilštanju, Zagorju in Prevorjah, 22 K. — Neimenovan iz Ribnice 5 K. — Slušatelji »Zadružne šole« v Ljubljani, v spomin 500 letnice vstolič. kor. voj., 10 K. — And. Furlan, župnik, Sv. Križ pri Trsti!, v spomin 500-Ietnice vstolič. kor, voj., 3 K. — Fran Šušteršič, kaplan, Prečina, 2 K. — Po g. Ivanu Žgur, cand. med. vet., Dunaj, darovalo nekaj dunajskih Slovencev na izletu v Gumpoldskirchen, 13 K 34 vin. — »Tor-karji« pri Vodičarju na Javorniku, 5 K. — Jernej Podbevšek, kaplan pri sv. Petru v Ljubljani, v spomin 5O0 letnice vstolič. kor. voj., 15 K. — Po podružnici Dobrna pri Celju, iz gostije Švent Jožef — Kok Juli-jana, Dobrna, 12 K. — Nadalje iz gostije Zagažen Ivan — Pavla Breceljnik, Dobrna, 8 K. — Po g. Ivanki Žagar v Št. Janžu pri Velenju, iz nabiralnika, 3 K 10 vin. — Podružnica Dobrna pri Celju, 4 K. — Podružnica Dornava, Štaj., 34 K.
+ Parlamentarne vesti. Kot gotovo se more smatrati, da državni zbor ne bo sklican pred sredo oktobra; bržkone pa še celo pred začetkom novembra ne. Do tedaj se bo mogoče izpolnil čas z enim ali celo dvemi zasedanji deželnih zborov, in sicer bi se sešli deželni zbori v maju in septembru. Nekateri deželni zbori bi se sešli na spomladansko zasedanje za kakih par tednov. To velja pred vsem za nižjeavstrijski deželni zbor. Toda tudi drugi deželni zbori kot gališki, solnograški in tirolski bi bili sklicani. Do tedaj bi bile nove volitve v tirolski deželni zbor že končane in novoizvoljeni deželni zbor bi se vsaj v kratkem zasedanju konstituiral, kar pri novi sestavi deželnega zbora ne bo šlo brez težkoč. Tako Poljaki kakor tudi Rusini zahtevajo čim prej sklicanje deželnega zbora, da se reši proračun in nadaljuje akcija za podpore vsled bede. Solnograški deželni zbor je pripravil celo vrsto predlog, ki jili mora deželni zbor rešiti v doglednem času. V nižje-avstrijskem deželnem zboru bo regulacija učiteljskih plač tvorila glavni predmet razprav, a rešiti je treba tucli več drugih gospodarskih stvari. Deželni zbori, ki ne bodo sklicani po Veliki noči, bodo imeli svoja zasedanja šele jeseni. — Delegacije bodo zborovale meseca maja v Budimpešti in zato je izključeno, da bi se državni zbor ¿e sešel v maju, kar žele deloljubne stranke, ki j se boje za poslovni red. Obstoječi pro-vizorij ni sicer noben ideal, sicer pa je najhujše izrastke obstrukcije preprečil, in umljivo je, da žele podaljšati provi-zorij, ki poteče s 15. majem, a ko je že temeljita izprememba poslovnega reda i nemogoča. Da bi se ta želja deloljubnih : strank izpolnila, ne more vseeno biti sklican državni zbor v maju, ker je iz izjav od strani Cehov razvidno, da bi . Cehi tudi v maju nadaljevali z obstruk- , cijo. Zato se je sedaj pojavil načrt, naj j bi vlada provizorni poslovni red podalj- ! šala poiom § 14., ako že nima poguma-, j da bi popolno reformo poslovnega reda i oktroirala iz lastne inicijative, kar bi 1 vsako obstrukcijo onemogočilo že v naprej.
Delegacije se snidejo clne 27. aprila, oziroma dne 5. maja v Budimpešti. Kot delegatje pridejo v poštev clelegat,-je, ki so bili v zadnjih delegacijah. Štajersko bo zastopal torej zopet dr. Korošec, Kranjsko pa dr. Šušteršič.
Pogreb deželnega poslanca Ko-šaka. V sredo popoldne se je vršil v Grosupljah pogreb splošno priljubljenega kranjskega deželnega poslanca Fr. Košaka ob veliki udeležbi občinstva od blizu in daleč. Med navzočimi smo opazili deželna odbornika dr. Zajca in dr. Pegana, deželne poslance Zurza, Vehovca, Dcrmastio, Dimnika, Drobnica, Jakliča, Lovšina, Kobija, dr. Grego-ričft, ravnatelja deželnih uradov Zami-
do, ravnatelja kmetske šole na Grmu itohrmana, nadzornika deželne naklado Zajca, Svetnika trg. in obrtne zbornice Loža rja, tajnika deželne gasilske' zveze Lavtižarja, veliko število županov, mecl njimi Korbarju s Spodnje Hrušice, Oražma iz Most in Belca iz Št. Vida, zastopnike uradništva, zastopstvo orožnikov itd. Častno so bili zastopani Orli, ki so prihiteli v velikem številu s Police, Št. Jurja in Šmarij, kakor tudi okoliški gasilci. Pogreb je aranži-! ral pogrebni zavod gospoda Doberleta. j Truplo pokojnikovo jo blagoslovil stolni dekan prečastiti gospod Kolar ob številni asistenci gospodov duhovnikov, mecl katerimi smo opazili tudi vrhniškega gospoda dekana Honigmana. Pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču je pel pevski zbor glasbenega društva »Ljubljane«. Pokojnik je pred svojo smrtjo izrekel željo, naj bi se na njegovi zadnji poti glasila slovenska pesem. »Ljubljana« je častno izpolnila dragemu pokojniku poslednjo željo. Na grobu se je poslovil od pokojnika v kratkih prisrčnih besedah deželni poslanec dr. Gregorič: »Poslavljamo se od Tebe, tovariš, ki si storil svojo dolžnost kot človek in kot narodnjak. Skromen si bil v svojem življenju, a tem kre-menitejšega značaja. Poslavljamo se od Tebe, a spomin na Te v naših srcih ne bo ugasnil.«
+ Dr. Mile Starčevic je v seji hrvatskega sabora 18. t. m. razvijal državno-pravno stališče Starčevičeve stranke prava. Hrvatska, Bosna, Dalmacija, Istra in slovenske zemlje se imajo združiti. Srbskega naroda stranka prava ne negira, pač pa je proti temu, da bi bili Srbi v Hrvatski poseben političen narod. Tudi Slovenci so v resnici Hrvati. Obsoja pa preganjanje Srbov in veleizdajalske procese, Razliko med Hrvati, Srbi in Slovenci dela samo vlada. Vsi so Hrvati v hrvatski kraljevini. Obsoja Čehe in koalicijo, ki ujedinjenju Hrvatske nasprotujejo,
r Dr. Jan Podlipny, nekdanji praški podžupan, je 19. t. m. zjutraj umrl. Star je bil 66 let.
