Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, petek 24. julija 1936
MARIBORSKI
Štev. 167. Leto X. (XVII.)
Cefia 1 Din
VECERMK
»aduti!«o bi uprava: Maribor, Gosposka uU 11 / Telefon uredništva3440, uprave 2435 lakaja rasen nedelje in praznOcov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejeme tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani / Poitni čekovni račun St. 11.409
JUTRA’
Odmevi
Razni politični prvaki so se razšli na počitnice v razna letovišča in kopališča. Navzlic temu pa kaže politični barometer precejšnjo aktivnost poedinih političnih struj, ki sicer v julijskih dneh ni običajna. Od Beograda in Zagreba tečejo niti stalnega kontakta do letujočih političnih prvakov. Laziča Markovič pa daje po Beogradu izjave, ki ne morejo prikriti, da bo treba testo izvenparlatnentarne opozicije še precej pregnesti, da se bo lahko spekel za vse prvake udružene opozicije užitni kruh. Ni pač lahko zadostiti beograjskim in zagrebškim okusom. Beograjski velmožje udružene opozicije bi radi čimpreje svobodne, tajne skupščinske volitve, Mačku pa je do tega, da se najpreje vršijo volitve v ustavotvorno skupščino, ki naj bi Jugoslaviji dala novo ustavo. Pa tudi med beograjskimi prvaki samimi ni še pravega sporazuma. Težko je pač spraviti pod skupen dežnik tri doslej v precejšnji razdalji stoječe glave kakor so Aca Stanojevič, Ljuba Davido-vič in Joca Jovanovič.
V Zagrebu so v nedeljo proslavljali »fiihrerja« Mačka, ki so ga poveličevali kot legitimnega vodjo hrvatskega naroda ■ po »božji milosti in volji naroda«. Naša politična javnost se je lahko ob tej priliki prepričala, kako lahko obstoja možnost paradoksa, da je na eni strani sklicevanje na pravice, ki jih naj prinaša demokracija, na drugi strani pa najzgovornejše uveljavljanje »fuhrerskih« načel in metod ter diktatoričnih nagibov, ki se jim morajo tudi drugače misleči brezpogojno pokoriti.
Sredi te miselne in strujne raznovrstnosti pa vstaja kot najhomogenejša in najkompaktnejša politična formacija Ju-gosiovenska nacionalna stranka. V teku treh tednov, odkar se je vršil impozantni kongres JNS v Beogradu, so se razblinila mnoga ugibanja in senzacijska prerokovanja, ki so izvirala iz škodoželjnosti, onemoglosti, naivnosti ali otročje beda-stoče. Vse to alarmantno in histerično vpitje se je v treh tednih razkadilo. Izsušili so se vsi izlivi jeze in nevoščljivosti, slepote in škodoželjnosti, neprijetnega presenečenja in hladnih cuckov, ki so razhladili vroče možganje marsikomu, ki je menil in pričakoval, da bo kongres JNS drugačen kakor je v svoji veličastnosti bil. Bilo je toliko dokazov čvrste volje, strnjenosti, kompaktnosti čustva in prepričanja, da so vsi votlo doneči kriki, prihajajoči iz slabih akustičnih prostorov, utihnili. Ta manifestantna enotnost in načelna zlitost je tolika, da je ni sile v našem političnem življenju, ki bi mogla ovirati pohod idejam in zasnovam, na katerih edino je mogoče oblikovati in razvijati veliko ter močno Jugoslavijo.
Odmevi te svetle, tople prešinjenosti, ki je navdajala voditelje in prvake Ju-gosilovenske nacionalne stranke na beograjskem kongresu, so živahno odjeknili po vsej naši zemlji. Novo življenje je zaživelo v vrstah jugoslovenskih nacionalistov, ki se zbirajo pod praporom Ju-goslovenske nacionalne stranke, ki hoče biti zanesljivo sredstvo lepših dni naše domovine in našega naroda. Prežeti z zanosom tega prepričanja stopajo jugoslo-venski nacionalisti na plan, pripravljeni sodelovati pri izgradnji in poživitvi stranke, katere jugoslovenska, socialna, gospodarska in kulturna politika je edino možna in pravilna pri ustvarjanju veličine naše mlade države, ako naj sloni na čvrstih, neomajnih razvojnih temeljih.
Cankov pripravlja državni
udar v Bolgariji
Posvetovanja v vrhovnem voinem svetu — Cankov organizira „udarne
odrede*' — Boiazen med demokrati
SOFIJA, 24. julija. Včeraj je bilo tukaj važno zasedanje vrhovnega vojnega sveta. Iz dobro poučene strani se zatrjuje, da se je poleg nekaterih vojaških vprašanj ter organizacije letošnjih manevrov obravnaval tudi trenotni notranje politični položaj Bolgarije, ki se smatra kot zelo resen, zlasti spričo Cankove akcije. Pred nekaj dnevi je bil sestavljen višji vojni svet nacionalno« socialističnega pokreta v Bolgariji, kateremu je kot vodja na čelu Aleksander Cankov. Ta vrhovni vojni svet narodno-socialističnega pokreta je izdelal podrobna navodila glede organizacije »udarnih odredov«, ki naj združujejo mlajše in drzne ljudi, ki so pripravljeni na vse. Organizacija narodno-socialnega pokreta je razdeljena v štiri sekcije, in sicer: politična sekcija, sekcija za socialno gospodarska vprašanja, sekcija za propagando, sekcija za organiziranje mladine. Naloga tega vrhovnega vojnega sveta je v tem, da z vsemi sredstvi deluje na to, da dobi Aleksander Cankov čimpreje popolno oblast v svoje roke. V demokratskih političnih krogih so presenečeni radi tega, ker tolerirajo obla-stva akcijo Aleksandra Cankova, ki nasprotuje določbam zakona o razpustu političnih strank, ki je še vedno v veljavi. To se razlaga s tem, ker ima Can kov svoje eksponente v vladi in ker uživa naklonjenost v gotovih vojaških krogih. V vrstah razpuščenih demokratskih strank se ne izključuje možnost, da bo skušal Cankov nasilnim potom prevzeti oblast, ako se njegove zahteve pred volitvami ne bi sprejele.
Za 20 milijonov francoskega orožia madridski vladi
PARIZ, 24. julija. Kakor poroča »Le Jour« je prišlo med španskimi vladni' mi delegati ter francosko vlado do sporazuma glede dobav orožja in municije. Francoski vojni minister Daladier je izjavil, da je pripravljen dati na razpolago španski vladi v svrho zloma upora orožja in municije v skupni vrednosti 20 milijonov frankov. Španija dobi med drugim 50 težkih strojnic s 13 milijoni naboji. Osem poljskih topov kalibra 7.5 mm s potrebno municijo, 20 bombar-derskih letal z 20.000 eksplozivnimi in ognjenimi bombami. Prvi vlak z muni cijo in orožjem za špansko vlado je že odpeljal v Marseille, od koder se potem prepelje s španskimi vojnimi ladjami, ki so ostale zveste madridski vladi, v španska pristanišča, predvsem v Barcelono.
