Izhaja vsak dan zjutraj Posamezna številka velja 60 vin 6. štev. U»«Miainniii- ..m i-»ii i i ii li——— Velja v Ljubljani m po pcšti: telo let# ... K IM-— pol leu . . . * 60 — Cetrt leta . . . „ 30-— ta mesec . . . „ to*— Za inozemstvo: celo leto ... K 140*— pel leu. ... * 70 — tetrt leu ... „ 35‘— ta metec . . . „ 12'— Uredništvo jo v Ljubljani, Frančiškanska ' lica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Plarijinero trgu 1 ■—— štev. 8. Telefon štev. 44. SSSS 1 te zaraCunajo p4 .'nem prostoru in sicer 1 visok ter 53 mm prostor zaenkrat I X, za veCkrat popast Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži ra odgovor dopisnica ali mamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi ae ne vračajo. V Ljubljani, sreda 7. januvarja 1920. ww«» ***»«. UL leto. Na pismene naročbe brez pošiljat, e denarja se a« moremo ozirati Novi nrročniki naj pošiljaj« naročnico po nakaznici. Atentator na regenta — italijanski detektiy. Uz'iino poročilo Jugoslavije.) Be'grad. 6. lan. »Politika« poroča podrobnosti o nameravanem atentatu na regenta. Atentator se piše Petar Cubrinovič in le bil svoj čiis poiieiiski agent na Cetinlu. sedaj pa ie detektiv v službi rimske poli- cije. V Cannes, kjer ie hotel izvršili atentat, se le pripeljal naravnost iz Rima. Kdo ga Je najel, noče pove-adti. našli so pri njem spise, iz katerih se da sklepati, da ie bil v zvezi z okolico kralja Nikite in z laškimi na-cijonalisti. D’Annunzijev blagajnik poneveril 1 milijon lir. LDU. Berita. 5. Jan. Kakor poro- mezdo vojakov v znesku I milijona Čalo rimski listi, le d’Annunzijev bla- lir. trajnik pobegnil in odnesel s seboj Madžari hočejo napasti Čehe in Jugoslovane. (Izvirno poročilo Jugoslavije.) Pelgrad, 6. jan. Češka vlada v Pragi it dobila v roke dokumente 'z katerih se iasno razodevajo načrti madžarskega vihovnega povelinika Horthv-a. Najprej namerava napasti In sicer že v prvi pomladi Romunijo, ker le mnenja, da je ta najstabša. za tem pa Jugoslavijo in Čehoslovaško, o katerih upa. da ju bodo„do takrat razjedli nntranli spori. Ta novi dokaz madžarskega nepoboljšljivega Imperijalizma vzbuja v češki javnosti umevno veliko ogorčenje. Splošna sodba ie, da le današnjim madžarskim mogotcem, ki so verni dediči Tiszs, Wekerle-a itd. podpisovati tudi tak blazen poskus. Da se ogrožene države zavarujejo proti vednim vznemirjenjem od madžarske strani, Je potrebno, da sklenelo med seboj čim cžjo obrambno zvezo in priteg^ nejo k njej tudi Avstrijo. Boji med D^nnunzije-vimi in vlad. četami. LDU. London. 5. jan. »Times« javljalo iz Zadra: Spopadi med vladnimi četami in d’Annunzilevimi vojaki se ponavljajo. V mestu vlada razbit ‘enje. Vsa gledišča in kinematografi so zaprti. Volitve v emisijsko banko. (Izvirno poročilo »Jugoslavije«). Beograd, 6. januarja. Včeraj so se vršile nadomestne volitve v upravni svet in v nadzorstvo razširjene emisijske (Narodne) banke SHS. V upravni svet so bili izvoHe-nl: minister Vila Veljkovič z 758 glasovi. grof Miroslav Kulmer s 72.?, Dragutin Protič s 727 in dr. Momči-lo Ninčič z 681 glasovi. V nadzorstvo so bili izvoljeni dr. Vekoslav Kukovec s 768, dr. M. Gjurič s 726 ta dr. Velizar Jankovič z 633 glasovi. Kaznovani zagrebški oderuhi. (Izvirno poročilo »Jugoslavije*). Zagreb, 6. januarja. Policijsko poverjeništvo je obsodilo nad 20 zagrebških trgovcev, večinoma same Žide, zaradi draženja na denarne kazni od 3000—20.000 K in zaporne kazi od 1—5 tednov. Med kaznova- nimi so tudi lastniki največjih zagrebških trgovin. Amerika Izstopa Sz evropske politike. LDU. Pariz, 5. jan. Kakor poroča »Echo de Pariš«, se fe v sobotni seli vrhovnega sveta pripetil važen dogodek. Poslanik Zedinjenih držav Wallace le zahteval, nal se sklepi^ vrhovnega sveta v bodoče ne za-čenlalo z besedami »aliirane in aso-ciirane države«, temveč z besedami »asociirane države«. Pertinax fe dostavil. da se Zedinjene države pe bodo več udeleževale sklepanja, vendar pa bodo po odposlacu zastopane pri sejah. Predsedniku Wilso nu se ne bo samo naznanila politika vrhovnega sveta, temveč se ne bo ničesar končnnvellavno sklenilo, ne da bi se preje zahtevalo njegovo odobrenje. Socifalistična vlada v Sibiriji. LDU. Praga, 5. jan. Glasom vesti iz Vladivostoka fe Kolčakova vlada odstopila. V Irkutsku se je ustanovila socijalistična. na vzhodu ra ata-manska vlada. Povsodi vlada zmeda. Prevladuje stremljenje po koali-ciil socijaflstov z boljševiki z zahtevo* da.,se sk,iče zakonodajna skupščina. Navzlic vsemu temu se razvila pokret čehoslovaških čet na vzhodu v popolnem redu. Nittijeva mešetari]a. S predstoječo rešitvijo Jadran skega vprašanja je v zvezi tudi Ga-etanov obisk v Belgradu. Gaetano je urednik rimske »Cpohe«, službenega Nittijevega lista, in je bil zadnje dni v avdijeuci pri min. predsedniku Da-vidoviču. Ob tej priložnosti je pc.se-til tudi podpredsednika belg rajske občine g. Zivaijeviča, kateremu je podal nekatere izjave o osnovi, na kateri bi se dal rešiti italijansko-ju-goslovanski