mr 4
155. števil kil.
Izdanje za nedeljo 29. decembra 1895.
(t Tista, v soboto zvečer dne 28 decembra 1895.)
Tečaj XX.
„edinout
igtiaja po trikrat na. teden t nostili ir-danj'ih ob torkih, čatfthlh
in aoboliUi. »jutranjo 1/ftsnjn i t-baja ob K. uri rjutraj, rečemo pa ob 7. uri »ačer. — Dhiijhn iztlnti ji- *Un»» :
ta IrU.n nii-.ec . f. — iKvcii AvaliiJ» I. 1.41 ta tri bi«.m . , „ S.rti i „ „ „ «.— .a |K>I l«ia . . , 5,— . . . lila v.a lato . . „ 10.— „ „ »I«.— Ha aaračbe bre* priložene naročnine ir
ne Jenlje azir. Posamično 5to»ilko ae dobivajo » pro-dajalnicah tobak« v 1r.itu pc 2 ure., iaven Tr»ta po 3 nvč. Sobotno voiarno iadatije v Irntn « nč.. i/,rtu Trata a nč.
EDINOST
Glasilo
■lcvenskega političnega dvuAtva za Primorsko.
Oglasi «■• račun* po tarifu t petitu; la analov« t deSnliiai črkami «.< plnčuj« proator, kolikor obaofa tiatadnih »rmin. t'oalana, nmnrinice in javiwiiil»T ,lo, ,|,>-ruači ogla«! itd. »e računajo po pogodbi.
V.i dopi.i naj so pošiljajo aredniltvu: nlira Caaerma it. 13. V«a*a pitmo m ira Kiti friinkovano, ker nofraukuvan* «a no aprajjinajo. RokopUi ik is* fračaja,
Naročnino, reklnmaeija in offlana "prijema u^ravniitvo ulira Malino ) • rolo h4t. S, IT. nadut. Odprto reklama (.» ao pro.te poštnin«.
T riMna.fl J« >h.<i"
Državni poslanec dr. Gregorec
o obnovljenju pogodbe z Ogorsko in narodnih težnjah Jugoslovanov.
Državni poslanec dr. Gregorec je izustil dne 20. decembra t. I. v poslanski zbornici — povodom splošne razprav« o proračunskem provizoriju — nastopni govor:
Prvotno nisem imel namena udeležiti se današnje razprave. Da sem se pa vendar oglasil, zgodilo se je z ozirom na oni govor, kojega je izustil njegova ekscelenca, gospod ministerski predsednik dne 10. t. m. v tej visoki zbornici. V glavnem sti dve izjavi, koji je vpoštevati tu. Prva izjava se nanaša na predstojeće razprave o pogodbi z O g e r s k o, druga se dostaje narodnih stremljenj Jugoslovanov in stališča »lade do istih. Prva izjava se glasi po stenografiškem zapisniku tako*le (čita):
„Kar se v prvo dostaje vprašanja obnovljenja pogodeb z ono drugo polovico države, nikomur ne odrekamo pravice, da po možuosti postavlja v prvo vrsto tostranske gospodarske koristi. Umevno je ob sebi, da vrlina naloga bode vladi ta, da bode odločno na-glašala in s povdarkom zastopala to korist. Nikdar in nikoli pa ne bi mogla vlada dopustiti ali priznati ie načelno odklanjajoč ega ali naravnost sovražnega stališča v tej zadevi, pomeneči eminentno državno potrebo."
Gospoda moja! Kar mi sedaj obžalujemo na razdvojenju države, je vspeh Ifioletne centralistiške in absolutistiške politike, bodisi, da se je vršila ista z ali brez konstltutocijonal-nih oblik. Ako bi bili obdržali habsburžke tradicije in vladna načela cesarja Karola VI , ne bi imeli danes duvalizma, nebi imeli državnopravnih vprašanj in najbrže tudi ne narodnega prepira, ampak imeli bi jedootno državo, nastalo iz pogodeb med krono, deželami in narodi po nzorcu Švice. Med tem je prišla stvar drugače. Poneiučevalni centralizem je, kakor se mi dozdeva, porušil za vedno ta naravni razvoj, in ker je občutil svojo one* moglost v to, da bi vso državo vpregel v svoj jarm, je pa prepustil vstočno državno polovico madjarskemu centralizmu, pri čemer pa je bil toliko nepreviden, daje iztlal Ogerski gospodarske koristi ostale mu zapadne državne polovice. To je ravno, kar narbolj obžalnjemo danes ; ne tega, da je sploh prišlo do pogodbe z Ogersko, ampak da se je sklenila taka pogodba, knkoršno imamo sedaj, ki se je ponovila dvakrat.