PARIZ, 24. julija. Kakor poroča »Echo de Pariš« se je španska levičarska vlada obrnila na angleško vlado s prošnjo, da jo materialno podpre v boju proti vstašem. Angleška vlada je to prošnjo odklonila z utemeljitvijo, da hoče Anglija pri notranjih obračunavanjih španskega naroda ohraniti najstriktnejšo nevtralnost. Vse francosko desničarsko časopisje ostro napada francosko vlado radi njenega pristranskega zadržanja napram Španiji, pri čemer se izraža bojazen eventualnih konfliktov S Španijo.
Granate na Gibraltar
PARIZ, 24. julija. Havas poroča: Socialistični poslanski klub je imel sejo, na kateri se je sprejela resolucija, v kateri daje klub izraza solidarnosti s špansko levičarsko fronto.
PARIZ, 24. julija. Iz Madrida prihajajo vesti o težki krizi v madridski vladi. Socialistična milica zahteva, da vlada odstopi in da se proglasi diktatura proletariata. Mesto predsednika vlade naj bi prevzel vodja komunistov Largo Cabalero.
GIBRALTAR, 24. julija. Reuter poroča: Šrapneli granat, ki so jih Izstrelile španske vojne ladje pred Gibraltarjem, so treščili v neki angleški kino in poslopje britanskega letalskega poveljstva. Človeških žrtev radi tega ni bilo. Sledil je energični poziv britanskega guvernerja v Gibraltarju, da se morajo v gibraltarskih britanskih vodali vzdržati španske vojne ladje vsakega dejanja sovražnosti napram komurkoli.
GIBRALTAR, 24. julija. Havas poroča: Ob priliki zračnih napadov pred Tarifo je bomba nekega španskega vladnega letala treščila nedaleč od britanske vojne ladje »Wildsvan«.
MADRID, 24. julija. DNB poroča: Španski finančni minister je izjavil, da je španska vojna mornarica bombardirala Ceuto in Melilo ter da se je v Guada-lahari vodila najstrašnejša bitka od pričetka državljanske vojne. Bilo je veliko ranjenih in mrtvih.
SIZBONA, 24. julija. DNB poroča: Iz sosednjega španskega obmejnega mesta Ajamonta e Čuje intenzivno streljanje. Od daleč se vidi, kako gori največja cerkev tega mesta. Po vesteh iz Huelve vršijo tamkaj levičarji strahovit teror. Zažgali so vse cerkve in izropali stanovanja meščanov, ki so znani kot eksponenti desničarskih strank.
BARCELONA, 24. julija. Havas poroča: Včeraj je krenila prva kolona narodne milice v pravcu Saragosse. V koloni je 4000 oboroženih delavcev. Druga kolona je tudi na potu.
NA BLEDU.
Včeraj je prispel na Bled finančni minister Dušan Letica, ki je bil sprejet pri knezu namestniku, nakar je obiskal predsednika vlade dr. Stojadinoviča. Zvečer se je vrnil v Beograd skupno^ z ministrom za šume irs rudnike Gjuro Jankovičem. Predsednik vlade je v teku včerajšnjega dne sprejel našega poslanika v Parizu dr. Puriča, našega poslanika v Bruslju Karoviča, turškega poslanika Ali Haiderja, češkoslovaškega poslanika dr. Girso in francoskega poslanika grofa De Dam-piera.
D. ALOJZIJ GRADNIK PREMEŠČEN.
Predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani in znani naš odlični pesnik dr. Alojzij Gradnik je premeščen k apelacij-skemu sodišču v Split.
BREZ KRUTOSTI.
»Trgovski list« piše: Naj skrbi davčna uprava, da bo dobila država njej potrebni denar, toda brez vsake krutosti in brezobzirnosti, temveč samo na način, da bo davkoplačevalec ohranjen državi za nove dajatve. V teh težkih časih naj ne po-ostruje položaja davkoplačevalca še pre-kruta in prebrezobzirna davčna praksa!«
ZEMUNSKA ŠPORTNA SENZACIJA.
Zemunsko nogometno moštvo tamošnje Sparte je premagalo dunajske Rapidovce z 2:1 (0:1)!
SEITZ DA, RINTELEN NE.
Včeraj je bil objavljen v Avstriji ukaz o politični amnestiji, ki ga je izdala dunajska vlada v smislu avstrijsko-nemške-ga sporazuma. Skupno je bilo pomilošče-nih nad 10.000 ljudi, ki so postali žrtev avstrijske klerikalne inkvizicije. Med arn-nestiranimi sta tudi bivši dunajski župan Seitz in bivši dunajski policijski svetnik Steinhausl, dočim ni med amnestiranci bivši štajerski deželni glavar dr. Rintelen, ki je bil, kakor znano, obsojen v zvezi z dogodki ob Dollfussovem umoru. Vsega skupaj je ostalo zaprtih 224 političnih obsojencev.
Sredi razManosti in zdrobljenosti našega političnega življenja, ki ga opažamo v raznih strujah in smereh, prihaja kakor blagoslov narodu in državi Jugoslovenska nacionalna stranka kot edina miselno in idejno usoglašena celota, ki je čvrsto na delu, da spričo bližnjih občinskih volitev uveljavi svoje politične poglede tudi v komunalnih odtenkih te politike — v naših občinah, ki so osnovna celica državnega in družbenega življenja.
HUuHa&ski m
fkati&ot	5£	tt&siMMn
Razstava domačih kuncev na Mariborskem tednu
Pili smo od zore do mraka...
prirastel k srcu. Prelepi sta darili, ki jih je dobil prota Trbojevič ob slovesu iz Maribora in sicer zlato uro kot spominski dar mariborske pravoslavne cerkvene občine in pozlačen križec od Bratstva pravoslavnih Slovencev v Mariboru.
Večer, ki so ga poleg že navedenih govornikov posetili iz vrst mariborskih odličnikov med drugim mestni poveljnik general M. Milenkovič, narodni poslanec dr. Jančič, prof. dr. Dolar kot predstavnik N. 0. in Zveze Maistrovih borcev ter gar-nizonar podpolkovnik Marko Nikolič, sta s svojim sodelovanjem povzdignila pravoslavni cerkveni pevski zbor ter godba tuk. pešpolka. V zanosnem, ljubeznivem prijateljskem razpoloženju so potekle urice poslavljanja od moža, ki je zapustil v Mariboru toliko vidnih dokazov svojih vzvišenih stremljenj ter tvorne sposobnosti. Jutri v soboto zvečer pa se bodo zgrnili vsi prijatelji in znanci prote Trbojeviča, člani pravoslavne cerkvene občine in Bratstva s svojo deco, na glavni kolodvor k slovesu pred odhodom br-zega vlaka ob 21.10.
vrtu gostilne Črnko. Vljudno vabimo članstvo in prijatelje, da se udeleže Izleta, domačini Rušani pa da se odzovejo vabilu in pribite na koncert, člani v uniformi. Vstopnine ni. Odhod vlaka ob 13 20. uri.
Mariborski dvor. Danes morske ribe in postrvi. Sprejema abonente na domačo hrano.
Tekma koscev In žanic pri Sv. Marjeti ob Pesnici, napovedana za 12. t. m., se radi takratnega slabega vremena ni mogla vršiti in bo v nedeljo, dne 26. t. m. ob 15.30. Mariborčani imajo ugodno avtobusno in železniško zvezo. Meščani in okoličani obiščite v velikem številu to pristno kmečko prireditev.