Kam je bogotajska Francija prišla. Afera Caillaux je razkrila nečuveno gnji-lcbo moderne Francije. Podobne reči se dogajajo tudi v drugih državah, v taki meri, s tako očitnostjo in v takih okoliščinah pa samo v dandanašnji Franciji pod vlado ateistov. Tolažilno pa je, da en sam francoski list vlado brani," vsi ostali pa dajo soglasno duška ogorčenju onega naroda, ki je ostal sredi svobodomiselne korupcije še kolikortoliko zdrav. »Blato narašča, pozor, da se ne zadušite!« kliče »Libre Parole«. »Ta afera bi vlado po-medla na en sam mah, če ne bi bilo ljudstvo tako brezbrižno,« piše drugi. Radikalni »Rappel« se zgraža, da so bili tuji diplomati v zbornici priča, kako je se očitalo francoski vladi, da je sodstvo primo-rala do zlaganih poročil in krivih pričevanj. Le ena stranka — združena radikalna in radikalno-socialistična -— je tako predrzna, da je sklenila zaupnico za Cail-lauxa. To je tista stranka, ki Francijo vlada, stranka onih, ki so se bahali, da bodo zvezde z neba sklatili«, da ne bo nobeden več v Boga veroval. Zdaj se valjajo po blatu, zvezde pa še zmiraj svetijo na nebu. Jako značilno je, da je zbornica v aferi Caillaux poverila parlamentarni preiskovalni komisiji popolno sodno oblast. Od velike revolucije sem, kjer je »odsek za javni blagor« fungiral kot najvišji tribunal, se v Franciji ni do danes to več zgodilo. Komisija bo sodila Caillauxa in generalnega prokuratorja republike, ki je prvemu vrgel v obraz, da ga je prisilil proces zoper bankirja Rochetta ustaviti. Predsednik komisije je vodja zedinjenih socialistov Jaurès. Tako bo socialna demokracija, največja sovražnica današnje družbe, sodila buržoazijsko republiko. Tako večna pravica kaznuje one, ki se ji rogajo. Kaj se bo iz tega rodilo, se seveda ne vé, zakaj svobodomiselci in socialisti se radi pobotajo, če ne kaže drugače. Upamo pa, da v Franciji vendarle enkrat zmaga po-šiena stvar in da bo narod bogotajce strmoglavil.
-•- Osebna vest. Ravnatelj c, kr. kmetijske družbe kranjske g. ces. svetnik Gustav P i r c , ki ;e bil obenem nastavljen k.ot potova'ni učitelj poljedelskega ministrstva za Kranjsko, je v le-tej svoji lastnosti stopil v pokoj, pač pa ostane še nadalje ravnatelj c. kr. kmetijske družbe in bo tudi še v naprej urejeval »Kmetovalca«. Pol'edel-sko ministrstvo na njegovo mesto ne namerava več imenovati lastnega potovalnega učitelja, marveč bo v ta namen dajalo kmetijski družbi primerno letno subvencijo.
— t Dr. Gustav Baron. 18. t. m. je
umrl v Zagrebu monsignor Gustav Baron, generalni vikar zagrebške nadškofije, vse-učiliščni profesor, bivši rektor magnifikus,. apostolski protonator, od leta 1897. do 1907. rektor semenišča, vitez Franc Jože-fovega reda itd. Pokojnik je bil velik prijatelj Slovencev in je bil zadnjič v Ljubljani pri slovensko-hrvatskem katoliškem kongresu. Kot vzor-duhovnik ie pospeše-
val vsako dobro stvar in se zlasti odlikoval kot podpiratelj katoliškega gibanja. Bil je do zadnjega predsednik »Katoliškega kazina < in eden utemeljiteljev Kat. tisk. društva. Katoliški Slovenci za plemenitim rajnikom iskreno žalujemo.
—	Umrla je gospa Uršula škulj rojena Zakrajšek v Ponikvah pri Dobre-poljah; mati g. deželnega poslanca Karola Škulja, v starosti 62 let. Bila je vzorna mati in občespoštovana gospodinja. Naše iskreno sožalje! — Pogreb se vrši v petek ob 10. uri dopoldne iz Ponikev na farno pokopališče Sv. Križa v Dobre-poljah.
—	Namesto venca na krsto gospe Uršule Škulj je neimenovani v Ribnici daroval 5 K za »Slovensko Stražo«.
—	Društvo »Vrtnarska šola« ima svoj letošnji redni občni zbor v Škofji Loki dne 7. malega travna v kavarni Plantarič v Kranju ob 7. uri zvečer.
—	Drag proces. Proces zoper ravnatelja znane goljufive zadruge »Balkan-stane okoli 100.000 K. 50.000 K zahtevajo samo izvedenci, ki so knjige pregledovali. Stroške imajo nositi obsojenci solidarno.
—- Protilaške demonstracije v Splitu in izjemne odredbe. Radi ponovnih proti-laških demonstracij je oblast v Splitu za-povedala vse gostilne ob 7. uri zvečer zapreti. Zaprli so tudi občinskega redarja Bošnjaka. Dr. Trumbič in dr. Smodlaka sta glede tega pri namestniku intervenirala.
—	Dunajska podružnica slov. planinskega društva priredi v nedeljo, dne 22. marca t. 1. celodnevni izlet na Schober. Odhod z vlakom ob 7. uri zjutraj s kolodvora Aspangbahnhof v Puchberg, Se-bastijanov vodopad, Schober, Oehler. Pro-vijant! Cena športnega listka v Puchberg in nazaj 3 K (na naše športne legitimacije).
—	Aretirana cigana. Lukovška žen-darmerija je dne 17. t. m. aretirala približno SOletnga cigana Jožefa Rosenfels in njegovo 161etno prilcžnico Marijo Brandtner in ju izročila sodišču na Brdu. Aretiranca sta sumljiva, da sta izvršila več tatvin v tamošnji okolici; najbrže sta tudi sokrivca one ciganske družbe, ki je bila dne 13. t. m. radi tatvine v Sneberjih aretirana in izročena ljubljanskemu okrajnemu sodišču.
—	Idrijske vesti. 521etnega vpoko-jenega rudniškega oficiala Petra K o n-d a je dne 16. t. m. zadela kap in mu je ohromela desna stran. — Rudar in hišni posestnik Julij Kunstl je minolo nedeljo opoldne tako nesrečno padel no stopnicah pred svojo hišo, da se je zunanje in notranje težko poškodoval in je malo nade, da bi okreval. Kunstl je oženjen in ima več otrok.
—	Dijaški štrajk v Zemunu. Dijaki na zemunski trgovski akademiji so začeli štrajkati, ker so profesorji odločili, da pojdejo z dijaki na naučno potovanje tudi ženske slušaleljice. Dijaki so sklenili toliko časa štrajkati, da se ženske sploh odstranijo z akademije.
Trdnjavo MolUcroel izdana.