Te pogreške ne smemo storiti zopet. Mi se ne smemo dati strašiti po Madjarih, kakor pred desetimi leti. Takrat sem čital nekoliko besed v nekem huiuorstiškem listu, položenih v usta nekemu ponosnemu silili Arpadovemu: „Ako brat „Nvob" pritrdi k vsemu, kar hoče
PODLISTEK.
Gaj.
(Iz hrvaškega.)
(Dalje)
Elegautna francoska obleka najnovejšega kroja prilegla se je tesno vitkemu telesu srednje visokosti. Dovršene svetovne uianire izdajalo je vsako kretanje. Iz krasnih črt podolgega lica, iz žarno blišče-čega očesa, iz belega visokega čela bral se jo visoki um, zrela misel. Pravilno lepi, nekaj malo na orlovo zavinoti nos pričal je jekleno in neupogljivo voljo. Lepa, precej dolga ter valovita brada, dajala je tej krasni glavi krasno podobo.
Bil je to Gaj — takrat še komaj dr. Ljudevit Haj, mlad učenjak, vrnovši se ravno i/, tujine. Po kratkem pozdravu povabil ga je domačin k sebi, a od vseh strani navalila so na-nj vprašanja o njegovem Žhviiju v tujini, o tujem svetil, in vsi gledali ao nekim
Mailjar, potem pride do pogodbe, ako ne, ; potem je hitro konec vsemu". (Veselost.) |
No, tako popustljivi kakor takrat ne t smemo biti. Ni teško pogoditi, koli velikanske koristi dobiva in je dobivala Ogerska iz sedanje pogodbe. Ogerska ima ima največi vpliv na usode naše monarhije, ali levovi del k temu potrebnih bremen z vrača na nas. Ogerska uživa vse udobnosti kulturne države evropske, stroške za to pa prepušča, da jih plačujemo v prvi vrsti mi. Že prva pogodba je bila neugodna za nas, krivična in prisiljena. Mi plačujemo od onega časa za skupne stvari 70 odstotkov, Ogri le 30 odstotkov. To znači, kakor je znano, veči prispevek 2500 milijonov z naše strani, torej več neg' je znašala vojna odškodnina, ki jo je plačala Francozka Nemčiji.
Še hujša se nam je primerila pri splošnem državnem dolgu. Obresti so znaSale takrat 130,000.000 gl.; od teh so odkazali nam 100 mil. in Ogrom le 30 milijonov.
Od takrat so se vojaška bremena podvojila in stroški i kupne vlade gotovo po« troj ili, in mi plačujemo sedaj kakor poprej 70 odstotkov in Ogri le 30 odstotkov.
Pri takih okolnostih ni čudno, da se Ogerska jači gospodarski, mi pa slabimo vedno bolj.
Prebivalstvo Ogerske je poskočilo od 15 milijonov na 18 milijonov in državni dohodki od 112 na 500 milijonov. Vzlic temu plačamo mi prihodnje leto za skupue stroške 116 mil. in Ogri le 28. (Čujte!) Ako bi hoteli npora-biti merilo prebivalstva, tedaj bi morala plačati Ogerska najmanje 01 mil. in mi le 89 mil. Ker pa temu ni tako, moramo darovati mi Ogrom vsako leto 33,790.000 gl. Toliko plačujemo namreč preveč I To pomeni z obrestmi vred v desetih letih ogromno darilo 429 mil. Na ta način seveda Ogri lahko zidajo železnice, podpirajo kmetijstvo, in snujejo industrijska podjetja, da nam delajo najostrejšo konkurencijo na vseh poljih.