§ t&H 'to OMIH
n—TOTHI i» II mm1 miff t
Ob drugi obletnici smrti gen. Maistra
se bo služila spominska maša to nedeljo 26. t. m. ob osmi uri v frančiškanski cerkvi. Narodno občinstvo se vljudno vabi k udeležbi ZMB.
Truplo neznanega mladega utopljenca je včeraj popoldne videl plavati delavec Ervin Pernat po Dravi, ko je lovil ribe za Mautnerjevo tovarno v Melju. Po izpovedi Pernata je bilo truplo oblečeno v črni ali modri doprsni plavalni triko, na glavi pa je imel utopljenec kopalno čepico. Utopljenec je baje star okoli 20 let. Doslej še niso mogli ugotoviti identitete utopljenca ker oblastem še ni bil prijavljen nikaksen pogrešanec. Trupla Pernat ni mogel spraviti na suho. ker ni bilo v bližini nobenega Čolna in tako je truplo splavalo naprej po Dravi.
Nesreča pri košnji. Desno stop/lo je presekal pri košnji po nesrečnem naključ-
Ginljivo in prisrčno je bilo slovo, ki ga je priredil včeraj zvečer nacionalni Maribor v Garrrbrinovih prostorih popularnemu proti Petru Trbojeviču. Bila je to odhodnica, kakršnih je le malo in ob kateri so privrela na dan vsa iskrena čustva simpatije in udanosti Mariborčanov duhovnemu očetu in voditelju mariborske pravoslavne cerkvene občine. Ob priliki včerajšnjega veličastno uspelega poslovilnega večera so se razodele vse one vezi prijateljstva, ki so spajale proto Trbojeviča z vsemi krogi mariborskega prebivalstva. Odhodnica je bila elementaren dokaz hvaležnosti, ki jo je Maribor izkazal včeraj zvečer proti Trbojeviču.
Prijetno prijateljski poslovilni večer, na katerega so prihiteli številni mariborski odličniki in nacionalni prvaki ter polnoštevilno člani tukajšnje pravoslavne cerkvene občine in tukajšnjega Bratstva pravoslavnih Slovencev, je s toplo občutenim pozdravnim nagovorom o tvoril zaslužni predsednik mariborske pravoslavne cerkvene občine g. Jakob Perhavec, ki je izrazil obžalovanje radi odhoda priljubljenega prote, ki odhaja na svoje novo službeno mesto v Beograd. Prisrčne in
Na prostoru jubilejnega »V. Mariborskega tedna« prirodi Prvo Jugosloven-sko kunjerejsko društvo v Mariboru veliko razstavo kuncev. Razstavljenih bo okrog 20 različnih, za naše razmere najkoristnejših pasem kuncev od največje do najmanjše pasme, tudi z mladiči in izdelki. Cenjeno občinstvo bo imelo pri-
poročali smo že o zanimivi in požrtvovalni turi, za katero se je odločilo 15 mariborskih srednješolcev, ki so na kolesih odbrzeli iz Maribora pod vodstvom mno-gozaslužernega vzgojitelja prof. V. G r u n-t a r j a. Z njihove zanimive poti je prejelo naše uredništvo prav poučno poročilo, iz katerega povzamemo sledeče zanimivosti:
Po prelepih cestah in najlepših predelih Avstrije smo se vozili na svojih »železnih konjih«, ki so se izkazali kot sila trpežno in uporabno prometno sredstvo. Občudovali smo gore, jezera ln soteske v Salzkammergutu ter jo preko Linča u-brali proti Budjejovicam. Vse mesto je že vedelo, da pridemo. Bili smo izredno gostoljubno sprejeti. Bili smo gostje tamo-šnjega prvega češkega polka. Častniki navedenega polka so nam na prav Iju-beznjiv način obrazložili ves ustroj češko slovaške vojske ter druge zanimive reči, ki so živahno zbudile našo pozornost. Preko staroslavnega in zgodovinskega Tabora, kjer smo si temeljito in natančno^ ogledali tamkajšnji znameniti muzej, smo prispeli v prijazni Benešov, kjer smo srečali in navdušeno pozdravili prezi-denta bratske čehoslovaške republike dr. Beneša.
Naravnost triumfalen in sijajen sprejem pa smo doživeli v Pragi. 2e daleč izven mesta so nas pričakovali zastopniki Jugoslovanske češkoslovaške lige, nadalje mesta Prage, ter kluba čehoslo-vaških turistov. V »zlati« Pragi, ponosni prestolnici čehoslovaške države, smo preživeli štiri nepozabne dneve. Nam na čast je bilo več pTav prisrčnih in toplo prijateljskih pozdravnih večerov. Tudi nas je sprejel praški primator dr. Baksa. Bili smo tudi na našem poslaništvu in smo si pod vodstvom generalnega konzula dr. Beneša in akademičnega kiparja Ivančeviča ogledali vse najvažnejše zanimivosti ter znamenitosti zgodovinske in moderne Prage. Stanovali smo v krasnem, prelepem Aleksandrovem kolegiju. Praga je bila za vse, ki je še nismo videli, prava živa šola, ter predmet občudovanja in nepozabnih, divnih vtisov.
Novo presenečenje nas je čakalo v
iskrene so bile besede, ki so jih spregovorili v slovo proti Trbojeviču v imenu Bratstva pravoslavnih Slovencev g. Pfeifer, bivši mariborski župan dr. Lipold,
član pravoslavnega cerkvenega sodišč . g. Vurbelja iz- Zagreba, g. dr. V. Kukovec, g Šegula kot zastopnik starokatoliške cerkvene občine, zastopnik Celjanov in pevovodja mariborskega pravoslavnega cerkvenega zbora g. Mikec. Vsem se je za prelepe poslovilne besede zahvalil slavljenec, ki je dejal, da ne bo nikdar pozabil Maribora, ki mu je bil tako zelo
Hevavi Mmeka!
»Iskali smo Vas povsod in Vas komaj našli. Vrniti se morate v domovino in' prevzeti kraljevsko oblast.«
Bili smo zaprepaščeni. Pred nami »i bil nihče drug kakor sin abesinske kraljice. Princa je neka čudovita želja privlekla v Legijo.
Ko se je srčno in bratsko poslovil od vseh Iegijonarjev, je prišel na koncu k meni, mi ponudil roko in mi jo prijateljsko stisnil.
»Moj adjutant, tvoj obraz mi bo vedno lebdel pred očmi. Tvoje dobrote ne bom nikdar pozabil. Ako te kadarkoli pripelje pot iz tega pekla, ne pozabi, da te pričakuje veliki prijatelj na abesinskem prestolu.«
»Zahvaljujem se Vam, Visočanstvo.«
Ob odhodu je daroval našemu legijo-narskemu polku 50 000 peset, da bi Legija proslavila dan njegovega odhoda.
*
čas je potekel s strašno naglico. Nahajali smo se v Tifarninu, odrezani od vsega sveta in od vsake vezi s civiliza-oijo.
Naša postojanka, se je raztezala nad vso ravnino. Visoko gorovje nam je zakrilo ves horizont.