IZDAJALEC ZAPRT V ZAPORIH. LJUBLJANSKEGA GARNIZIJSKEGA SODIŠČA.
iz Beljaka poročajo, da so v ponedeljek zaprli radi vohunstva ognjičarja Franca Brzeski v Malborgetu, ki služi že enajsto leto aktivno cesarju. Pozorni so postali na moža, ker je že precej časa potratno živel in so zato začeli preiskovati. Samo njegova kn;ižnica je vredna 2000 kron. Avdi-tor, ki je Brzeskega zaslišaval, je zbral veliko obtežilnega materiala. V ponedeljek so pa moža zaprli. Patrulja dveh mož z nasajenimi bajoneti pod poveljstvom dveh častnikov je peljala vohuna na železniško postajo Malborget, od tu pa z vlakom v ljubljanske zapore garnizi'skega sodišča. Ognjičarjevo ženo so v Trbižu zaprli. Brzeski je prodal Italiji fotografije fortov, utrdb in notranjih delov trdnjave Malborget. Koliko vrednost da je Italija polagala r.a izdane tajnosti, dokazu e, ker canijo samo njegovo opravo in kinč na 40.000 kron. To vohunstvo dokazuje, da ne poizveduje samo Rusija, marveč tudi naš.-i zaveznica Italija o naših vojaških tajnostih. Utrdba (fort) Henzel, zgrajena na Cialavai-skalov-ju nad Malborgetom zapira edino praktično vozno cesto, ki vodi iz Italije na Koroško. Ker gospodari ta utrdba proti zahodu in proti jugozahodu, je Italija že več let delala protipriprave na svojem ozemlju, da lahko v kratkem času utrdbo premaga. Na vrhih Julijskih Alp na italijanski strani na takozvani Leopoldskirchner - p'anini, ki leži ob me'i, so pripravili artiljerijske utrdbe. Prejšnje ozke planinske steze so izpre-menili v vozne ceste in namesto lesenih mostov čez Fello so zgradili mostove iz kamna. Canal del Herro so posuli z minami, ki jih lahko brezžično vžgo. Z novimi cestami so omogočili, da hitro prepeljejo velike topove v že pripravljene utrdbe, da lahko kmalu obstreljujejo in premagajo utrdbo Henzei in da tako pribore ces4o, ki vodi v znani vojaško velevažni beljaški kotel.
O zaprtem vohunu se še ooroča, da je bil ognjičar Brzeski zelo znana oseba. V Malborgetu je služil že dolgo vrsto let. Nekaj časa sera je pa izdajal veliko de-denarja in razkošno živel. Skrivaj so ga nadzorovali in prišli do zaključka, da toliko denarja ni mogel pošteno pridobiti. V Malborgetu je imel stanovanje s 5 sobami, ki so bi'e naje^gantnejše opremljene. Ko so zbrali, dovolj sumljivih okoliščin, so pozvali v Malborget vo;aškega avditorja, ki je preiskal stanovanje osumljenega topni-čarja. Stanovanje je bilo tako razkošno, da jc avditor vzkliknil, da še pri generalih ni tako lepih stanovanj videl. Zrcalo je bi'o vredno 500 kron. Izdajalec je prodal Italiji tudi načrte trdnjave in vozne načrte. Vohuni! je že več časa. Vojaško sodišče je zaprlo njegovo stanovanje razen ene sobe in ene kuhinje, ki so ju prepustili ženi in otroku aretiranega ognjičarja. Žene niso zaprli, kakor se je prvotno poročalo. Br-zesky jc obiskoval tudi kadetno šolo, a so ga izključili radi n egove iahkomišljenosti. Izdajalec je zelo inteligenten mož, ki se elegantno obnaša. Njegova izredna sposobnost je omogočila, da jc imel vpogled v marsikatere zaupne zadeve.
Sla'Me novice.
š PetindvajsetlcSnica slovenske gimna. zije na Štajerskem. Letos mine 25 let, odkar so se na mariborski državni gimnaziji odprle slovenske vzporednice. Pred 25 leti, s šolskim letom 1889 90 se je dalo nam Slo-vencem, ker je bila nujna potreba, to trohico pravice. Pred 25 leti je bila to za nas velika pridobitev. Vzporednica je takoj pokazala, da je bila potrebna. Dijaki slovenskih vzporednic so vseh 25 let z velikim uspehom tekmovali z nemškimi dijaki in jih celo prekašali. Pri prvi maturi slovenskih vzporedničarjev leta 1897. je od 41 maturantov 8. razreda napravilo 13 Slovencev in le 2 Nemca maturo z oclliko. To častno razmerje je ostalo več ali manj celih 25 let. Le neko žalostno dejstvo je uži-velo v 4. gimnazijskem razredu zadnj i leta. Celih 20 let je pri izkušnji iz štajerske zgodovine dobil navadno Slovenec prvo darilo. Zadnjih 5 let pa se to darilo dosledno daje nemškim dijakom. Noben slovenski dijak ni več deležen tega odlikovanja. To razmerje je silno čudno. Slovenski dijaki lansko leto niti niso več obiskovali tega prostega predmeta. Upamo, da se bo to razmerje odslej zopet pravično uredilo. — Izmed profesorjev, ki so v teh 25 letih delovali na slovenski paralelki, še deluje sedaj edini profesor g. Franc Jerovšek. Prvi razrednik gosp. prof. J. Košan je sedaj v Gradcu. Dolgo vrsto let sta delovala na zavodu že rajna profesorja Jan. Majciger in Blaž Matek. Gojimo odkritosrčno upanje, da se bo zavod tudi prihodnjih 25 let čvrsto razvijal in vzgojil Slovencem na Sp, Štajerskem vrsto vzornih rodoljubov.
š S pošte. Poštar Albin Lichteneggei v Braslovčah je na lastno prošnjo prestavljen na pošto v Petrovče pri Žalcu.
š Protestantovska cerkev v Št. Ilju t Slov. goricah. »Grazer Tagblatt« od srede dne 18. t. m. objavlja oklic »Heimstadta«, v katerem se pozivajo graški Nemci, naj obiščejo neko prireditev, koje dobiček je določen za novo lutrovsko cerkev v nekem kraju, kjer se je po »Siidmarki« in »Heim-stadtu« naselilo veliko število protestan-tovskih Nemcev. V oklicu se sicer ime kraja ne imenuje, vendar je sigurno to — naš Št. Ilj. Kolikor je nam znano, ima že Gustav-Adolfverein celo kupljeno posestvo, kjer bo stala ta lutrovska molifnica. S to cerkvijo bodo menda Nemci pri sedanjih vo'j.tvah skušali pridobiti katoliške Nemce ze.se.
š Ptujski mestni svet je daroval za
»Siidmarko« 100 K iz občinskega premoženja. Ko'iko pa je naših občin na Štajerskem, ki kaj darujejo za »Slov, Stražo«?
š Pek Ornig bo odložil svoj mandat, oziroma pri prihodnjih deželnozborskih volitvah ne bo več kandidiral. To je povedal Ornig - paša dne 14. t. m. na shodu v Rogaški Slatini. Vzroka sicer ni povedal, a skoro gotovo se Ornig boji svojih lastnih »rojakov«, da bi ob volitvah razbobnali v svet razne lepe storije, ki se zadnji čas širijo iz Ptuja in so bile že tudi predmet sodnih razprav. Dan za dnevom prihajajo v ptujski nemški družbi »delikatnejše« reči na svetlo in Ornig se opravičeno boji, da bo v kratkem grdo počilo. Previdnost je pa baje hčerka božja.