Gospoda moja! Ne bi bilo pravo, ako bi hoteli iskati zboljšanja pogodbe morda le v znesku prispevka. Denimo, da bi se sporazumeli za prispevek «0 proti 40, značilo bi za nas le olajšavo okroglih 17 milijonov. Glavni vzrok oškodovanju našega gospodarstva po ogerski pogodbi tiči v carinarski in trgovinski zvezi. To zvezo mora odpove« dati naša vlada, in sicer pravočasno, da bode Ogerska prisiljena, stopiti z nami v razprave na drugi, pravičneji podlagi. Sedaj smo v gospodarskem pogledu vedno kakor zvezani in hromi. Opozarjam vas le na takozvano italijansko klavzulo o carini na vino. Tu si ne moremo pomagati : Ogerska jo hotela imeti italijansko klavzulo na vino. ('udno le, da se dolgo časa ni vedelo, zakaj.
ponosom, a Ae več zanimanjem na mladega pristojnega človeka, ki si je priboril doktorsko diplomo. Toda čudno se jim je zdelo, da jim je odgovarjal na vsa njih vprašanja v hrvaškem jeziku. — Naposled javil se je stari podžupan Ilijlč, ognjeviti branitelj .municipalnih pravic", kraljevine in latinskega jezika ter mu je priobčil ravno dogodivši se prizor.
„Vi bodete morda razumeli željo stare gospe?" dodal je ironično starec.
Gaju zablisknole so oči in krasno mu lice polila je rdečica, še dokler mu je starec vprizarjal nezgodo, je ou nemirno sedel na svojem sedežu. Naenkrat pa skočil je z mesta in ponosno prodrl sokolovim svojim pogledom po vsem društvu.
„A kdo ne razume želje njihove milosti ? Ni-li ona tako naravna, kakor je naravno, da se kreče zemlja okolo solnca, da teče potok k svojej reki, a reka da drvi k svojemu morju?" poče! je Haj, vedno stoje iu zvenčeči glas tresel se mu je od navdušenosti.
Pokriti je hotela namreč odpadek pri vino-gradstvu ogerskem, provzročeni po trtni uši. Namesto da bi kupovali vino pri nas, hodijo Ogri v Italijo in delajo škodo naši trgovini z vinom.
Mi moramo mnogo trpeti pri tem. Tarifno gospodarstvo ogtrsko, uvedenje refakcij (Znatna znižanja ali odškodovanja na voznini. Op. ur.), promet z ineljo škodujejo vedno našim lokaluim cenam. Na Štajerskem imeli smo n. pr. letos lepo trgatev, toda ne dobivamo kupcev; pridelali smo mnogo žita, ali živa duša je ne kupi. Naši slovenski kmetje si vedo pomagati in so delavni, lotili so se svinjereje. Sedaj imajo mnogo pitanih prašičev. Ali od novembra sem ga ni kupca. Pri takih okolnostih smo prisiljeni mi slovenski poslanci, da potisnemo v ospredje gospodarsko stran pogodb«, in mi bi videli riye, da ni n i k a k e pogodbe, kakor pa taka, kakoršna je sedaj. Res je seveda tudi, da je ogerska pogodba zoperna nam jugoslovanskim poslancem tudi v narodnem pogledu.
Toda te toii tlačene narodnosti ogerske imele so, izvzemši Hrvate, letos narodnostni shod v Budimpešti, kjer bo izjavile slovesno, da se hočejo trdno držati samostojnosti države ogerske. To izjavo njih volje moramo seveda spoštovati, kar pa nas ne sme zadržavati, da ue bi povzdigali svojega svarilnega glasu in da ne bi opozarjali na mogoče slabe posledice, ki jih utegne donesti vsej monarhiji ta nesrečni narodnostni prepir na Ogerskem.
Njegova ekscelenca gospod ministerski predsednik je rekel, da pri predstojećih razpravah z Ogersko bode glavna naloga vladi ta, da bode z vsem povdarkom branila in zagovarjala gospodarske koristi te državne polovice. Mi vsprejemamo te besede in želimo le, da se tudi uresničijo popolnoma. S prvo izjavo njegove ekscelence, gospoda minister-skega predsednika smo še precej sporazumi jeni mi jugoslovanski poslanci. Manje pa nas je zadovoljila njega druga izjava.