spor. Gaetano je dejal, da so Italijani pripravljeni odstopiti Dalmaciio pod pogojem, da obdrži Italija Vis ta da postane Zauar samostojna republika. O Reki se je Gaetano izrazil zelo nejasno. Dejal ie namreč: Italija bo v tem vprašanju kolikor mogoče popustila, da doseže z Jugoslavijo sporazum. Zdaj pa nekoliko oglejmo italijanske zahteve, ki bi tvorile bazo za uadaljna pogajanja med Italijani in nami. Za Zadar zahtevajo Italijan*, avtonomijo v obliki republike. Res skromna zahteval Ali Zadra Jugoslovani ne moremo dati Italiji, kajti z isto pravico bi mi lahko zahtevali, da nam Kalija odstopi Videm. Kar bi se utegnilo storiti glede Zadra, bi bilo edinole občinska in šolska avtonomija. toda tudi ta samo pod pogojem, da dobe istotako avtonomijo Slovenci v Trstu in Gorici in v ostalih krajih, ki ostanejo začasno pod Italijo. V ostalem pa bi vezale zadrske prebivalce iste dolžnosti in pravice kakor vse ostale dižavljane Jugoslavije. O kompromisu glede Visa ni govora. Vis je narodnostno tako izrazito jugoslovanski, da prebivajo na njem cele tri italijanske boljše družine. Zato ostaneio vsa pogajanja za Vis biezpredmetna. Ce že bomo prisiljeni h koncesijam, bo Vis kvečjemu nevtraliziran, toda ostane po a našo suvereniteto. In s tem je vprašanje Visa rešeno. Zdaj pa še Reka, Smešna histerija, da pošilja Nittl Gaetana k naši vladi v avdijenco. če že ve. da ie Reka tako nesporno italijanska za kakršno jo ie proglašalo vse italijansko časopisje! Sicer pa je Oaetanova izjava glede Reke kot smo že rekli. nelasqa. Tudi Reke ne prepustimo nikomur, kvečjemu bi se dovoi-lo Rečanom avtonomijo v gotovih mejah, toda tudi to pod pogojem, da bodo vživala iste privilegije naša mešana mesta V Primorju, na Goriškem In v Istri. To ie tedaj naš najkrajši in najtočnejši odgovor Nittije-vemu mešetarju Gaetanu. in kdor bi mu dal drugačna pojasnila ali celo zagotovila, bi zaslužil samo to. da se ga obesi pod nemilo nebo, kjer bod j vrane zobale meso z njegovega trupla. — el. VLAD. LEVSTIK: Nadaljevanje. Višnjeva repatica. »Govoril bom jasno. Predsednik Se vedno upa, da gre samo za nedolžen, čeprav misterijozen slučaj dvoj-ništva...« »Bežite, ne bodite otročji: o tem m govora!« nnmlt0,?4 Je zategnil SkobyD ta pomežiknil »Vi veste, da ne?« »Kaj mislite spet? Govorite pametno.« »Z eno besedo, ako se izkaže, da *mo po krivem položili nanj roko, smo vsi spodeni. Moje stališče mučno, kljub tiralici; treba mi je zanesljivejšega orožja, treba mi je potrdil. Baronica, bodite odkritosrčni. /Vi sami boste vedeli najbolje, ali Je grof res zločinec, ali ni.« »Jaz?!« Njene obrvi so se vzdignile više k lasem. »Preberite tiralico še enkrat... Tako. In zdaj mi povejte, ali ima tisto znamenje, ali ga nima.« »Nesramnež!« je vzprhnila S fistrltn »ovčarkam. *Ve$tej>«_ »Vem,« je pokimal vdano. »Tako ml pravijo vse datne, ali grofa KUn-nigsbrucha se to ne tiče. Odgovorite stvarno, če morete.« Sovraštvo baronici ni dalo misliti, da bi utegnila biti grof in zločinec dve različni osebi. Najrajša bi bila pritrdila na slepo srečo, toda zbala se je pričevanja. »Nejpara,« Je pomislila v naslednjem trenotku, »pa išče zvitež le gotovosti, da bi ga nato skrival odpravi! iz mesta: ekscelenca bi rad preprečil škandal. To je skoraj še slabše od prvega.« Komisar Ji je bral obedve misli v očeh. »Ne skrbite,« Je pariral po bll-skovo. »vam se ni bati ničesar. Ako vtaknem grofa pod ključ, si ga lehko ogledam sam; potem mi ni treba vašega pričevanja. In tudi njemu ne more priti na um, da bi hotel izsiliti našo prizanesljivost s kompromitiranjem posamezne ženske. Škandala bo itak dovolj, in dosti hujšega. Kar ml poveste, ostane med nama.« »Potemtakem ni yaš namen, 'da bi mu prizanesli?« Je vprašala baronica neverjetno. »Se v sanjah ne!« se le zlagal Skobvll, »Njegova usoda Je zapečatena.« »In vendar — v slučaju procesa bo hrup mnogo večji!« »Ne toliko, da bi bilg vredno pomišljati. Sicer pa, ako želite? Za vas. baronica, sem zmožen vsega; toda prej moram vedeti.« »Narobe, prisezite mi. da ne uide živ.« Komisar je resnobno dvignil tri prste! »In zdaj poslušam,« je dejal nato. »Govorite, baronica.« »Kaj naj bi rekja?« je Izjavila z vidno odkritostjo. »Ničesar ne vem.« »Ah, baronica —j« jp zategnil pomembno. »še enkrat ne vem. Kako naj bi vedela?« Zardenje se le posrečilo. »Saj še govoriti ni hotel z menoj; vrata mi Je pokazal, slrovež.