š Umrl je v Gradcu železniški sprevodnik Anton Potokar iz Maribora.
Predlog za „razdelitev flvslr je".
»Neue Freie Presse« poroča, da »Novo Vreme« objavlja izjavo visokega ruskega dostojanstvenika, kateri je v nekem po i-tičnein salonu pred'agal,, naj bi se napravila rusko-nemška-francosko-angleška zveza v svrho razdelitve Avstrije. »Novo Vreme« je iz tega napravilo uvoden članek in označuje to ide'o kot »diskusije vredno«. • Tempa« pa Novemu Vremenu« sekun-dira. Baie ruski diplomati to vprašanje res
razpravljajo. Pogovarjajo se o njem tudi v Berolinu, Parizu in Bukarešlu.
O tej stvari pišejo danes dunajski listi sledeče:
»Novo Vreme« je objavfo interviev z neko visoko rusko osebo, ki je izjavila, da gre Rusiji kakor tudi drugim velesilam pri oboroževanju zgolj za to, da se mir zagotovi. Mir bi se pa zagotovil, če dobi Francija nazaj Alzacijo in Loreno, Nemčijo bi odŠkodovali z zahodnimi, Rusijo pa z vzhodnimi provincami Avstro-Ogrske. Nadalje trdi interviev, da so že v Parizu in Londonu razpravljali o rusko-francoski-angle-ški-nemški zvezi za mirno razdelitev Avstro-Ogrske. Nadalje pa objavlja »Novo Vreme« še en interviev z nekim ruskim državnikom (najbrže Witte), da je car, ko ga je obiskal nemški cesar Viljem v Peter-burgu, kmalu nato, ko je zasedel prestol, priporočal novo zvezo Rusije z Nemčijo in Francijo. Cesarju Viljemu je načrt ugajal, a pristavil je, da nova zveza ne sme biti naperjena proti Angliji. Nemčija in Rusija sta si dopisavali, a uspeh se ni dosegel. Izvolski je pa pozneje ves načrt preprečil, ko se je odločil za entento z Anglijo. V Parizu se trdi, da je v svoji zadnji izjavi francoski ministrski predsednik Dou-merguc zato tako simpatično o Avstro-Ogrski govoril, da oslabi na Dunaj čez Pe-terburg došle govorice o razdelitvi Avstrije. V Parizu so bili nezadovoljni, ker je »Novo Vreme« te govorice zabeležilo. — »Matin« in »Echo de Paris« dementirata istinitost poročil »Novega Vremena«, češ, da Francija in Rusija nimata povoda delati na razpad Avstro-Ogrske. Oficiozno se pa preko Monakova iz Berolina izjavlja: Vse je seveda le poizkus povzročiti nezaupanje med velesilami v trozvezi in zato temu nerodnemu manevru nihče ne nasede.
Slednja verzija bo tudi po vsej priliki /esnična. Take abotne hujskarije je tem bolj obsojati, ker jim bodo sledila seveda nova oboroževanja.
LjuhljODSke novice.
lj Izdajalci in škodljivci mladine. Pisava »Dneva« rodi sadove, kakršnih si žele naši narodni nasprotniki. Dolgo časa je dregal »Dan«, »zakaj je v Ljubljani vse mirno«, toliko časa, da se mu je posrečilo zvoditi mladino. Tem ljudem noben človek, ki je že 24 let star, nič ne verjame; zato so si izbrali za svoj eksperiment mladino, da svojim gospodarjem pokažejo, da so napravili vsaj nekaj zmede. Srednješolska mladina naj štrajka v proslavo 5001et-nice vstoličenja koroških vojvod v slovenskem jeziku! Ona naj nikar ne čaka na pravilno šolsko proslavo, ona mora takoj stopiti v štrajk, dočim se suvereni ljubljanski župan še zmenil ni, da bi pozval na datum obletnice hišne posestnike k primerni proslavi. Tudi liberalno-radikalni »Brani-bor« šele za danes sklicuje sejo o tem, kako nai sc spomin vstoličenja proslavi T Če bi šlo po mnenju »Dnevove« redakcije", bi ravnateljstva ne smela dijakov niti posvariti in bi morala menda naravnost priporočati, naj dijaki upoštevajo le »Dnevove« pogubne nasvete. Naravnost čudimo se v teh razmerah, da »Danovci« niso še obesili ali častno ustrelili tistega fantička, ki je na II. državni gimnaziji takoj po »tajnih štrajkarskih sklepih« šel vse povedat ravnatelju, da bi se profesorskemu zboru nekoliko prikupil! »Dan« se hu-duje, ker se zapeljivcem mladine vendar ni posrečilo pripraviti vse mladine do nesrečnega, brezkoristnega štrajka in se je
?(osrečilo vsaj nekaj mladine iztrgati zape-jivcem iz rok. Vsak, kdor se je oziral na naše nasvete in svarila, je sedaj lahko vesel in mirne vesli. »Slovenec« je storil svojo dolžnost nasproti mladini, pa tudi nasproti elementom, ki na neodgovoren način zavajajo mladino. Povedali smo črno na belem, da je lahko še pred štrajkom v »Slovencu« bral vsak policaj in nepoli-caj, da je mladina le zapeljana in da je poleg »Dneva«, katerega urednik dr. Lah je menda s tem napravil glavno izkušnjo za srednješolskega pedogoga, kriv vsega neki hujskač, katerega nobena gimnazija ni hotela več sprejeti in ki kot tak ni prav nič sposoben dajati dijaštvu kakih pametnih nasvetov. Grešili bi napram mladini, ako bi se potuhnili in ako bi pravočasno ne udarili proti zapeljevanju slovenske mladine. Storili smo v interesu mladine in v njeno korist vse, da preprečimo načrte takih huj-skačcv. Jeza njihova priča, da je njihov načrt presenetiti javnost s štrajkom in vzburiti tudi drugo javnost, vsaj deloma preprečen. Politični sadovi so bili — naročeni, so pa izostali. To umešavanje v dostojno proslavo 500letnega spomina vstoličenja smo javno in najkrepkejše pred izbruhom štrajka ob pravem času zavrnili. Sedaj lahko vsak ve, kje so iskati krivci in hujskači, ki se svoje odgovornosti s psovkami v »Dnevu« ne iznebe. Hujskarije »Dnevove« — nad katerim imajo, mimogrede povedano, oblast učite ji (!!) — rode nadaljnje »sadove«. V »Slovencu« smo zastavili besedo za zapeljano mladino: bilo ie pričakovati, da se vsa stvar vendar z