Včasih je kakšna mala kolona odhajala iz naših položajev poizvedovat, toda Beduini so jo redno napadali. Ti napadi so bili silno kratki: Beduini so izstrelili nekaj krogel in se takoj umaknili, če sem vedel, da gotovo ni bilo kakšne nevarnosti, nisem vlačil s seboj puške, temveč le samokres, ki ga nisem imel prilike uporabiti.
Nedaleč od naših postojank je bilo nekoliko meni neznanih koč. Gotovo se nisem zanimal, kaj se v njih dogaja. Prišli smo v stik edino z arabsko deco, ki se je I popolnoma navadila na Legijo in prihajali so stalno na utrdbo prosit legijonarje 1 kruha. Le-ti so jih jako surovo odvrača«
ju llletnemu Pavlu Vreclu iz Počehove 38 neki kosec iiv so občutno ranjeneg* Vrecla prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Samomor Mariborčana v Splitu. V
Splitu je izvršil samomor 241etni železničarjev sin A. Ukrnau iz Nove vasi.
Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je preminila v starosti 52 let delavčeva žena Jožefa Štiherjeva. Istotam je umrla v Častitljivi starosti 86 let stara zasebnica Marija Slavec. Žalujočim naše toplo sočutje !
Na razstavišču MT že delajo. Iz dneva v dan smo bližje otvoritvi jubilejnega »V. Mariborskega tedna«, kar nam zlasti dokazuje razstavišče v Prešernovi ulici, ki je podobno živahnemu mravljišču, kjer toliko rok pridno pripravlja vse, .kar je potrebno za to tradicionalno prireditev. Električna napeljava je že dovršena, sedaj pa prirejajo prostore za posamezne razstave. Sporočamo, da bo začetkom prihodnjega tedna pričela poslovati pisarna Mariborskega tedna kakor lani v prostorih otroškega vrtca v Prešernovi ulici. V pisarni MT bo tudi poseben telefon s številko 23-87.
Kam izginjajo ukradena kolesa. Mariborska policija je prejela od orožniške postaje v Žetalah obvestilo, da so orožniki zaplenili pri posestniškem sinu Antonu Konsteku v Podhoju dve moški kolesi. Na podlagi opisa koles je'mariborska policija ugotovila, da sta bili kolesi ukradeni v Mariboru, in sicer dne 4. maja t. 1. mesarskemu pomočniku Josipu Kovačiču izpred neke gostilne na Fran-kopanovi cesti in dne 7. februarja 1.1. mesarskemu pomočniku Alojziju Flisu izpred neke trgovine na Pobrežju. Pri zaslišanju je posestniški sin Anton Konstek dejal, da je omenjeni kolesi kupil od nekega neznanca v Mariboru.
Nočno lekarniško službo imasta danes v petek Vidmarjeva in Savostova lekarna, jutri v soboto pa Albaneževa in Si-rakova.
Opozorilo davkoplačevalcem. Davčna uprava razglaša: Dne 15. avgusta 1936 poteče skrajni rok za plačilo v III. četrtletju 1936 v plačilo dospele zgradarine, pridobnine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksuz, rentnine in družbenega davka ter v I. polletje 1936 v plačilo dospele zemljarine. Rentnina po 61. 71 zak. o nep. davkih zapade v plačilo dne 14. avgusta 1936. Davčni zavezanci se pozivajo, da poravnajo davke do tega dne, ker se bode po poteku tega roka uvedlo izvršilno postopanje, odnosno pri-j silna izterjava ter računali eksekucijski | stroški in zamudne obresti.
Dobra prijatelja. Vinko iz Ihove ter Fric iz Štajngrove sta si že od nekdaj v smrtnem sovraštvu. Pri vsakem srečanju se prav pošteno skregata in stepeta. Te dni sta se zopet srečala na nekem vinotoču v Trsteniku. Ko sta bila ysak pri dobri volji, se je obudilo staro sovraštvo in sta se zopet prav pošteno stepla. Tokrat je Močnik potegnil še nož in je Doklu razrezal nos, hudo ga ranil tudi na vratu in levi roki. Vročo kri bo jima ohladilo sodišče.	*
Kakšno vreme se nam obeta. Prehodno jasno in toplejše vreme. Tako pravi dunajska vremenska napoved.
Ii. Toda kadarkoli sem utegnil, sem odšel in se pogovarjal z otroci in jim na skrivaj pred drugimi legijonarji dajal kruha. Otroci so se čudili mojemu dobremu znanju arabskega jezika. Vendar se nisem spuščal z njimi v daljše razgovore, ker sem se bal, da se deca ne bi spozabila in izbrbljala to, kar bi mi bilo neprijetno.
Ne daleč na rečici Rio so arabska dekleta prale legijonarsko perilo. Pela so in se živahno pogovarjala. Opazil sem, da imajo že mnoge izmed njih neke vezi z legijonarji. Nekatera so jo vendar izku-pila in se pritoževala prijateljicam zavoljo nasilja, ki se je izvršilo nad njimi.
Pred nekaj dnevi smo našli nekega legionarja zabodenega na nekaj mestih z nožem. Lobanja mu je bila razbita od močnega udarca, iz zevajoče rane pa so se mu razlili možgani. Poleg je bil velik kamen, oškropljen 9 krvjo. Tega legionarja so ubili v trenutku, ko je skušal de-'ati silo nekemu arabskem- dekletu.
(Dalje sledi.)
Na "žerezn h kesvah6* po 'eho° s”pvaiki repu&lšto
liko videti krasne izdelke iz kuničjih kožic in velik uspeh ter lep namen Prvega Jug. kune. društva v Mariboru v 20 letnem obstoju, kot gospodarske ustanove, ki pomaga blažiti sedanji težki položaj naših dandanes najbolj prizadetih slojev prebivalstva.
Kraljevem Gradcu. Nismo bili nad vse prijetno presenečeni samo radi silno gostoljubnega sprejema, ampak nas je napolnilo z navdušenjem in občudovanjem tudi mestece samo, s palačami, parki in spomeniki, s kakoršnimi se ponaša le malokatero mesto v Evropi. Tudi v Brnu, prelepi moravski prestolnici, smo mnogo lepega videli, smo pa tudi prijetno čutili toplino, prijaznost in prisrčnost s katero so nas sprejeli bratje Cehi. — Več o tem zanimivem potovanju na »železnih« konjih pa bomo še naknadno poročali.
!fhu* fUtfd&HH?
»Nanos« priredi v nedeljo 26. t. m. peš izlet k Sv. Križu in Sv. Juriju ob Pesnici. Zbirališče v Grajski ulici ob 5. uri. Bodite točni!
Mornarska sekcija Jadranske straže v Mariboru priredi v nedeljo, dne 26. t. m. popoldne ob lepem vremenu propagandni izlet v Ruše. Ob tej priliki priredi znani oevski oktet Jadranske straže koncert na
Posetite
Štern je vse priznal, kako je izvršil zločin - Izropani denar sta zapravila je Stranjška umoril. Kolar pa izropal
Štern
Torej so se vendar izkazala kot resnična ugibanja in domneve, da sta jo Stranjškova morilca Karel Štern in Ivan Kolar po izvršenem zločinu v Mejni ulici št. 32 potegnila preko meje. Usodna za oba je bila dopisnica, ki jo je bil Kolar poslal iz Puntigama pri Gradcu nekemu svojemu znancu, o čemer smo pred dnevi poročali. Na podlagi te dopisnice je sledilo takoj obvestilo avstrijskim varnostnim oblastvom, ki so takoj uvedla zasledovanja. Četudi je namreč Kolar pisal na dotični dopisnici, da bo v času, ko bo njegov prijatelj čital njegovo dopisnico, že v Nemčiji, je bila ta trditev vendarle malo verjetna, in je bilo poizvedovanje ■ter zasledovanje avstrijskih varnostnih oblastev kronano z uspehom.