« »To je fatalno! In jaz sem upal —- nu, čeprav 1« Je mrmral komisar razočarano. »Ali, , . zakaj ate mi uo- Vžtrajnost. Latiši so baje sklenili z boljševiki mir. Pa to najbrže ne bo res Turška narodna armada se bliža Carigradu. To je že bolj verjetne. Madžari se pripravljajo, da vde-rejo na Slovaško. To bo skoraj gotovo res. Naši visokošolci se oglašalo, tako da človek ne ve, ali Jhočejo slovensko univerzo v Ljubljani ali ne. Dokler ne rešijo tega vprašanja, govorijo »slovenski« oficirji nemški. To seveda mimogrede. Ljudje so čudna bitja. Vse. kar danes obstoji, ie vstvarila sila in posvetila navada ta vstrajnost. In tega ne morejo in ne marajo' razumeti. Kakor da bi bil mir nekaj stalnega in vojna nekaj efemernega — ne pa tudi narobe. Od kod ta logika in ta sigurnost ? Ali ne prehaja mogoče ta elemer-nost — v vstrajnost? Rusi 30 baje jako vstrajni — tara gre voiska naprej. In potem, kje ie zapisano, da je mir boli koristen za kulturo ta civilizacijo. ko ie vendar znano, da sta sc ustvarila ta dva pojma in njih vsebina v državah — države pa Je ustvarila samo volna. Ali se ne razgrinja pred nami polje nedoglednih kulturnih in civiliza-tornih možnosti? To bodo zatrepetali nekoč zanamci, ko bo šla po svetu po žici, brez nie, ali še bogve kako, vest: »Stojimo pred neposrednim izbruhom miru.« Joso Jurkovič. Bilanca svetovne vojne« Camegiejeva ustanova za mednarodni mir je izdala v Washingto-nu poročilo o vseh direktnih in indirektnih izgubah, ki jih je vtrpel svet vsled vojne. V številkah znašajo izgube: 12,990.571 mrtvih in 331.612,542.560 dolarjev denarne vrednosti. Direktni izdatki v vojni soudeleženih držav znašajo krog 180 milijard dolarjev, indirektni izdatki pa 151,612.542.580 dolarjev. V tem poslednjem številu je zapopadena tudi nevtralcem povzročena škoda, ki se ceni na 1,750,000.000 dolarjev, nadalje produkcijski deficit krog 45 milijard dolarjev in tekom vojne razdeljene podpore krog 1 milijarde dolarjev. Življenje vojakov Je ravno tako preračunano v denarno vrednost in prišteto med indirektne izdatke v znesku 33.5.31,266.280 dolarjev. Lastninske izgube so razdeljene na sledeči način: izgube na suhem 29.960.000.G00 dolarjev, izgube na morju 6,800.000.000 dolarjev — med poslednje spadajo namreč potopljene ali dnigače uničene ladje in materija! na njih. ...—11—11»W1 i —HhB*—M—IMlBtHill Ul število mrtvih, katerih identiteta je dognana, znaša 9.998.771, število pogrešanih, o katerih se domneva, da so mrtvi, pa 2,991.800. Preračunano pa ni število dotičnih, ki so umrli vsled epidemičnih bolezni, vsled bede in fizične onemoglosti, kar je bilo tudi posledica vojne. Število teh žrtev je gotovo tudi zelc veliko in še ni niti zaključeno, ker še vedno umirajo in še bodal dolgo časa umirali ljudje na boleznih, ki so si jih nakopali v minuli vojni. Sestavil je to poročilo profesor nacijonalne ekonomije na univerzi v Illinoisu E. L. Bongart. Škodo' lo preračunil v dolarjih — ako po sedanjem kurzu prenesemo dolarje v; naše krone, bi znašala po naši valuti celokupna materijalna Škoda preko 29 bilijonov 845 milijard K, številka, k Je vsa) za naše pojme katastrofalno velika. NEMŠKI UČENJAKI IN PISATELJI PROTI REAKCIJI NA MADŽARSKEM. Kakor poroča »Arbelterwi!le«, fo madžaisko lustlčno ministrstvo preleta od nemških učenlakov in pisa-teliev protestno spomenico, katere vsebina je v kratkem sledeča: »Po poroč.ilih v časopisih j« madžarska vlada zahtevala od avstrijske izročitev nekdaniega nadomestnega ljudskega zastopnika dr« pl. L ukacza, češ da le Lukacz za Časa upravljanja svoje službe povzročil usmrtitev mnogih političnih nasprotnikov. Rocmisanl, ki smo izven Lukac-zeve politične smeri, katero celo odločno odklanjamo, smo prepričani, da je ta obdolžitev napačna, Lukacz le svelemu prepričanju služil gotovo z vsemi svoliml močmi. Zdi se pa nam nemogoče, da ga je oskrunil z zločinrk imi čini. Ml ne govorimo za politika Lu-kacza. temveč za učenjaka, filozofa, katr-ega dela in duševni upliv — mnogi r.aših najboljših bodo to potrdili — se že danes ne morejo misliti Izven duševne slike današnjega časa. Vlada nal pomisli: čast Madžarsko je na tehtnici. Nobena vlada bi sa ne 11.ogla opravičiti, da takšno redko duševno moč žrtvule politični strast Lukaczev genii je poklican. dS madžarskemu imenu pribori v kulturi: em svetu še veliko veljavo. Podpisan! prosilo torej nulno. da madžarska vlada umakne zahtvo po lzričitvi Jurija pl. Lukacza. — Nato slcdiio podpisi raznih nemških univerzitetnih profesorjev ta pisateljevi K temu protestu pripominja »Ar-beitervville«: Kje pa le protest avstrijskih učenjakov? Kie ie apel avstrijskega časopisja? Kako morejo ti neti takšno sramoto in z notrardim zadovollstvom ter z zunanjim' pritrjevanjem kriti sramotne čine Hor-tlivleve Madžarske? tem izvabili prisego?« »Tega ne uganete?« Zapičila mu je pogled v oči. »Slab poznavalec ženskih ste, dragi SKobyll.« »Ah. tako?« je rekel s krivim nasmeškom. »Bog bodi zahvaljen, da vsai meni ne morete očitati podobnega greha... Nu. ptička bom moral loviti drugače. Zal mi je le predsednika. ta drugih bedakov, meščanov —.« »Slovencev? Šele s tem Je naša igra dobljena: premislite, kakšen poraz za vso njih politiko! Čez štirinajst dni so volitve, dragi Skobvll... Pustite plaz, naj se udere! In tudi nov prodsednik se menda najde za nas. ni vrag. da se ne bi! Zdrobite grofa ta zahtevajte od mene karkoli« »Katkoli?« SkobyllI Je pomežiknil. »Vse.« »Spet?« Nagnila Je glavo. Komisar Je vstal, poljubil ji roko in šel. »Piši me v uho,« je zagodel na stopnicah, »Prestar sem Že. »Kar- koli« le kratko, karijera pa dolga!