lepa poravna. Danes zjutraj pa je dijaštvo na II. državni gimnaziji, ki se je dalo zapeljati v štrajK, poslalo profesorskemu zboru pismo, v katerem javlja, da bo štrajk nada'jevalo, ako se prične s kako preiskavo. Ker se je s preiskavo, o kateri smo prepričani, da bi milo izpadla, vendar priče'o, je dijaštvo višjih razredov zopet zapustilo šolo. Licejke so tudi že zapustile zavod, pa se je ravnatelju posrečilo, jih pregovoriti. Obžalovale tega ne bodo. Nižji razredi II. državne gimnazije so ob 11. uri odšli iz šole, šli k učiteljišču, od tam k I. državni gimnaziji in od tam na jubilejni most, kjer jih je poHcija razkropila. Na jublejnem mostu je bilo okolu 200 dijakov. Stavka cela II. državna gimnazija. Na učiteljišču je vodstvo učiteljišča zaprlo vrata, da niso dijaki mogli vun. Na realki štrajkajo štirje razredi. Popoldne so pričeli štrajkati tudi višji razredi tukajšnje I. državne gimnazije. V veži I. državne gimnazije je nabit razglas, da kdor se v osmih dne ne oglasi, bo brez pardona izbrisan iz vseh šolskih katalogov. V Tivoli je ljubljanska policija razkropila 300 do 400 dijakov, med katerimi se je nahajal že znani ljubljanski mob. Dosedaj je policija občutno kaznovala dva dijaka po 20 K, enega dijaka je danes policija aretirala, ker se je baje policiji nekaj upiral. Kaj bo iz tega? Ali si dijaštvo res misli, da je to pot, po kateri se bodo da'e Šo'ske oblasti terorizirati? Ali ne ve, da napravlja s tem uslugo samo tistim, ki bi najraje kolikor mogoče veliko slovenskega dijaštva škartirali? Nekateri Hrajkovci sclzeč se zatrjujejo, da štrajka;o le »iz so^darnosti«. Tem našim dijakom, ki so se dali zapeljati, kličemo: Ne bojte se par kričačev, pojdite mirno takoj v šolo! Nihče vas braniti ne bo mogel, ako ne po-s'ušate tega dobrohotnega nasveta. Solidarnosti radikalci niso poznali ne pri Ci-ril-Metodovi družbi, ne pri »Slovenski Matici« in je poznali ne bodo, ko bodete trpeli vi in vaši stariši. Stariši, pridite v Ljubljano in pel ji'e svoje sinove takoj v šolo! To je edina možnost, da se preprečijo na-daljne nesreče, sicer bo žalosten spomin na to, kako so neodgovorni ljudje lepo spominsko slavnost Slovencev pokvarili, kakor pokvarijo sploh vse, kar s svojimi nesrečnimi rokami zagrabijo. Ti ljudje bi zaslužili, da prinesejo stariši v Ljubljano za take izdajalce in škodljivce mladine — palice in gorjače. Šolske oblasti pa še enkrat prosimo, da uvažujejo vse psihološke momente in da napram mladini kar najmileje postopajo^-'
lj Umrl je v Gradcu vpokojeni ravnatelj brnske gimnazije vladni svetnik Julij W a 11 n e r, ki je pred leti dalje časa služboval na ljubljanski gimnaziji.
lj Na sporedu proslave 5001etnice vstoličenja koroških vojvod v slovenskem jeziku, katero prirede ljubljanska društva S. K. S. Z., združene s »Slovensko Stražo«, bo tudi slavnostna predstava v deželnem gledališču. Predstavljala so bo izvirna, nalašč za to pros'avo spisana igra.
— Promocija. Za doktorja prava bo na dunajski univerzi dne "23. t. m. pro-moviran c. kr. policijski konceptni praktikant Ivan Gogola.
lj Kako nastane iz ihalega velikol Ljubljančani smo že precej navajeni na to, da delamo iz muh slone. Še večja pa je lahkovernost nekaterih Ljubljančanov, ki vsako »senzacijonalno vest« slepo verujejo in jo razširjajo ter povečujejo s čudovito vztrajnostjo. Tako se je včeraj po Ljubljani raznesla vest, da je dr. Furlan zadel v razredni loteriji 100 tisoč kron. Gospod dr. Furlan ima bržkone veliko nevoščljivccv, kajti z neko vidno žalostjo so oznajevalci te senzacije govorili o »izredni sreči«. Kako pa j se v Ljubljani loterijski dobitki multi-plicirajo, je razvidno iz tega, da je dr. Furlan zadel borih — 25 K.
lj Posledica zime. V sredo zvečer se je pri Drelsetovi hiši v Streliški ulici podrl na dvorišču oporni zid pod hribom, ki je bil izpodjeden od vode. Dvorišče je popolnoma zasuto od kamenja in prsti. Sreča je bila, da ni bilo v trenutku, ko se je zid podrl, nikogar na dvorišču, sicer bi gotovo zahtevala nezgoda tudi človeško žrtve. Kamenje je priletelo tudi v pritlična stanovanja v hiši in nekatero kamenje težko po pol-drug stot.
lj Čudežni umotvor moderne kinematografije »Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa« pričel se je predvajati danes v kinematografu »Ideai« v Ljubljani. Na Dunaju, v Gradcu, kjer se je dosedaj predvaial, dosegel je najviharnejše priznanje. Slike so posnete deloma na zgodovinskih tleh, kjer jc hodil in živel naš Izve'ičar, deloma so posnete po izv&dih slavnih mojstrskih slikah. Ta fi!m je žel povsodi pošteno zasluženo slavo in hvalo vseh krogov, zato naj ne bi nihče zamudil ogledati si ta umotvor!
]j Semenj. Na tukajšnji semenj so v sredo prignali 442 glav, in sicer 241 volov, 45 krav, 144 konj in 12 telet.
lj Umrli so v Ljubljani: Verk Amalija, hči postrežnice, 7 mesecev. — Jenkule Pavel, delavec, 41 let. — Marenko Josipina, hči želez, čuvaia. 6 dni. — Rakoš Slavico,
hči jetniškega paznika, 3 leta. — Torre-sani Natale, prisiljenec, 57 let. — Malner Julij, sirota, 2 leti. — Steiner Ludovik, sin posestnika, 11 mesecev.
NOVAČENJA PO § 14.
Z Dunaja se poroča, da so že izdelali odloke, ki bodo določili s § 14. novačenja za leto 1914. Vojno ministrstvo je že ukazalo vsem avstrijskim zbornim poveljni-štvom se pripraviti, da bodo novačenja izvedli med 22. aprilom in 20. junijem.
Z Dunaja smo dobili poročilo, da jutri »Wiener Zei'ung« priobči naredbo, ki s § 14. odreja zvišanje števila vojaških novincev za tekoče leto.
DUNAJSKE OBČINSKE VOLITVE.
Ob dunajskih občinskih volitvah so 19. t. m. v tretjem razredu v vseh okrajih zmagali krščanski socialci z veliko večino. Volili so 48 občinskih svetnikov, dozdaj so imeli krščanski socialci 47 občinskih svetnikov, ker so jim pred dvema letoma socialni demokrati z malo večino v Otta-kringu iztrgali en mandat, ki so si ga krščanski socialci zopet priborili.