Kakor poroča današnje »Jutro«, sta bila Kolar m Štern včeraj po orožnikih v Oberzeiringu preiskana. Ker pa orožniška postaja v Oberzeiringu še ni bila v posesti zadevne brezžične brzojavke od strani poveljstva štajerskega orožništva, so orožniki pustili po izvršeni preiskavi Šterna in Kolarja, da nadaljujeta svojo pot. Čim pa je prispela brzojavka, je navedena orožniška postaja takoj obvestila v poštev prihajajoče orožniške postaje, nakar so sledila obsežna poizvedovanja ter se je posrečilo avstrijskim orožnikom, da so ju včeraj popoldne v tako-zvanem Sunku na področju Tur aretirali. Pri obeh sta se našli dve zapestnici in dve puderski dozi, ki sta jih bila kupila
z denarjem svojega ropa. Od izropanega denarja niso našli pri njiju niti ficka. Začetkoma sta Štern in Kolar zanikala vsako krivdo. Pod težo zasliševanja, v teku katerega sta prihajala v nasprotja, sta končno priznala svoj zločin. Štern je zatrjeval, da ni vedel, da je Stranjšek mrtev. Ko so mi^, to povedali, se je zgrudil na tla. Iz njegovega priznanja je mogoče povzeti, da je Stranjška prosil za stanovanje. Ta ga je pustil v sobo in ga je povabil, da se vsede. Stranjšek je stal njemu nasproti. Nato je Šterni zahteval od Stranjška, da mu da ves njegov denar. Stranjšek je nato, kakor pravi roparski morilec, pohitel v stransko sobo, kjer je vzel svojo staro službeno sabljo in šel nato s sabljo proti Šternu. Štern pa mu je izvil orožje in je zagrabil Stranjška za vrat. Nastala je borba, v teku katere sta oba treščila na tla in je Štern svojo žrtev zadavil. Kolat pa je nato iz-
ropal denar in dragocenosti, o čemer smo
že svojčas poročali, in je nato pobegnil s Šternom, ki je med ropom pazil na to, če bi se kdo približal. Oba morilca in roparja sta si nato razdelila svoj plen in sta dejala, da sta hotela pobegniti v Nemčijo. Oba sta bila izročena okrožnemu sodišču v Leobnu, nato pa ju bodo izročili našim cblastvom. Značilno je, da se je našla pri Šternu in Kolarju cela vrsta fotografij raznih gospodičen iz mariborskega nočnega življenja, iz česar je mogoče sklepati, da sta ves izropani denar zapravila.
Današnja »Jutrova« vest o aretaciji obeh Stranjškovih morilcev se je takoj razvedela po Mariboru ter se je pri vseh občutilo kot zadoščenje pravici, ker se obema morilcema ni posrečilo pobegniti irs ker sta vendarle prišla v roke obla-stva, ki bo 'napravilo svojo dolžnost.
Jubilejni
•t
Hišne pre:ska’?@ mm
Ko je prejela mariborska policija vest o aretaciji Šterna in Kolarja ter sporočilo, da pri njiju niso našli nikakšnega denarja, so se pedali naši varnostni organi na Pobrežje ter tamkaj izvršili nekatere hišne preiskave In ponovno zaslišali svojce aretiranega Šterna in Kolarja. Obstoja namreč sum, da sta Štern in Kolar svoj roparski plen nekje zakopala. Tudi je policija zaslišala nekatere mariborske lahko-
živke glede tega, ali nista morda Štern in Kolar »podarila« omenjenim nočnim ptičkam kakšne večje vsote denarja.
Naša oblastva so že preko zunanjega ministrstva zahtevah izročitev roparskih morilcev Šterna in Kolarja, vendar radi formalnosti ni pričakovati, da prideta Štern in Kolar pred 14 dnevi v roke naših oblastev.
Nevarna tatinska in vlomilska
Orožniki so po daljšem prizadevanju izsledili nevarno tatinsko in vlomilsko tolpo, ki ima na vesti nešteto vlomov in tatvin, ki jih je bila izvršila v Zgornjem Dupleku tekom zadnjih mesecev. Tolpa se je specializirala v tatvinah kokoši, ki so jih potem vnovčevali. Kradli pa so člani tolpe tudi druge stvari, kakor obleke, perilo, jestvine in sploh vse, kar jim ie prišlo pod roko. Največjo škodo trpijo
tolpa na varnem
radi vlomov in tatvin posestniki Mihael Obe>r, Neža Pulko, Marija Kociper in Julijana Taler v Zgornjem Dupleku. Člani tolpe so že večkrat predkaznovani zlikovci, ki se bodo morali sedaj za svoje podvige zagovarjati pred sodniki. Pri zaslišanju so sicer tajili vsako tatvino, orožniki pa imajo v rokah številne dokaze in priče.
Rokomavhi ne mirujejo. Doslej še ne-izsledeni rokomavhi so vdrli v stanovanjsko hišo posestnika Petra Tacerja iz Zgornje Kapele pri Remšniku, in sicer v času, ko so bili domačini zaposleni na polju. Tacerju so odnesli 5C0 dinarjev gotovine,'srebrno žepno uro ter druge predmete v vrednosti nad 1000 dinarjev. V Ciglencah pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah pa so trije moški vdrli okoli polnoči v hlev posestnika Toplaka ter v hlevu zaklali 600 dinarjev vredno svinjo. Najpreje so najbrže ubili svinjo z udarci po glavi, nato jo razrezali na koščke in nato z mesom izginili v gluho noč.
Ptujski sejmi. Običajni konjski in goveji sejem, ki se je vršil na ptujskem mestnem sejmišču v torek 21. t. m., je bil srednje založen in tudi kupčija je bila "srednja. Prignali so 73 volov, 279 krav, 15 bikov 39 junCev, 71 telic, 9 telet in
116 kopitarjev, skupaj 602 glav živine. Od teh so prodali 214 komadov. Cene goveji živini so od zadnjega sejma lahno padle in so bile za kilogram žive teže naslednje: voli 2.25 do 4 Din, krave 1.70 do 3.25 Din, biki 2.25 do 3.50 Din, junci 2.50 do 3 Din, telice 2.75 do 4 Din, teleta 4 Din. Konje so prodajali po kakovosti od .380 do 3.600 Din komad, žrebeta pa od 700 do 1.250 Din. Od prodane živine sta šla dva vagona v sosedno Avstrijo. Prihodnji konjski in goveji sejem bo 4. avgusta t. 1.