« »Spodil io ie. ona ne ve ničesar,« je čela! ekscelenci pol ure nato. »Ali kmalu nam bo vse jasno. Ta bi bila lepa, da ne bi policila dognala stvari, ki jo mora poznati pol mesta!« Zaprl se je v svoj hram. poklicni agenta Zmrzlikarja. kateremu iei najboll zaupal, ter mu naroč*il popo-ien imenik vseh grofovih ljubic. Toda komisarjeva skrb je bila odveč. Hitrejši uspeh je bil namenjen baronici, ki takisto ni marala gledat* igre križem rok. »Obesim se mu na pete,« je delala pc Skobvllovem odhodu s takšno vnemo, da se le sama začudila. »Dokler ga ne pogubim, ne bom mirov*.a k» In ženske se pogosto ne motijo v s\ cicm nagonu. Ko je zvedela, da bo še tisti večer pri Dori Orabun-čevi veselica, na katero le poVabllea tudi grof. je komaj čakala ure: baron v on Thurmbhauffen Je bil kakog nalašč na komisiji. (Dalie prih.) m* Pogreb junaka Pavla Sirnika. Dne 7. januarja m. L Je padel v bojih pri Borovljah poročnik Pavel Sirnik, vreden drug junaka Malgaja. Danes so položili njegove zemeljske ostanke k večnemu počitku v domači vasi. Dne 3.' t. m. so jih v Borovljah ekshumirali in prepeljali v Zalog, odkoder se je pomikal sprevod, ki. ga je vodil vojni superior Klobovs v Marijo Devico v Polju. Pogreba so se udeležili razen pokojnikovih sorodnikov njegovi ožji tovariši, častniki takratne trboveljske posadke z majorjem Lavričem na čelu, mnogo vojaštva, različna društva, med njimi Sokol iz Device Ma-»•iie Device v Polju, občinski zastop, h .tiska mladina iti mnogobrojno občinstvo. Pri cerkvi Device Marije v Polju je čakal ra sprevod poveljnik dravske divizjske oblasti general Smiljanič s svojim štabom. Na pokopališču se je najprej poslovil od pokojnega vojni superior Klobovs. ki Je slavil junaka Sirnika kot vzornega sina, tovariša In vojaka. »Umreti za domovino«, je dejal g. superiorj Je sladko, toda umreti za domovino, ki se šele vstvarja In gradi, je apostelstvo in mučeništvo. In tak apostol In mučenik je bil naš tovariš Sirnik. V imenu takratne boroveljske posadke je govoril poveljnik posadke major Lavrič, čigar po-bočnik je bil pokodnl. Ko smo branil! pred letom dni v spodnji Rožni doll-* n! poverjeno nam zemljo nrotl napadu sovražnika, v neposredni bližini naše postojanke sovražno glavno mesto, za hrbtom zasneženo gorko steno Karavank, majhni sicer po Številu, a tem vnetejšl v ljubezni do predrage domovine, sl padel Tl — od mogih krogelj zadet — boreč se do zadnjega diha za sveto pravico naroda. Plošča, ki smo jo Tvoji so- bojevniki odkrili v znak hvaležnosti, naj kakor spomenik v Termopilah opozarja slehernega potnika na Tvojo špartansko ljubezen do domovine. Pavel Sirnik čast in slava Tl D Vojaška godba Je zaigrala »Lepo našo domovino« in častni oddelek vojakov Je podal salvo. Nato je govoril poročnikov to-\ariš g. poročnik Ude: Bili smo do-sedaj suženjski narod s sklenjenimi j hrbti. Naša prošlost je bila temna ' kot grob. Pokazali pa smo, da se hočemo rešiti tega suženjstva in eden izmed prv obori tel jev za svobodo sl bil, Ti, dragi tovariš. Tukaj ob odprtem groba odklanjamo vsako rešitev našega vprašanja, ki ne bi bila v duhu pokojnega Sirnika. ‘Odklanjamo vsako nepra-vičo rešitev, ker imamo svoje junake mučenike, ki so dali svojo kri za slobodo naroda. Ti pa slovenski narod spoštuj svoje mučenike in deliti v duhu naših koroških'junakov, Sirnika in Malgaja.« In črna prst je Jela padati na krsto junaka, ki je bil eden prvih, ki je ob preobratu pohitel na Koroško, da reši domovini naše koroške Slovence. ta krasni Korotan. Mnogoštevilno občinstvo je vedelo, da Je izkazalo čast mlademu možu, ki bo za vsakega Slovenca vzor vojaka hi vzor državljana. Med mnogimi venci naj omenimo vence Simiko-vih tovarišev z napisom »Častniški zbor 1918«, venec Narodnega sveta v Borovljah, venec Zenskega društva v Borovljah, venec poljskega Sokola, venec boroveljskega Sokola itd. Na kolodvoru v Zalogu, v Zalogu, v cerkvi Devici Lariji v Polju in na pokopališču je zbor Sokolov pel žalofttinke. Jugoslavija. Potovanje regenta Aleksandra. LDU Beograd, 5. Presbiro Javlja službeno: Prestolonaslednik regent Aleksander je odpotoval iz Pariza v Strassburg v Alzaciji, kjer bo ostal dva dni, 5. in 6. t. m. Iz Strassburga se regent dne 7. t m. povrne v Pariz, odkoder bo po kratkem bivanju odpotoval nazaj v Beograd. Pogajanja za avans končana. Beograd, 6. (Izvirno poročilo.) Y nedeljo popoldne so bila končana pogajanja med našimi zastopniki in zastopniki vrhovnega sveta o predujmu, ki ga naj dobi Srbija na račun vojne odškodnine. Zadnji seji je predsedoval v imenu Clemenceaua njegov namestnik Berthelot Izid še ni znan, ker si je pridržal konečno odločitev Clemenceau sam. Naši delegati so zahtevali 6 % celokupna vojne odškodnine, ki Jo plačajo Nemčija, AVstriJa, Ogrska in Bolgarija, zavezniki pa so dosedaj pristali le na 5 %. Nacijonaliziranje bosanskih šum. Beograd, 6. (Izvirno poročiloj Ministrstvo za šume in rude Je izdelalo dalekosežen gospodarski načrt o odkupu vseh bosanskih gozdov, ki so še privatna iast. Potrebni kapital bo prispevala deloma država, deloma organizacija, ki Jo ustanove v ta namen domači denarni zavodi ln lesni trgovci. Ti bodo prevzeli tudi vodstvo industrijske izrabe podržavljenih gozdov. Papirnati drobiž v Beogradu. Beograd, 6. (Izvirno poročilo.) Takoj po pravoslavnih praznikih bo Izdala tudi beograjska občina papirnati drobiž, ln sicer po 10 in 20 dinarskih par. Romunske zahteve v donavskem vprašanja, LDU Bukarešta. 