STAVAK NA LVOVSKI VISOKI ŽIVINO-ZDRAVNIŠKI ŠOLI.
Slušatelji visoke živinozdravniške šole v Lvovu so 19. t. m. stavkali, da pokažejo svojo solidarnost s slušatelji dunajske visoke živinozdravniške šole,
EKSPROPRIACIJSKA POSTAVA.
Govori se, da se je afera zaradi eks-propriacijske postave glede hrvatskega Primorja zadovoljivo rešila in da bo grof Tisza v magnatski zbornici podal tozadevno izjavo. — Bomo videli.
SVIHA NE TOŽI »NARODNIH LISTOV«.
Dr, Sviha je, kakor znano, vložil proti »Narodnim Listom« ovadbo zaradi razža-ljenja časti. Sodišče mu je dovolilo štirinajstdnevni rok, da vloži tožbo. Rok je pretekel, pe da bi bil dr. Sviha vložil tožbo.
FRANCOSKI MORNARIŠKI MINISTER ODSTOPIL.
Francoski mornariški minister Monis je demisioniral. Mornariški minister postane kolonijski minister Lebrun, kolonij-ski minister pa Maginot.
Pariz. Odstop francoskega mornariškega ministra je gotova stvar.
NOVO LAŠKO MINISTRSTVO.
Novo laško ministrstvo se je sledeče sestavilo: Salandra ministrsko predsedstvo in notranje stvari; marchese d i San G iu Iran o zunanje zadeve; Martini kolonije; D a r i pravosodje; Rubini zaklad; R a v a finance; S p i n g a r d i vojska; M i 11 o mornarica; R i c c i o poljedelstvo; D a n e o pouk in C i u f e 11 i javna dela. Salandrovo vlado nazivajo vlado liberalne koncentracije. Dvomijo, da bi se mogel Salandra dolgo držati.
POIZKUSNA MOBILIZACIJA V RUSIJI.
Napovedana poizkusna mobilizacija v Rusiji se je pred enim tednom začela, in sicer na Finskem. 1,400.000 vojakov je na nogah. Stale bodo te »običajne vaje« 105 milijonov rublov. Malo preveč za »običajne vaje«. Ne da sc tajiti, da postaja stvar nekoliko resna.
»ie vesli.
ČEŠKI RADIKALCI PROTI MLADO-ČEHOM.
Praga. Prokop Gregr je priobčil v sredo na uvodnem mestu v »Češkem Slo-vu« članek, v katerem vztraja na svojih prejšnih trditvah, da je mladočeška stranka dobivala iz dispozicijskega fonda denar za strankarske namene in da ni verjeti de-mentijem dr. Kramafa, dr, Forta in drugih. Mladočeška stranka ni dobila samo denar za svoj list »Den«, temveč tudi za volilne namene, in sicer za državnozborske volitve 1. 1907.
MLADOČEHI IN DISPOZIČNI ZAKLAD.
Praga. Prokop Gregr jc v »Češkem Slovu« priobčil članek, v katerem vztraja na svoji trditvi, tla je mladočeška stranka dobivala denar iz vladnega di-spozičnega zaklada. Nihče ne more s sveta spraviti dejstva, da sta on in pokojni poslanec Anis izjavila mladoče-škim prvakom: dr. Kramafu, dr. Fortu in dr. Rasinu, da nočeta iti s stranko, ki je dobila od vlade denar za volitve. Ne le za »Deh«, marveč tudi za državnozborske volitve leta 1907. so Mlado-čehi, v katerem klubu jc dr. Ravnihar/ dobili denar iz dispozičnega zaklada.
SOCIALNO ZAVAROVANJE.
Dunaj. Socialno-zavarovalni odsek jc v svoji seji 18. t. m. sprejel §§ 21. in 22. v smislu predlogov pododseka. Nato je vzel v razpravo določbe o okrajnih plačilnicah.
DR. LEO PRI CESARJU.
Dunaj. Načc'nik poljskega kluba dr. Leo je bil danes kol tajni svetnik pri cc-sarju v avdijcnci. Cesar ic izražal posebno
zadovoljnost, da je rešena volilna reforma v Galiciji ter je izrekel željo, da bi oba naroda skupno delovala v korist deželi.
JUGOSLOVANSKO DIJAŠKO GIBA« NJE.
Spljet. Tu se je dne 19. t. m. vršil slovesen sprejem' na Revoltelli od Lahov napadenih dijakov. Pozdravil jih je župan. Oblast je mobilizirala vso policijo in je zabranila srednješolcem prosti dan, Tudi obhod po mestu se je prepovedal. Policija pa je aretirala tudi 10 Italijanov, pri katerih so našli štiri bombe, in neko laško gospodično, ki je hotela nekega dečka, z bokserjem udariti. Zvečer je bila slavnost v gledišču
RAZREDNA LOTERIJA.
Dunaj. Pri današnjem žrebanju razredne loterije so zadele 30.000 K št. 75.508, 20.000 K št. 48.707, 5000 K št. 77.097, 2000 K št. 5088, 5327, 6942, 14.898, 21.942, 25.551, 26.440, 28.893, 44.319, 50.066, 56.379, 68.580, 73.153, 78.513, 85.869. 88.432 in 96.847.
OBSOJENI ŠPIJONI.
Dunaj. Danes so bili obsojeni špijoni v prilog Rusije, in sicer: Bronislav Dyrcz na 5 let, Rudolf König na 3 in pol leta, Ju-lijan Leontiewicz na 2 leti in 3 mesece, Andrej Kowarski na 4 leta, Pavlovič na 3 leta 9 mesecev, Boris Kulikov na 2 in pol leti, Sadič na 8 mesecev, gospa Hoffmann na 2'/, leta, Tereza König je oproščena.
EKSPROPRIACIJSKI ZAKON.
Zagreb. Govori se, da so se pogaja« nja med koalicijo in ogrsko vlado glede koalicijskega zakona ustavila. Trgovinski minister Harkany je baje hotel izjaviti, da je hrvatsko Primorje del ogrske krone. Baje bo magnatska zbornica o zakonu dne 31. t. m. razpravljala in sklenila neke popravke, ki bodo baje Hrvatsko zadovoljili. ^
BERCHTOLD SE VMEŠAVA V VSE' UČILIŠKO ZADEVO.
Rim. (Oficiozno.) Minister za zuna« nje zadeve dr. San Giuliano se pomlšlja sestati se z grofom Berchtoldom, ker laška vlada želi, da se poprej laško vse-učiliško vprašanje v Avstriji ugodno reši. Grof Berchfold sicer neprestano in živahno pritiska na ministra notranjih zadev in na naučnega ministra, naj se vprašanje laške fakultete v Trstu hitro reši, toda vlada in dvor ne marata laške fakultete v Trstu. Menda se misli na ustanovitev fakultete na Dunaju potom § 14., pa še to ni zelo verjetno.
NEČUVENIŠKANDAL NA FRANCO» SKEM.