Ista se glasi po stenografiškem zapisniku:
„Kar se dostaje zahtev jugoslovanskih plemen, sklicevati bi se mogel le na ono, kar sem že opetovano in v drugem razmerju označil kot načelno ravnilo nasproti Maloru-som v Galiciji.
Vlada se ne čuti le opravičeno, ampak tudi dolžno, da razsodno iu dobrohotno ugodi aktuvalnim, nuiodno-kultnrnim potrebam teh plemen. Vlada si pridržuje razsodbo o sredstvih, koje bi bilo upotrehiti pri tem, da v mejah pravic, ustavno zajamčenih vsem na-j rodom, dozvoli ono, bodisi v finančnem ali j narodnem pogledu, kar je takoj izvedljivo na j zdravi podlagi, ne pa onega, kar je ali lito-' pistiško ali pa treba dozorenja, ki torej ua-! pravlja v takih slučajih utis prazne hiše, kojo
„In jaz vam velim, da je sam Bog
hotel, da se izreče ta želja in naravno se mi zdi, da je vsegamogočni Stvarnik poklonil Vasej milosti dolgo živenje, da more umik slišati iz tako častnih ust tako željo, ki bodi mu sveta. A vi slavna in visoko-rodua gospoda, vi, ki ste se smijali tej želji, vi bi ne bili to storili, da ste pomislili na one glasove, ki ste jih prve slišali v svojej zibelki! A niso-li ti glasovi čudotvorni, niso-li sladki, niso-li krasni, kakor je krasno petje slavčevo, ali kakor je je mila lirina struna? Pa kaj se ne more vse izreči v takem jeziku V — Oh - - vse — vse! — in Gaj dviguol je roko k nebesu, kakor da bi iskal tam potrdila svojim besedam. Za tem trgnol je glavoj, kakor da se je česa domislil.
„Prosim vas, dajte mi sem pesem 1* obrnil se je k Štefanu in vzel je precej papir v roke. Eto, vaša milost — poskusimo izpolniti Vašo željo, — rekel je Gaj gahiiitnim poklonom starici. V tem le času prebral je
naj bi ohranili, priredili in morda tudi preskrbeli s pohištvom, ne da bi imeli prave in »posrednje nade, da pride kdo stanovat v r^Jrjo. Z jedno besedo, gospoda moja, uikakih koncesij le za izzivanje drugih, ampak stvarno ^povspeševanje na podlagi modrih in izvedlji-h zahtev".
Gospoda moja! Ta izjava je presenetila jugoslovanske poalance. (Tako je!) in prosi« nila jih je nekakim nezaupanjem glede na konečne namene nove vlade. Rekel sem, da nas je presenetila in z naše strani jo ne moremo prezreti, tem manje, ker je našim narodnim nasprotnikom napravila očevidno veselje, in hote v istej videti ali vsaj položiti v isto nekako napoved vojne Jugoslovauom, V dokaz temu navajam nemškoliberalni lisi v Gradcu, .Tagespost". Ta list piše v številki od 11. decembra 1895 doslovno (čita):
„Naši gospodje Slovenci ne bodo posebno veseli nekojih opazk grofa Badenija, ilčočih se narodnih privoljenj. Ministerski predsednik je govoril o koncesijah le v izzivljanje drugih, o kakoršnih koncesijah noče ničesar čuti. in je zadel s tem stranko Slovencev v srce".
Gospoda moja I Ko sem prvikrat čital izjavo njegove ekscelence gospoda minister« stega predsedniku, dozdevalo se mi je nehote, kakor da ima tu svojo roko v igri se* danja ministerijalna Kgerija, (Svetovalka v neki pravljici rimskega kralja Nume. Op. ur.) Uvodne besede pa so vsekako duševna svojina gospoda ministerskega predsednika grofa Badenija. Sprovel je nas Jugoslovane v duhu daleč tja v Galicijo in priporočil nam je ono načelno ravnilo, ki je je svojedobno tam narekoval Malorusotn. No, gospAda moja, jaz pripoznavam, da to ni bilo posebno vabljivo za nas. (Prav resi) Govoril bodem kolikor možno malo besed, ker nočemo žaliti nikogar, najmanje pa svojih vstočnoslovanskih bratov.