8. Romunski dopisni urad poroča: Romunska mirovna delegacija Je od pariške mirovne konference zahtevala rešitev donavskega vprašanja na nastopen način: V mednarodni komisiji, določeni po členu 347 mirovne pogodbe, naj bodo zastopane tudi vse obrežne države. Vse donavske ladje, ki so bile zaveznikom za vojne odvzete, naj se takoj razdelijo med zaveznike. Novoletne čestitke Franclji. LDU Beograd, 8. Predsednik ministrskega sveta Davidovič je k novemu letu poslal brzojavne čestitke francoskemu predsedniku Clemenceauju in francoskemu zunanjemu ministru Pichonu. V čestitkah izraža čustvo neomajenega prijateljstva itd. kot Je to običajno pri takšnih prilikah. Clemenceaujev kakor Pichonov odgovor sta bila sestavljena zelo prijazno. v Izražata naj-iskrenejše želje za prospevanje kraljestva Srbov, Hrvatov In Slovencev. Clemenceau pravi tudi med drugim: Prijateljstvo med našima dvema državama, ki se Je tako slavno obneslo na bojnih poljanah, bo še bolj ojačilo aktivno sodelovanje pri težki nalogi obnove ln mirnega razvoja, ki čaka vse narode, ki so si s tolikimi žrtvami priborili zmago. Naše Šolske knjige Kakšnega pomena so za mladino Šolske knjige, ni treba posebej razlagati. Zadostuje povdaritl. da tvorijo z malimi Izjemami, ne samo glavno podlago za vse poznejše špecijatae študije, ampak, da bazira na njih poznejše dilakovo svetovno naziranje. Seveda, ne samo na njih, tu pridejo v poštev šarazni faktorji, med najvažnejšimi pač učitelji, ali škoda bi si bilo prikrivati vpliv šolskih knjig na učence. Odtod bol v stari Avstriji za narodne šole, ln univerze, odtod zaplemba s strani Avstrije med volno skoro vseh slovenskih učnih knjig, kler se Je nahajala ne samo kaka protidržavna beseda — takjh sploh bilo ni — ampak kaka beseda, ki ni izrečno povdarjala Avstrije. Take besede pa se ne nahajajo same v leposlovnih spisih, ampak tudi v zemJjepisju in zgodovini. Tako Je gledala na to Avstrija, ki Je bila stara velesila In JI tri bilo treba iti za tem. da bi navduševala svojo mladino za kake neodrešene kraje, In pri nas? Mi smo mlada država. nismo velesila, in nam hočejo Odtrgati kraje, brez katerih bi dolgo ne mogli živeti. Ta imalo pisatelji učr.!h knjig in učitelji najvišjo nalogo, da vcepiio mladini že v nežni mladosti prepričanje, da so to naši kraji, ki nam Jih Je ugrabila surovn sila. Kaj bi se zgodilo n. pr. s profesorjem. ki bi bil izdal med vojno knjigo, ki bi prištevala Trst, Oorico in Pulo k Italiji? In kaj z vsemi drugimi, ki bi bili udeleženi pri tem? In za Avstrijo kot državo niso imeli t kraji takega pomena kot za bat. kajti s stališča Avstrije Je prebiva tod narod, ki bi ga bila udušila raje danes kot Jutri. Kaj pa se le zgodilo ‘pri nas s pisateljem in z vsemi, ki so bili udeleženi pri knjigi, ki prišteva k Italiji Oorico, Trst ln Pulo — In to sedaj, ko še ni nobene odločitve v tem vprašanju? Cujte kaj: knjigo jnisliio vzeti začasno iz prometa In prelepiti dotlčna mesta. Da. da, zato gre pri nas tako, ker le vse skupa Samo oreleolleno. da se vidi skez stari tekst. Pri takim razmerah le pač težko delati 1 P. P. Židje-v Jugoslaviji* Ce nekoliko natančneje premo-trimo različne korupcijske, Izvoz-niške in druge afere, lahko kmalu spoznamo, da igrajo v vseh teh aferah pretežno večino vlog Židje, ki so se pritepli v našo državo. Zid Je tisti element, ki vzdržuje zakotno borzo po sumljivih kavarnah. Zid Je bil tisti. ki se le v času vojne prvi pečal z verižništvom, in žid Je. ki v prvi še danes izkorišča ubožnelše sloje Kjer se mu posreči zavladati nad jhjimi. Židje so danes močno organizirani in žive povsod dobro. Nedavno Je ko smo čitali, da se Židje protiviJo, ustanoviti sionistične države v Pa-estini. To je povsem naravno. Ciin bi enkrat Žide strnili v državo, bi se morali med seboj odirati. Tega pa z egoističnega nagona žid ne stori. V naši državi Je mnogo Židov, k! so za časa volne zaslužili do 200 milijonov kron premoženja. Takim Je potem seveda kaj lahko plačevati globe, ki Jih slučajno zadenejo. Zagrebška »Nar. Politika« poroča, da Je bilo zadnje čase dovoljeno štlrnp Židom izvoziti iz naše države v Nemško državo 4000 volov. Židje, ki so dobili izvozno dovoljenje, so zagrebški mesarji Hafner, Donner. Schlesinger m Fuchs. Ta četvorka bo kupila pri nas volove po 10 do 20 kron kg, v Nemški Avstriji pa Jih bo prodala po 80 do 100 kron za kg. Ako pomislimo, da se vse to meso izvozi brez rekompenzacije, bomo imeli pri tem ogromno škodo. Dočira smo v Sloveniji