Pariz. »Eclair« priobčuje nova, silno huda očitanja proti Monisu in Cail-lausu. Oba sta svoj čas preprečila nemško - francoski sporazum zaradi Maroka, vsled česar bi bilo kmalu prišlo do vojske, Caillaux je hotel dalje ustrahovati Špansko s tem, da je podpiral anarhiste in vodil komplot proti kralju Alfonzu, končno jc intrigiral zoper novo vojaško predlogo, dasi je sicer cela vlada bila zanjo. Tudi »Figaro« po trjujc vse to.
VELIKA NESREČA V BENETKAH. (50 oseb se utopilo.)
19, t. m. ob pol 6, uri zvečer se je pripeljal parni čoln mestnega prometnega podjetja iz Sante Elizabete na Lido. Vozilo se je v čolnu 80 oseb. Čoln je zadel v neko torpedovko, ki ga je prerezal. Čoln se je potopil. Osebe, ki so se v kajiti nahajale, so prišle takoj pod vodo. Kakor se poroča, so rešili deset oseb. Ponesrečili sta med drugimi mornariški poročnik Vossi in ruski podkonzul Merkinski. Poroča se, da se je nesreča zato zgodila, ker jc kapitan s potniki gledal polet nekega hidroplana in zato prezrl, da se bliža torpedovka, Utonilo jc do 50 oseb.
Iz Benetk smo danes popoldne dobili brzojavko: Doslej so potegnili iz vode 21 trupel, 22 jih še pogrešajo. Ponesrečeni parni čoln je zavit v blato lagun 20 metrov globoko.
DEMONSTRACIJE V VARŠAVI.
Varšava. Pred tukajšnjim nemškim konzulatom so demonstrirali dijaki. De-monstrantje so razbili okna na poslaništvu
K ŽELEZNIŠKI NESREČI V TRSTU.
(Glej Primorske novice«.)
Trst. Poskušnja z lokomotivo je poka« zala, da je zavora dobro funkcionirala. Sklepajo, da je bil strojevodja, ki je že od Celovca dalje vozil zdaj počasi, zdaj z divjo hitrostjo, več ali manj nor. Kurjač Karel Božič, ki so ga tudi zaprli, je rodom iz Kamnika.
Razne stvori.
Vohunska aiera v angleški mornarici.
Z angleške križarke Queen , povelniške ladje viceadmirala Burneya, jc izginila sig-| nalna knjiga. Preiskava ni imela doslej še I nobenega uspeha.
Milijonska ustanova za pohabljence.
Iz Munstra poročajo, da je najmlajši sin komerčnega svetnika Piepmayerja daroval 2 mi'i.ona kron za podporo pohabljencev. Z obresti ustanove se bodo podpirali potrebni pohabl enci brez razlike konfesij.
Delavec podedoval milijone. Delavec Ivan Ycikovski v Sosnovicah je dobil od amerikanskega konzula v Varšavi obve-sti'o, da je od svojega stričnika, ki je pred nekaj tedni umrl v New Yorku, podetfoval 450.000 dolarjev. Srečni dedič je živel doslej v precej siromašnih razmerah.
Proglasitev za blaženega univerzitetnega profesorja v Paviji, Contarda Ferrini, je bila pred kratkim uvedena s tem, da se vrše v desetih škofijah poizvedbe v to svr-ho, in da je bil izdan na vse duhovnike in lajike, naj dajo vsa dela, spise in pisma na razpolago.
Učenjak med študijem zgorel. Iz Ne-apelja se poroča, da so našli ravnatelja vezuvskega observatorija profesorja Jožefa Mercallija mrtvega, sežganega v postelji. Rajnik je študiral pri petrolejki v postelji in je zaspal, ne da bi bil ugasnil luč. Svetilko je v spanju prekucnil. Postelja se je užgala in nesrečnež je zgorel.
49 vojakov-upornikov ustreljenih. V Jojutli, Mehika, so 18. t. m. zjutraj usmrtili 49 upornih vojakov vladne vojske. Obsojence so postavili razdeljene v oddelke 12 mož ob nekem zidu in so jih postrelili. Usmrčenje je trajalo nad pol ure. Zadnji oddelki obsojencev so morali korakati na morišče čez kup truplov že ustreljenih tovarišev. Usmrčence so pokopali v skupen velik grob.
Primorske vesli.
p Protestno slovansko zborovanje v
Trstu. Slovensko politično društvo »Edinost« v Trftu je za v sredo zvečer sklicalo v Narodni Dom protestno zborovanje zaradi zadnjih dogodkov v Trstu, Udeležilo se je tega shoda gotovo nad 3000 navdušenih tržaških Slovanov. Na zborovanju so govorili dr. Wilfan, dr. Čok, dr. Rekar, dr. Rybaf in Volarič. Smisel izvajanj gg. govornikov je bila manifestiranje za slovensko univerzo in protestiranje proti laškim izgredom na višji trgovski šoli Re-voltelli. Z navdušenjem sprejeta resolucija izreka svoje ogorčenje nad brutalnim nastopom italijanskega dijaštva napram njihovim slovanskim tovarišem na Revoltelli in pričakuje, da poklicane oblasti izvedejo čimpreje preiskavo, ki naj pokaže, kdo je te dogodke zakrivil; nadalje se protestira proti temu, da bi se rešilo italijansko vse-učiliščno vprašanje na škodo jugoslovanskemu in predno se zlasti tržaškim Slovencem ne dajo potrebne šole, kakor jih Lahi v obilni meri že uživajo; poživlja se naposled vse slovanske poslance v državnem zboru, naj v obrambo skupnih slovanskih interesov ne dopuste, da se Italijani okoristijo na škodo tržaških in sploh primorskih Slovanov. Ko so slovenski zboro-valci veselo prepevaje slovanske narodne pesmi zapuščali Narodni Dom, so se začele od voltov di Chiozza proti njim valiti velikanske množice laških pobalinov in mlečnikov. Mnogoštevilni policiji se je posrečilo napraviti med obemi na trgu Ca-serma nepremostljiv kordon, ki je preprečil večje izgrede. Pripravljeno je bilo tudi vojaštvo.
p Odhod hrvatskih slušateljev Revol-telle. Ker so predavanja na višji trgovski šoli Revoltelli na nedoločen čas sistirana, se ni zdelo vredno hrvatskim dijakom na slepo čakati zopetne otvoritve predavanj; zato so se v sredo popoldne ob 3. uri s paraikom »Albanija« odpeljali v svojo domovino Dalmacijo. Tržaški Slovenci so jim za slovo v torek zvečer prbedili v Narodnem Domu sijajen poslovilen večer, na katerem je vladalo neprisiljeno bratsko razmerje. Slišali smo navdušene govore, v katerih se je izražala sloga in edinstvo Jugoslovanov. Izmed Tržačanov so govorili dr. Rybaf, dr. Jedlowski, Bubalo in dr. Čok. V sredo popoldne se je zbralo na pomolu :>Sanita«, odkoder je odhajal par-nik, na stotine slovenskega občinstva, med katerim je bilo tudi veliko dalmatinskih delavcev, ki se nahajajo v Trstu. Upamo, da so bratje Hrvati odnesli iz Trsta lepe spomine jugoslovanske solidarnosti. Mi jim pri tem želimo, da bi se zopet kmalu vrnili in da bi jim bilo zopet omogočeno
nadaljevati njihove študije na Revoltelli.