Sejem za prašiče v Ptuju v sredo 22. t. m. je bil slabo založen, kupčija pa je bila srednja. Prignali so 135 Ščetinarjev, prodali pa 64. Cene svinjam so od zadnjega sejma ostale neizpremenjene in so bile naslednje: pršutarji 5.50 do 6 Din, mastne svinje 6 do 6.50 Din, plemene 5 do 5.50 Din za kilogram žive teže; mrtve teže 8 do 9 Din. Prasce stare 6 do 12 tednov so prodajali po kakovosti od 80 do 135 Din komad. Prihodnji sejem za prešiče bo 29. t. m.
X
de§aški fta svetu
KAJ SE DOGAJA V ABESINIJI.
Kakor poroča »Excelsior« iz Džibutija se ne morejo doznati nikakšni detajli o dejanskem položaju v abesinski prestolnici. V Džibutiju se namreč že teden dni govori o tem, da je bivši abesinski poslanik v Parizu Tekle Havariate prejel od cesarja Halla Selasija navodilo, da vrši v hararski pokrajini vzdolž železniške j proge pogoste napade, za slučaj, ako bi Abesinija ne dobila v Ženevi zadoščenja! Načrt je v smislu informacij izdelal oseb- i no Tekle Havariate ter gre načrt za tem,1 da se oslabijo italijanske vojne sile s čet-niškimi navali. Iz istih virov se doznava, da se ras Imru nahaja v oblasti Doria. Ras Imru je poslal dedžasmača Makonena; v London, kjer bo prejel od neguša po-' trebna materialna sredstva za vodstvo borbe v zapadnih krajih Abesinije. V Abe-siniji se bodo v smislu informacij pričele borbe, čim se dedžasmač Makonen vrne s potrebnim vojnim materialom, ki se boj spravil v Abesinijo preko Egipta in Su-’ dana.
Krvav zločin na Wranglovem otoku
V Severnem ledenem morju leži samoten Wranglov otok, ki je znan po svoji moderno urejeni meteorološki postaji. Pred nedavnim pa je bil ta samotni otok
V. Mariborski teden**
1.	do 9. avgusta 1936.
Pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. Kraljeviča Andreja.
50% popust na železnicah od 30. Julija do 11. avgusta 1936.
Pupusti na zračnih progah Aeroputa in na parnikih. — Tradicionalna revija gospodarskega in kulturnega življenja Maribora in zaledja. — Tekstilna industrija. — Obrt. — Trgovina. Velika gasilska raz stava in gasilski kongres. — Velika filatelistična razstava in gasilski kongres. — Velika filatelistična razstava z borzo znamk. — Mlekarstvo, sirarstvo, vinogradništvo. — Žena v obrti. — Umetniška in zgodovinska razstava. — Tujsko prometna razstava. — Modna revija. — Revija športa, jadralnega in motornega letalstva. — Pokušnja vin. — Kongresi ;n koncerti.
MARIBORSKI OTOK — najlepše kopališče Jugoslavije! — Gostoljubni Maribor in zeleno Pohorje Vas vabita!
pozorišče krvavega zločina, ki se je odigral prav v veliki opazovalni dvorani. Tii so našli mrtvega v mlaki krvi tamkajšnjega zdravnika Wulfsona s prestreljenim sencem in s prebodenim srcem. Ko je bila o zločinu obveščena Moskva, je poslala tja sodnika, ki je ugotovil ozadje krvavega zločina.
Na Wranglovem otoku je že nekaj let opravljal odgovorno opazovalno službo znani vremenoslovec Semenhuk, zdravniško službo pa dr. VVulfson. Pred mesecem pa je prišla na otok neka mlada Rusinja Tatja po imenu. Tatja je bila hčerka starega ruskega guvernerja. Ženske na Wranglovem otoku so jo zasovražile, moški pa so jo oboževali. Tatja je pripovedovala, da je prišla na otok samo iz zgolega zanimanja za opazovalne naprave. Med Tatjanimi oboževalci pa je bil tudi ravnatelj opazovalne postaje Semenhuk, ki se je strastno zaljubil v mlado Rusinjo. V osebi zdravnika Wulf-sona pa je našel Semenhuk svojega nevarnega tekmeca. Ko sta se Tatjina oboževalca nekega večera sprla, je pograbil Semenhuk samokres in oddal na zdravnika tri strele, nato pa mu je še z nožem prebodel srce. Lepo Tatjo pa je takoj po zločinu vzela polarna noč. Na saneh, v katere je bilo vpreženih 10 psov, je pobegnila z nekim moškim neznanokam.
Tako je bilo ozadje prvega krvavega zločina na Wranglovem otoku. Toda sodnik je sestavil obtožnico drugače. V obtožnici, o kateri poročajo nekateri ruski listi, je obtožen Semenhuk protidržavne agitacije in da je ustrelil zdravnika Wulf-sona samo radi njegove državljanske zavesti. O lepj Tatji pa obtožnica ničesar ne pove.
Na obisku.
Gossodinja prijateljici, ki jo je obiskala:
— Si dobro spala. Bala sem se, da ti bo postelja pretrda?
— Oh, kaj, saj sem večkrat vstala, da sem se malo odpočila ...
Hotel »Pošta« v Madridu, kjer so bili ob izbruhu revohicije ostri spopadi.
Po barcelonskih ulicah ni sedaj po zadušenem uporu, kakor nam poročajo, videti nobene žive duše. Na mnogih mestih se še vidijo barikade..Na prelepem Katalonskem trgu že nekaj dni razpadajo trupla ljudi in konjev. Sicer lepa in živa Barcelona je sedaj popolnoma pusta.
J® SMjebja m sveta
hi Ak$tmv, Id sa
Velika Britanija bi brez pravih Angle-I110 je za njega tudi to, da se je poročil žev že zdavna propadla. Brez kupčije si brez kakršnihkoli ceremonij, kar pri An-pravega Angleža niti misliti ne moremo, gležih ni navada. Na poroko je povabil Njegovo trgovanje sega v vse panoge samo šest prijateljev. Po načinu mjego-javnega in gospodarskega življenja. — I vega življenja sodeč je to res pravi sa-
Oskrba ljudstva z živežem, poročevalska in propagandne služba, ladjedelstvo, in dustrija in špekulacija so predmeti, ki Angleža zanimajo. Moka,' časopisje, ladje, automobili in posest velikih zemljišč so rodili pet najbogatejših Angle žsv. Razni poklici te petorice nam daje jo povod, da to petorico lahko imenuje mo »Mešano društvo« najtežjih Angležev današnje dobe. Denar je ideal vsakega Angleža. Denar v banki, denar v delnicah, denar v obveznicah, denar v lesti, pijači in železu, denar v strojih, de nar v funtih, dolarjih, frankih, v papirju, srebru in zlatu. Denar . . , Čegav je ta denar?
So ljudje, katerim pomeni bankovec od 1000 funtov manj nego nam en sam sto-dinarski bankovec. Ljudje, katerim kupčija za 100.000 funtov ne pomeni toliko, kakor če si mri nabavimo novo obleko ali pa novo motorno kolo. Vse prej omenjene »težke« Angleže navajamo po vrstnem redu.