še nekako malo okuženi od krivonosih P. F. (pravijo, da Jih le pri nas le okplu 1000), so Hrvati bogato obdarjeni ž njimi, imalo jih toliko, da bi jih lahko izvažali in dali na ta način s carino državi lepega zaslužka. V Zagrebu so se Židje vrinili celo v kulturne inštitucije (ravnatelj opere, konzervatorija itd. itd.) Ti ljudje uvajajo v naše življenje anacilonalni ton, ki nam bo samo v škodo. Zato Je potrebno, da se naša vlada odločno protivi židovstvu in da te obskurne, okužujoče elemente izžene iz naše države. To se ua seveda ne sme zgoditi tako kakor zadnjič, ko se Je izgnalo nekaj Židov če* Žakan), da so se kmalu nato zopet vrnili čez Maribor. USPEHI LONDONSKE KONFERENCE. Kakor poroča »New-York lle-rald«, so uspehi londonske konferen-ce sledeči • 1. Zavezniki so določili, kateri ameriški pridržki se moraio Upoštevati ln kteri se ovržejo; 2. Anglija, Francija in Italija stoje na neomajnem stališču, da se ima pogodba z Nemčijo odobriti; če se bo Nemčija obveznostim zoperstavljala, se Jo v Izvršitev prisili. Ame-rikancL zatrjujejo, da sc glede te točke z zavezniki strinjajo, in so pri Razna poročila. WUson skliče zvezo narodov. LDU Lyon, 5. Kakor poroča »Chicago Tribune« iz New Yorka, Je poslanik Zedinjenih držav Wal-lace dobil iz VVashingtona obvestile*, da bo predsednik Wilson sklical prvo sejo sveta zvezo narodov tudi v primeru, da bi senat ne ratificiral mirovne pogodbe. V zmislu versail-leske pogodbe ima namreč Wilson pravico, dati iniciativo za ta sestanek. Avstrija razpada še dalje. LDU Dunaj, 6. »Morgen« posnema iz lista »Tiroler Anzeiger« poziv na tirolske poslance, naj ugotove in izjavijo, da samo pod pritiskom sile priznajo zvezno razmerje z Avstrijo in naj polagajo važnost na to, da se prisiljeni zakon z Avstrijo že od vsega začetka sklene tako, da se bo pc potrebi dal tudi ločiti. Isti list poroča iz privatnega londonskega vira dk vprašanje združenja Pred-arlskega s Švico kljub nasprotnim vestem ne stoji tako neugodno. V Londonu delujejo baje vplivni krogi za združenje Predarlske s Švico. Demonstracije na Dunaju proti madžarski reakciji. LDU Dunaj, 8. Včeraj »o priredili socialni demokratje na Dunaju velike protestne shode proti usmrtitvam komunistov na Madžarskem. Na enak način sta manifestirali tudi obe češki socialistični stranki na Dunaju, namreč socaino-demokrati-čna in uarodno-socialna. Avstrijski parlament. LDU Dunaj, 5. Avstrijska narodna skupščina se sestane 14. januarja. Stavka čeških bančnih uradnikov na Dunaju. LDU Dunaj, 5. Danes so uradniki ln nastavljene! dunajskih filijalk čeških bank pričeli stavkati, ker se jim obljubljena doklada za nastav-ljence v inozemstvu ni izplačala. Državna zveza bančnih uradnikov je prevzela nalogo, da vodi nadaljnja pogajanja. Odstop bolgarskega generalislma. LDU Sofija, 4. General Neratov, šef bolgarskega generalnega štaba je odstopil, ker ni soglaša! s splošno mobilizacijo. Preganjanje ameriških komunistov. LDU Amsterdam, 4. Reuterjev urad poroča iz VVashlngtona, da so bili izdajatelji vseh komunističnih časnikov aretirani. Dne 2. t. m. jc bilo v Zedinjenih državah aretiranih 4500 radikalcev. Mnogi izmed aretiranih sc mozemci, posebno Rusi. Zaplenili so mnogo komunističnih prapagand-nih spisov. Več kot polovico aretirancev bodo najbrže Izgnali. Beležke. Ogorčena Italija. Brat bivše cesarice Zlte parmski princ Sikst, ki Je kakor znano svoj čas posredoval pri Franciji in Angliji, da bi dosegel poseben mir * Avstrijo, Je objavil sedaj spise o svo« Jih pogajanjih. V teh dokumentih objavlja med drugim, da ie posla' leta 1917. — torej takrat ko se je antanti najslabše godilo — takratni laški vr-* hovni poveljnik general Gadoma V, švico svojega odposlanca, ki ie Avstriji ponudil mir pod pogojem, da prepusti Italiji Južno Tirolsko. To odkritje, je Italijanom seveda skrajno neljubo, ker se boje, da Jim bi zavezniki preveč zamerili, ako bi videli. da Jih je hotela »zvesta« Italija zapustiti ravno v času, ko se Jim le godilo najslabše. Zato sedaj taje na vse kriplje. Vse časopisje je na nogah, da bi spravilo n?i|iii>o novico a sveta. Gadoma sam pa pusti po agenturi »Stefani« izjaviti, v kateri seveda tudi taji. Pa bo le menda res. Saj Je vse skupaj popolnoma v sk'a-du z laško zahrbtnostjo ht bojazljivostjo. Zakl« tv a vojaških novincev. V nedeljo dopoldne »e Je vrši'« na obširnem prostoru pred »Slonom« slovesna zaprisega naših rekrutov. Slavnosti sta prisostvovala med drugimi tudi general Smiljaniči in minister dr. Kramer; gledalo pa k> je tia tisoče občinstva. Bil ie lep prizor, ko je prihajala in potem odhajala čela za četo, skoro bre* konca. In ko sl gleda! te mlade mišičaste in izrazite postave, si nehota občutil: velika in močna le naša domovina. Poleg slovenskega Janejt/t, ki le koketiral in zbijal šale na leva ln desno. Je korakal ponosen Bošnjak. ki ie gledal resno pred sebe, simpatični Macedonec, ki se ni upal nikamor ozreti in Albanec s skoro mongolskim tipom. Se pred sedmimi leti so