p Umrla je v Trstu Elena Sankovič, stara 32 let.	'
p Davčni uradnik zaradi vohunstva aretiran. V Bujah so aretovali davčnega' uradnika Sbiso zaradi vohunstva in ga iz-i ročili tržaškemu sodišču. V stanovanju) Sbise so izvršili hišno preiskavo.
p Samoumor. Vodja tržaške podružnice duna'ske tvrdke s kavo, Meinl, 23letni Oskar Semrad, se je ustrelil vsled nesrečne ljubezni.
p Nesreča na državnem kolodvoru v Trstu. Vlaku, ki jo prišel z Jesenic in Gorice v Trst v sredo popoldne ob dveh, so tik pred glavno postajo v Trstu odpovedali zavirači, da ga strojevodja ni mogel ustaviti! Vlak je drvil v kolodvor z brzino 24 km in pri tem z grozovitim sunkom butnil v mejnik ob koncu tira. V vozovih so vse šipe razbite in 40 potnikov, ki so pri sunku popadali eden na drugega, je bolj ali manj ranjenih. Težko so ranjeni vlakovodja Vrtačnik, strojevodja Kraus in izmed potnikov Gregor Karlin ter Mariia Vogehveis, ki je bila v drugem stanu. — Vlak je bil poštni vlak št. 13. Mejnik je iz zemlje izdrt. Da ni bil tako močan, bi se bila še hujša nesreča zgodila. Materialna škoda znaša 30.000 K. Strojevodja se piše Jožef Kraus in je doma iz Judenbur-ga, kurjač pa Pavel Božič. Oba so zaprli. Pravita, da zavora ni funkcijonirala. Stroja še niso izvlekli iz zemlje, v katero se je zaril.
p štrajk gimnazijcev na Sušaku. Na Sušaku so gimnazijci pretekli torek korporativno zapustili šolo in odšli na javni trg, kjer so zborovali. Na zborovanju so sklenili protest proti napadom laških dijakov na Revoltelli v Trstu na slovanske dijake.
p Laški napad s streli. Ko je šel v sredo zvečer strokovni tajnik Narodne delavske organizacije g. Brandner od zborovanja v Narodnem Doriui proti Barrieri, so ga v Caprinovi ulici napadli laški pobalini s streli. Počilo je dvakrat in krogla je žvižgala ravno nad njegovo glavo. Kdaj bomo že enkrat na cesti varni pred laško sodrgo?
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 bg.
Budimpešta, 18. marca 1914.
Pšenica za april 1914.....12 16
Pšenica za oktober 1914 . . .	11-24
Rž april 1914 ........9 59
Rž za oktober........8"t>6
Oves april 1914.......755
Oves za oktober.......7'75
Koruza za maj 1914.....6'71
. SANATORIUM • EMONA I
i ZA-NOTKANUE-IN-KIRURGlCNE -BOLEZNI. •PORODNIŠNICA.
/ LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 41
SEF-ZDRAVNK:pRnARU-DR FR. DERGANC1

'ejravattoz
železnato J{ina-Vmo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konva escentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Večkrat odlikovana
Rad JOOO zdravniškili spričeval
J. SEfflUlflLLO, C. in kr. dvomi doHavitell
i i TBST-Barkovije. =====
t
Božji Previdnosti je dopadlo po-klicati v lepSo veCnost našo predobro muter
Uršulo Škulj,
roj. Zakrajšek
v sredo dne 18. marca 1914 ob 6. uri popoldne po daljši težki bolezni v 6J. letu starosti, prevideno s svetimi zakramenti za umirajoče.
Pogreb preljubo pokojnico se vrši v petek ob 10. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče k Svetemu Križu v Dobrepolje.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
Prosimo sorodnike, prijatelje in znance pobožne molitve za našo predobro mater.
Ponikve pri Dobrepoljata,
dne 18. marca 1914.
Josip, Eduard, posestnika. — Karol, kaplan in deželni poslanec. — Anton, Janez, sinovi.
H
H
n
H H
^iegljišiz
popolno v dobrem «tonu se ceno proda. — Jos. Senica, Domžaie.	942
V najem se da
■ WA
946

D
iMmiimmimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiimmimiiimmmmi.....umnim
Izpraznjena je služba
v Škoiji Loki. Nastop sredi junija. Prošnje je vložiti do 3. aprila pri župnera uradu v Škoiji Loki.
'r.:r^uuiuiliiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiim>m;
v Št. Vidu pri Mislinjah (Štajersko) je bil edino in samo po uporabi tinkture za želodec lekarnarja Piccoll-ja v Ljubljani,
Dunajska cesta, rešen želodčne bolezni, vsled katere je trpel že celih 19 let. — Steklenica 20 vin.
Naročila sprejema lekarna
6. rai, mm.
s stanovanjem, trgovino in vsemi potrebnimi shrambami v Dobu ob državni cesti na prometnem kraju s 1. junijem 1914. Poizve se pri lastniku Antonu Videmšek v Dobu pri Domžalah.
esaee in
sekače
išče tvrdka St. & C. Tauzher, Ljubljana, Dunajska cesta 47.	943

Kdo ne pozno
vseh mučnih
boIsčinnQnofiah?
Obvarujemo se jih z nošo dr. Diehl-ovih čevljev.
Naravno obuvalo. — Dobiva se le v čevljarni	925
Fran Szantner
Ljubljana, šelenburguva ulica.
Golša
se da hitro odstraniti brez joda in medicin s sredstvom, ki ga je izumil neki ozdravljenec sam. Obrnite se zaupno na kemični laboratorij
PARACELSUS STERNBERG, MORAVA
Vprašanjem naj te priložita dve znamki. 1731
Spomladne modele
za in in Ulice priporoča trta
Ljubljana, Pred Škofijo 19.
Za gospode in dečke
največja Izb era •	v
najnovejšega kroja. Priznano najnižje cene.
Solidna postrežba! 2734 Solidna postrežba!
IIS
s
¡
lis
ElJ

Priporoča za pomladansko tn letno sezono doile za damske obleke, bu e. kostume. v bombazastem. svllnenem ln volne-—- nem blagu. —-

cV
o«
Domače podjetje. Domače p2 djetje
Janko Češnik, LJubljana
Logarjeva ulica. Stritarjeva ulica.
Opozarjam na svojo veliko zalogo perllnega blaga v bombi žu, kakor v zajamemo pristnem platnu v '' vsaki poljubni frrjavl. =====
Različne preprrge: Iste, Kokos Llnoleon, T? pestri.
□
GP
%%%
X*/
-Raznovrstnega-modnega blaga za
—	gospode. —
Vzorci na ogled na razpolago in pošt-
-	nine prosti. -
742

Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostlnčar, državni ooslanec.