Prvi je mlinar J osepli Ran k, bogataš, čigar premoženje sega v milijone funtov šterlingov. Njegov oče je bil mlinar, njegov stari oče je bil mlinar in tako je postal tudi on mlinar. Danes je star 82 let. V njegovi mladosti je začel mleti v malem očetovem mlinu v Hullu, ki jo pa zamogel zmleti samo 2 vreči na uro. Danes zmelje v njegovih mlinih 173.000 vreč moke, s katerimi preživlja dobro sedmino vsega prebivalstva Anglije. Rank sam je velik nasprotnik parad, časti in naslov. Kljub visoki starosti je ostal veren izreku melodijske ceTkve, ki pravi: »Napravi kolikor le moreš, prihrani kolikor le moreš in daj kolikor le moreš!«
Drugi bogataš je Sir John Reevers Eller-
maim, ki je podedoval po svojem očetu ogromno posest, tako da danes kot 26-letni mladenič nadzira 4 največje angleške paropkjvne družbe in še nebroj manj ših, ki so v službi trgovine vseh svetovnih morij. Poleg tega je zelo zainteresiran na trgovini največjih angleških pivovarn. Njegovo zasebno premoženje znaša nič manj kakor 180 milijonov dinarjev, medtem ko znašajo njegovi deleži v vseh mogočih podjetjih okoli 10 miljard dinarjev. Po očetovi smrti mu je za izvedbo nasledstva računala država za davke preko V* miljarde dinarjev. — »Užaloščeni« sin pa je to svoto kmalu nadoknadil. Mladi Ellermann sovraži jav nost. Majhno je število njegovih znancev, ker mkdo ne ve, kje je in ne ve ni-kdo njegovega pravega naslova. V svoji lastni pisarni se obnaša kot tujec. Značil-
motni angleški Krez.
Povsem drugačen pa je Lord Rother meere, brat ustanovitelja časopisnega koncerna »Northcliffe« in ustanovitelja vojne propagande. Pred podelitvijo plem stva je imel ime Harold Harmsworth. To je človek velikega sveta, ki ljubi luksuz in potovanja in ki rad potuje ter se bavi s politiko. Je velik sovražnik komunistov, ki podžiga revizijo mirovnih pogodb. Je pristaš ljudi trdih rok, ker vidi le v njih rešitev rdeče nevarnosti. Rothermeere napada tudi sedanjo angleško vlado, ker je tudi ta pomešana z rdečo primesjo. Pod njegovim nadzorstvom se nahaja največje in najuplivnej-še angleško časopisje. Kljub njegovim 68 letom je še vedno v polnem razmahu svojih moči in je še vedno eden najvplivnejših ljudi Anglije.
William Richard Morris, sedaj baron Nuffield, je vzor self-mademana. To je človek, ki se je sam povzpel na današnjo pozicijo. Kot 16 letni dečko je delal
v neki trgovini s kolesi v Oxfordu in jel konjev in goveda.
začel trgovati s 5 funti šterlingi. Začel je najprej z izdelavo dvokoles in nato motornih vozil. Danes je pa lastnik največje angleške tovarne avtomobilov, kjer zna' ša letna kapaciteta 100.000 komadov. Tedenska plačilna lista njegovih delavcev beleži iznos preko 6 milijonov dinarjev.
Peti angleški Krez pripada staremu plemstvu. Richard Arthur Grosvenor,
drugi vojvoda od Westminstra. Rojen je z velikim bogastvom in visokim plem-skim nazivom. Usoda mu je dala vse kar si je le želel. On jc največji posestnik zemljišč v Londonu. Največje in najlepše četrti angleške prestolnice, kjer prebivajo takozvani »naddesettisoči«, so njegova last. O.n poseduje tudi močvirnato ozemlje Londona, ki se danes ceni na najmanj 400 milijonov funtov. Ko so to zemljišče kupovali njegovi predniki, niso niti izdaleka slutili, da bo iz tega zra stlo največje bogastvo. Grosvenor je ari •stokrat, ki igra v družbi in na dvoru veliko vlogo. Oženil se je že tretjikrat, je lastnik dveh najdragocenejših jaht. Vojvoda Grosvenor je strasten lovec in ribič ter prebije največ časa na svojih posestvih, kjer goji najplemenitejše vrste
Kino. V soboto 25. t. m. ob 20.30 in nedeljo, dne 26. t. m. ob 18.30 in 20.30 se predvaja film »Poslednja ljubezen«.
pMikikcue kavke
TUDI ŽENA PLAČA ALIMENTE.
Po sodbi nekega sodnika v Newyorku mora žena, ki ima v Ameriki iste socialne in politične pravice kakor moški, tudi skrbeti za svojega moža, če se on ne more preživljati. Neki brezposelni je namreč tožil svojo ženo, ki živi ločeno od svojega moža, na plačilo alimentov. Kot brezposelni je sicer dobil podpore. Ko so pa oblastva doznala, da ima njegova žena lepe dohodke, so mu podporo odrekli, in sicer z motivacijo, da žena dovolj zasluži, da lahko oba dobro živita. Nato je mož tožil svojo ženo na plačilo alimentov. Sodišče mu je priznalo pravico do alimentov in tako mora sedaj žena skrbeti za svojega moža.
NAJVIŠJI SOPRAN NA SVETU.
Po trditvah strokovnjakov ima najvišji sopran na svetu 18 letna prodajalka Nellie Sheridanova iz Sydneya v Avstraliji, ki bo po treh letih izobrazbe presenetila ves glasbeni svet. Strokovnjaki so dognali, da se njen glas razteza preko treh in pol oktav in da razpolaga z izvrstno barvitostjo. Tudi struktura njenega vrata je zadivila anatome, ki pravijo, da ima najlepši vrat na svetu.
sHviske Atovke
Nesreče in nezgode se v poletnem času zelo množijo, posebno se to opaža pri mladini in otrocih. Tako so v enem dne-
vu spravili v ptujsko bolnišnico naslednje poškodovance: Janez Fošnarič, 11letni sin posestnika v Pobrežju, se je igral pri mlatilnici in neopaženo vtaknil desno roko v stroj, ki mu jo je docela razmrcvaril. — Terezija Šerga, 5Ietna hči posestnika v Gaberniku pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, se je vesila z drugimi štirimi otroci na težka vrata, ki so se radi teže odtrgale in ji padle na desno nogo, pri čemur je dobila težke poškodbe in si strla tudi desno nogo. — Rudolf Osenjak, 5 let star sin posestnika v Dražencih, je splezal na drevo in padel več metrov globoko na oster štor, ki mu je desno lice dobesedno razrezal.
Za potovanja v Nemčijo, vozne karte z 60% popustom, kliring v kreditnih pismih na vsa mesta v Nemčiji, kakor tudi vse informacije in nasvete brezplačno pri Putniku Maribor, tel. 21-22, Celje, tel. 119, Gornja Radgona, tel. 21 in Rog. Slatina, tel. 1.