bili domovi mnogih od njih V turški roki. še pred poldrugim letom bi ga pri nas obesili, kdor bi si upal pi orokovati nedeljsko slavnost —-sedai pa le vesnica vse. kar smo m ej samo saniali. Nedeljska slavnost je bila triumf nekdanje subske vojske, sedal Jedra naše Jugoslovanske armade. Pokazala pa Je tudi. koli co zaupanja moremo imeti v bodočnost naše domovine, v moč naših polkov« Viljem se stara. Avstrijski listi poročajo o Viljemu ledeče: Bivši cesar Viljem se je v zadnjem času zelo postaral. Njegovi živci so uničeni. Roke ln noge se mu tresejo kot starcu. Kdor ga Je videl v Amerongenu.Je spoznal na prvi pogled, da je mož za vedno odigral svoje vlogo in da se sploh no bo več trudil vmešavati se v politično življenje nemške republiko. Viljem ne izraža več želje, svoje dni zaključiti v Nemčiji, in smatra Nemčijo sploh za izgubljeno. Vedno bolj je prepričan, da so ga zapustili In ogoljufali njegovi svetovalci ia cel nemški narod. Gospodarstvo pravljeni pomagati morebiti celo z vojaško silo. 3. Zavzame se »tališče glede Jamarskega vprašanja. Natančnosti se pridržijo. 4. Med Anglijo ta Francijo »e stvori finančna zveza, ki bo bankam obeh držav omogočala najemati dolgoletne kredite in stabilizirati tečaje deviz. 5. Sklene se zveza med Anglijo ta Francijo, kateri se sme v slučaju, da se Amerika odtegne evropski politiki, pridružiti tudi Italija. 6. Določi se okvir mirovne p*-jodbej*,,Turčijo. ■ V 'v"f f Vft ZA NAŠE POMORSTVO. Predno se Jugoslavija spusti v pomorsko trgovino, mora poiskati primernih baz in oporišč, spoznati mora svoje obale in otoke ter gospo-darstvene. prometne, kulturne, podnebne. gradbene in plovbene razmere, prepričati se mora kaj Je z obr-tišči ln tržišči na morju in mora proučiti ljudi ki tam stanujejo ter obl-čsje. ki Jih imajo. Iz tega nagiba se Je v zadnjem času oglasila splitska sekcija Udru-ženja Jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, ki pozna iz življenjskega Dkustva gospodarsko, politično ln prometno važnost pomorskih luk, ta opozorila javnost, da Je vprašanje pomorstva v naši državi neka! povsem drugega kakor privatna špekulacija in igranje s plemenskim se- ParOdZmp°ravihte Izbiro pripravnih luk bo odvisen naš bodoči promet 8 svetom, naš uvoz in izvoz, naša trgovska bilanca in naš ugled pri velikih narodih. Zato zahteva omenjeno Udaženje, da se rešuje vprašanja pomorstva Jugoslovanske države prez predsodkov, brez lokalnih ambicij. brez malenkostnih zavisti, in w , obrača na merodajne faktorje, da se L .odločitev o tem vprašanju prepusti 'izključno 1* strokovnjakom, gospo-1 dar skl ra faktorjem, ft Čemur hoflft. prenagljene sodbe 1« neopravičeni zaključki ie vnaprej onemogočeni. + * Kredit za zgradbo most« čet Vardar. Vlada v Belgradu Je odobrila kredit za zgradbo mostu čez Vardar. Kredit iznaša 300.000 dinarjev. , ... + Izvoz papirja prepovedan. Ministrski svet Je sklenil prepovedati izvoz tiskarskega, pisalnega ln risalnega papirja, papirja za pisma in lepenke vseh vrst iz naše države. Prepoved Je Izdana vsled visokih cen papirja, ki so se pri nas pojavile v zadnjem času. + Poljedelska fakulteta se ustanovi v Belgradu. Za ureditev priprav na fakulteti so pozvani v Bel grad trije strokovnjaki iz Amerike. Fakulteta se otvori meseca septembra. + Rudarska industrija v Dalmaciji. Rudarska industrija se Je v Dalmaciji zelo razmahnila. Doseglo se Je, da proizvaja rudaški premogovnik dnevno 10 vagonov premoga. Razen tega se začno izkoriščati pre-inogokopl tudi v Sinja in blizu Vr* llkC+ Izkoriščanje vodnih s« v Dalmaciji. Rečica Vrlika pri kjotskem se v kratkem času uporabi v industrijske »vrhe. Neko P^Jetje » dukciio aluminija bo izkoristil aw»0 konlskih fU» BOLGARI NOČEJO IZROČITI LOKOMOTIV. LDU. Belgrad, 4. Jan. »Pravda« sija, da prevzame tam lokomotiv* Javlja: V Bolgarijo Je odposlana komisija, da prevzame tam lokomotive. Komisija je ugotovila, da je od onih lokomotiv, ki Jib imame dobiti 20 tl dobrem stanu, drugih 2u p« bo mogoče po malih popravkih vprorabltl za promet. Začetkoma so bile bolgarske oblasti voljne ustreči našim zahtevam ter Je komisja zahteval* od prometnega ministrstva, da pošlje potrebno osobje za prevzetje prvih 6 lokomotiv. Medtem pa Je nastala na bolgarskem železničarska stavka, k} služi za izgovor, da_sa nam naše lokomotive ne Iz roče. Zdi se kakor da hočejo bolgarske oblasti oddalo Železničarskega materijah zavlačevati, da preteče rok treh mesecev, ki Je določen v mirovni pogodbi. Ker so te lokomotive važn« za na! železniški promet, so biti namerjeni vsi korald, da se nam lok o-Jotive takoj Izroče. Zato Je zastopnik prometnega . ministrstva g. vulovič govoril z nekim ententnlm generalom, k! Je dospel v Beograd. Predsednik komisije za prevzetje lokomotiv Je včeraj posetll ministrskega predsedlka In prometnega ministra. 