Kako močni so po številu Poljaki iu kako močni so Malorusi? Statistika pravi, da vsako pleme šteje kake tri milijone duš, iu vprašajmo se: Koliko poslancev imajo Poljaki in koliko Malorusi ? Znano je, da imajo Poljaki 55 poslancev in Malorusi le 7. Kako je se sredstvi za izobraževanje? Poljaki imajo dve vseučilišči in 25 srednjih šol, Malorusi pa dva gimnazija in vsporednice v Koloineji. To vsakako bode v oči. Poljaki so razmerno bogato preskrbljeni se sredstvi za izobraževanje iu Malorusi beraški. Zakaj ta razlika? Gospoda moja! Nam Jugoslovanom so dobro znani vzroki temu, ali povemo jih ne v tej visoki zbornici, ker menimo, t'a to zanima le nas Slovane, nas same, a tu nismo sami. (Dobro!) Ali jedno bi vendar rad naglasil. Morda si tolmači njegova ekscelenca gospod ministerski predsednik to kričečo razliko i/, manje zmožnosti za kulturo, iz manjega hre-
pesem na tiho, vso društvo j»* pa premišljajo njegove besede Še zmirom ostalo mirno in tiho. Onda se je dviguol iu drže pred seboj nemški izvirnik, prevedel je v istem času pesem v vezani besedi. Vsi so zamaknjeni gledali v njega kakor v kako čudo. Kaj bi ne bil vzmogel on v tem trenotku v velikem svojem ponosnem navdušenji ? A sladke in gladke besede prijele so se src prisotnih iu ni še došel do polovice, ko sa jo vsak od njih stresel vsled vzbnjenosti iu radosti, in ko je dovršil, pozdravil ga jo bučni „vivat", a stari gospodje pristopili so k njemu ter ga objeli z obema rokama. Sam pesnik pa vzel je solzami v očeh, ne da bi trohnol besedico, papir svoje pesme, zažgal ga na sveči — in se približal Gaju, da ga navdušeno stisne na svoje prsi in prosi, naj budna brata. —
Ni-li diven jezik? — nadaljeval .i»* <Jaj še vedno stoje.
(Konec prih.)
penenja po izobraževanju navoda maloruskega. Jaz se svoje strani smatram maloruski narod visoko nadarjeuim in oe dvomim ni za tre-notek na hrepenenju istega po izobrazbi. Ako si torej njegova ekscelenca grof B a d e 11 i domneva, da je tudi pri nas Jugoslovanih manja zmožnost za kulturo, manje hrepenenje po izobražbi, potom mu moram povedati, da se je v tem temeljito zmotil. Dokažem vam to iz Celja — prosim, ne ustrašite se, koa-Icija je že umrla (Veselost.) V prvi tečaj slovenskega gimnazija v Celji oglasilo se je letos 113 učencev iz ljudske šole (Čujte!) iti morali so jih obdržati 89 vzlie ostri preskuš-nji. Poleg tega oddali so 30 slovenskih šolskih otrok v stati nemški gimnazij. Tu iinamo torej ukupno 143 slovenskih otrok u ljudskih šol, oglasivših se v prvi tečaj srednje šole. Menim, da je to krepak dokaz o hrepenenju slovenskega ljudstva po izobražbi.
Opaziti mi je le še jedno. Ako je njegova ekscelenca gospod ministeroki predsednik pri resni volji, na čemer nočem dvomiti, da razsodno in dobrohotno ugodi našim aktu-valnim tiarodno-kulturnim potrebam, naj stori to, ali z njegovim malo ruskim načelo m n a j n a s p u s t i pri m i r u! To bi bilo prvo. Drugo p«, kar želimo, bi bilo, da bi onim nadaljnjim beseilam, ki jih je takrat spregovoril do nas, ne podlsgal in praxi tistega zmisla, kakoršnega pokladajo v iste naši nasprotniki ali hote čitati iz njih.