Velezanimiv izlet na GroBglockner (Veliki Klek) in v Salzburg priredi »Putnik« v dnevih od 9. do 12. avgusta s sledečim sporedom: Prvi dan ob 5. uri odhod pri hotelu »Orel« — 9.30 Worther See —
12.30 Spital, kosilo, odhod ob 14 — 18.30 Heiligeiiblut. Drugi dan* ob 6.30 IJeiligeii-blut odhod — 9. uri Franz Joscf Hans,
11.30 kosilo, 12.30 odhod — 14.30 na Edel-weiBspitze, 2.570 m visoko, odhod ob 17. uri — 19. uri Zeli am See, prenočišče in večerja. Tretji dan ob 9. odhod — 11.30 Salzburg, kosilo, ogled, 18. odhod — 19.30 St. Wo3fgang See, večerja, prenočišče. Četrti dan 10.30 odhod — 12. uri Bad aus See, kosilo — 20. uri Graz, večerja, 23. uri Maribor. Voznina znaša z vizumom vred Din 380 za osebo, k temu pride še mitnina za GroBglockner v znesku S šilingov. Za ceneno pavšalno oskrbo je preskrbljeno. Ker je sezona na višku, je treba brezpogojno rezervirati prenočišča vnaprej ter prosimo zato interesente, da se takoj prijavijo pri PUTNIKU Maribor. Aleksandrova c. 35, tel. 21-22. Potuje se s kolektivnim potnim listom.
Suadua
W V UM VVIV
Mali o
Delegiranje sodnikov, službeno. Morebitno tekmo SK Mura:SV Radkersbtirg dne 26. julija v Murski Soboti sodi g. Ludvik Nemec (rezerva Turk). Poverjenik.
Ob priliki tradicionalnega Aninega dne v Rog. Slatini priredi ISSK Maribor v nedeljo 26. t. m. ob pol 9. uri v Rogaški Slatini teniški turnir, in sicer v igri posamezno dame in gospodje ter gospodje v dvoje. Svečana razdelitev nagrad bo na večernem svečanem plesu!
TMTT 'II —■—
Razno
KONCERT
v soboto, 24. julija zvečer v gostilni Tomše pri »Beli zastavi« v Studencih. 36031
ZOPET ZNIŽANE CENE!
Bouret-svila Din 12.—. Trpinov bazar, Vetrinjska 15. 2261
Prodam
VELIKE TRGOVSKE S1E-LAŽE
poceni prodani. Naslov v upravi.	5590
Pristen
CVETLIČNI SMREKOV MED
letošnjega pridelka po 15 Cin kg in pristen ajdov med po 13 Din za kg oddaja Kmetijska družba, Maribor, Meljska cesta 12. tel. 2083. Dobi sc vsako množino. Pri večjem odjemu popust. _______________3553
»ERIKA«
visoko kvalitetni pisalni sttoj svetovne znamke naprodaj. Cena zmerna. Ugodni plačilni pogoji. Tattenbachova 5. 3586
Stanovanje
NA HRANO IN STANOVANJE
sprejmem s 1. avgustom v lepe sobe s prostim vhačoin sredi mesta, več točnih plačnikov. StroBmajsrieva ul. 3-b. 3584
Službo dobi
prvorazreden sladoledar
izurjen v prodaji, dobi takoj sezonsko službo, takisto prodajalec slaščic samo za soboto in nedeljo. Davorin Ro-dež, Pobrežje. Aleksandrova c. 37.	3595
Darujte za Pomožno akcijo!
A. K. :
Žrtev zveste
Zgodovinski roman	21
Ko je Donna Frančiška poklonila srce tujemu častniku, ga kot prava Kastilijan-ka, otrok vročega juga, vajena toplega šolana (šolano je veter-vzhodnik), im poklonila samo na pol.
Dragi čitatelji, ali veste, kaj se to pravi, če Španjolka ljubi? Njeno ljubezen primerjati ljubezni žen s severa bi bilo isto, kakor če bi hotel kdo bledo in hladno severno sobice primerjati z žarkim in plamtečim iberskim sbhicem.
Ljubezen je za Španjolko življenje, raj, blaženost, dolžnost, bodočnost iti prošlost obenem. V ljubezni se izživlja njena vera, njene vroče želje in sanjava domišljija, kdor ji poruši ljubezen, ji uniči in razbije najlepše na svetu.
Lord Byron pravi po vsej pravici: Če bi si zaželel čustva, ki zagori ko oglje,
ki lahko ogreje in oživi hladno, zakrknjeno srce; če bi me zažejalo po ljubezni, o kakršni sem sanjal kot dete in v pesniškem zanosu nemirnih mladeniških let, bi si hotel osvojiti srce Španjelke. Španjolka je edina na svetu, ki zna ljubiti. Ljubezen Angležinje je mračna, kakor nebo, pod kojim živi; Francozinja je kra sne postave, a razposajena, zapeljiva in muhasta; Nemka se poveri brez zaupanja, kakor brez zaupanja bere legende dvojih Nibelungov; hčerke severnih dežel poznajo ljubezen — če jo sploh poznajo — samo po vesteh, kakor dozna-vajo samo po tem, kar so čule, o široku, o pomarančnih gajih in o vulkanskem žaru.
Kar se našega polkovnika tiče, maramo odkrito povedati, da je spočetka sprejel ljubezen lepe Frančiške, kakor
sprejema koketa ljubimca, ki ji ni niti I vzel polkovnik njene ljubezni za pojav
prvi in, kakor upa, tudi ne bo zadnji,
Ni vedel, ali naj se veseli, ali pa naj z ozirom na lahko zmago ostane hladnokrven.
Pa je tudi res. Kako naj se človek veseli zmage nad nedolžnim, čistim srcem, ki ne ve, kaj je greh in omama, ker jima dozdaj še ni zapadlo. Kako bi se mogel bahati z ljubeznijo ženske, ki ti pravi: »Stanislav, dala sem ti svoje srce, ljubim te, Bog to vidi, ljubim te kakor svojo vero, domovino, kakor drag spomin svoje matere in zveličanje svoje duše; toda vse to je še premalo, bolj te ljubim od vsega. O, ne prezri te ljubezni, ne odbijaj me od sebe; tvoj prezir, tvoja hladnokrvnost bi bila moja smrt. Za me je smrt vsak tvoj hladen pogled, vsaka tvoja hladna beseda. Boli me, če iz tvojega rokovanja ne izhaja toliko ljubezni, ko iz mojega: če bi me varal, če •bi samo hlinil ljubezen, a je ne vračal... oh!
A kdo ve, če nebi kljub vsem podobnim besedam prirojeni srčni plemenitosti
mlade fantazije, za začasno omamo njene besede pa za vulkanske izraze vznemirjenega srca, ki jih hladni razum hitro ohladi. Kdo ve, če se ne bi raje okoristit s srečo, ki se mu je sama ponujala, ko da bi premišljal in proučeval, ali je, oziroma ali bo trajna — kakor dela to Nemec ali Anglež.
Upoštevati moramo namreč, da je bil Levvinski vojaško vzgojen; da je moralna načela črpal v taborih; da ga je v času, ko usmerjamo življenje na stalno pot, usoda vrgla v Pariz, v ono prestolnico sveta, v novi Babilon, v družbe, ki so več ali manj kršile sveta načela nravnosti, ki so jih poznali samo iz zasmehovanih romanov gospodična Scuderove »li iz Fenelona.
. zdelo se je, da bo uboga deklica prav sigurno in hitro propadla; rešil pa jo je Bog, Bog, čuvar Čistosti.
(Se bo nadaljevalo.)
Spomnite se CMDI
Izdaja konzorcij »Jtttra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.