0. štev, .JUGOSLAVIJA" o slabotno ploskanje, najbrž da bi me osrčilo. Pri tem šumu ie popustil krč, ki ie oklepal moje ude. in zgrudila sem se v strašni dušni boli na tla. na pozornici. ki bi jo moja noga nai ne pre stopila nikoli več. Zagrinjalo je palo in mene so odnesli, komaj sem vedela, kam; toda to me tudi ni zanimalo: moje srce le bilo strto, vsaka nada uničena. Groza me spreleti pri misli na ravnatelja in na svoje učitelje, ki sem jih tako prevarda. Nimam poguma zopet stopiti pred nje dokler jim ne morem poplačati za ves brezni^*-' +»ud Da bi poskusila nastopiti še enkrat, ie popolnoma nemogoče. Že pri sami misli na neusmiljeno, valovečo se množico, mi zastaja kri v žilah in se mi temni pred očmi. Nisem ustvarjena za primadono, akoravno sem živela samo temu vzoru. Kai sem še na svetu?« »Kaj ste?« Umetnikov glas ie trepetal, v njegovih očeh je žarelo občudovanje, ki ga ni mogel prikriti. »Mlado, lepo. nedolžno dekle. Ali to ni dovolj? Mnogim bi bil to dragocen zaklad« »To mi ne pripravi kruha, ne poplača mojih neznosnih dolgov, ki me tlačijo k tlom Ta misel mi ie napravila vrnitev v to sobo nad vse grenko, me le tirala v obup. da sem slednjič iskala v smrti rešitev iz svoje bede in stiske. Pa najsi bode pregrešna, bila je edino hrepenenje. ki sem ua še poznala. Slednjič nisem mogla tega dalje prenašati, in sinoči sem poslala Annetto po smrtonosen strup -- često mi ic zatrjevala, da mi ua lahko priskrbi — menila sem, da bo imel prašek ki mi ga ie prinesla, zaželieni učinek, použila sem ga. poiskala posteljo, da umrem. Kar se ie nat^ zgodilo, vam je znano. Ona me ie varala ter mi prinesla sredstvo, ki me je zazibalo v spanje smrti podobno. Ali le bil njen čin pameten? Le čas more o tem odločiti! »Signorina — ta nagovor se mu le /del naj primernejši, akoravno ni bilo dvoma, da je mlada Američanka — bodite prepričana, da ie Portugizinja dobro naredila. Ootovo hrani bu-bočnost za vas še vso srečo, ki si jo mere vaša ognjevita narava želeti. Toda — osupel le obstal. ko je zapazil na njej čudovito sprememb >. Obupano dekle le postalo naenkrat veselo, da je presrečen obraz in žareče oči komaj zopet spoznal! Kaj ie bil ozrok te nepričakovane spremembe? Ali so ji razodele umetnikove besede, kar se je godilo v njegovem srcu? Ali je slutila in odgovarjala na strastni občutek, ki ga je vsak trenutek tega mikavnega, toda nevarnega sestanka bolj in bolj' obvladal? — Ni se drznil, da bi čital odgovor v njenih očeh. Zadostovalo mu ie, da ie vidci njeno veselje in da se je solnčil v luči njene vnovič obujene nade. »Niste končali stavka, je zašepetala, mislite pač, da je za nocoj dovolj. Res. dovolj sto slišali o moji bedi. toda nabrala sem si tudi dovolj močj. da se morem od vas posloviti. Zdravstvule, moi gospod, dokler —.« Smehljaje ga je pogledala. Kak ljubek smehljaj, kako nedolžen in poln zaupanja! Vendar se je počasi odmaknil ker ni zaupal na svojo moč. svojemu lastnemu razsodku. Zda) se je hotel posloviti in se šele vrniti, ko postane mirnejši in zmožen, da preskusi najdeni zaklad po njegovi pravi vrednosti, predno sl ga osvoji. Komaj dva koraka od vrat mu ie šinila v glavo nova misel. Tajnost njenega prebujenja mu ie bila sicer jasna, toda zakaj so ga poklicali, da nariše sliko, to mu je bilo še vedno zavito v uganko. l^okler ne reši te zastavice, ne more oditi. V zgodbi njenega samotnega boja in žalostnega nora za ni bilo ničesar, kar bi kazalo na to čudno okol-ščino. Kako bi se dala pojasniti? Ali le skrivalo nieno življenje še dejstva, ki iih je zamolčala? To mora izvedeti, sicer to noč ne more računati ua spanje. Vrnil se je torej iti je stal vnovič pred njo. ČETRTO POGLAVJE. »Oprostite, jo je prosil, toda povedali mi niste, kai se nai zgodi z izvršeno sliko Ali želite, da lo raztrgam, ali lo naj izročim naro-čitelju?« »Naročitelju? Ne razumem vas,« te nag.o odgovorila. »Pozabila sem na sliko in r.a vse, kar ie bilo ž njo v zvezi. Kedaj le bila naročena in kako9« , „ „ . . Vzel ie zmečkano pismo iz žepa. I ri lu„t skoro dogorele sveče ga le Citata z naiaš-a- jočo zmedo do konca. »Andrea Montelli! Ne poznam tega imena. Vsa stvar mi je nerazumljiva!« Ne da bi hotel in vede! je čutil Hamilton Degra\v naenkrat sum in dvont. Da bi ona inrena ne poznala? Ali je to mogoče? Zrl ie v njo in se obotavljal. Tako otroško čisla in nedolžna se mu ni zdela še nikdar, njene ve j .e oči so počivale vprašajoče na njem, kakor bi od njega pričakovala pojasnila o tem. kar h je bilo zagonetno. Vsak dvom je torej zaduši, hi dal razgovoru drugo smer. »Ko sem stopil v to sobo. našel sem čez vašo posteljo sklonjeno krasno damo s plavimi lasmi in plemenitimi potezami. Prinellala se jo v kočiji, ki ie čakala nanjo pred vrati. Cvetke, ki iih ie prinesla, vidite ležati zvenele na tleh. Kdo je vaša krasna, bogata zašutmea. Gotovo vam mora biti znana.« (Dalie prih.) Romuald Hribarnik davčni praktikant Anica Klobučar zarpčena. Idrija v fanuvarju 1920. tCeniak == Zaičie kože ..InkrtolIK ,7 C<1 ' J Velika zalona zlatih, srebrnih in niklast h ur, kakor Omega, Bchrlthausen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas Ljubljana in ge