Resnično je govoril njegova ekscelenca o utopistiških zahtevah .Jugoslovanov. Tega pa ni povedal, na koju zahteve je mislil pri tem Mi sami ne moremo pogoditi, na koje zahteve je misliti tu, kajti med onimi zahtevami, koje smo mi poslanci v obliki predlogov in resolucij predložili v tej visoki zbornici ali v dotičnih deželnih zborih — in le na te se more sklicevati vlada —, ni niti jelne zahteve, kojo bi bilo možno označiti kot utopistiško, to je kot neuporabno ali neizvedljivo. (Tako je I) Nikdo ne more trditi po pravici, da ne bi se moglo uvesti slovenskih ljudskih šol na Koroškem, v Trstu in v Gorici ali hrvatskega gimnazija v Pazinu.
(Dalje piih.)
Usiljena nam borba.
Neki pregovor pravi, da o gotovih pri-likali je človeku res teško, da ne bi napisal satire ali porogljive stnešnice. Za današnjo dobo in za naše razmere bi bila umestna nastopna varijacija: Teško je človeku, da ne bi bil — antisemit!
Različna so menenja o nravi in opravičenosti antisemitizma samega, sosebno gredo menenja navskriž o vprašanju, da-li ima to gibanje kaj nade, da doseže svoj cilj ali ne. Mnogi trd6, da je to gibanje le jednodnevna prikazen, ki izgine hitro, kakor je naraslo hitro. To svoje menenje opirajo dotičniki sosebno na okolnost, da se vrste antisemitsko sestavljajo iz najrazličniših življev, da torej ob toliki razliki v načelih in s vrbah ni mogoče zložuo delovanje, a brez zložnega delovanja je že a priori izključen vsak vspeh.
Mi sodimo drugače. Sodimo namreč, da ravno v okolnosti, da so se v antisemitskih vrstah združili razni življi, da so se stranke, ki so sicer hodile vsaka svoja pota, spojile v skupen boj, imamo dokaz, da oni, proti komur so se združile v boj, je res ukupen nasprotnik vsem, da jih je res združila potreba — železni moraš! Mi menimo torej, da ravno raznoličnost v vrstah antisemitov najjasneje dokazuje opravičenost antisemitskoga gibanja.
D4, protisemitsko gihanjo je opravičeno. Tega uverjenja smo bili od nekdaj in od tega uverjenja nas ne odmaknejo uiti neprimernosti, ki jih morda zagrešajo pojedinci iz antisemitskih vrst. V takih slučajih je obsojati razbrzdanost pojedinca, nikari pa stvari same.
Naj povemo tu se enkrat, kar smo povedali že mnogokrat: za nas antisemitizem ni versko vprašanje — kajti vsikdar smo bili zagovorniki verske tolerancije, ki se izraža v prepričanju, da nikomur ni smeti kratiti pravice, da moli svojega Boga v veri svojih očetov —, ampak to vprašanje je za nas gospodarsko; — a ker je za nas gospodarsko vprašanje tesno spojeno z ndrod-niu vprašanjem, je antisemitsko gibanje za nas tudi ndrodne nravi. Ta urav bila bi neoporečna, ako bi tudi Židje ne nastopali pozitivno proti našim narodnim težnjam. Ako
pa vzamemo v poŠte v, da Židje povsodi pozitivno nastopajo proti Slovanom, da se družijo politiško iu a&rodno: med Nemci z Nemci, na Ogerskem z Madjari, tu na jugu . z Italijani — ako smo prisiljeni torej, da računamo z Židi kot se sv»jimi narodnimi , nasprotniki na rseh straneh, ako smo pri-J siljeni misliti si, daje velik del krivde ravno na Židih, da so nam nevspešni vsi boji za politiška prava, da so nnm nevspešni vsi napori za jednakopravnost slovanstva z drugimi kulturnimi narodi, ako vidimo, da je ravno židovstvo ona coklja, ki neprestano se svojimi milijoni ovira našo narodno kolo: ako vzamemo v poštev vse to, potem ne smemo dvomiti več, da je protisemitsko gibanje za nas tudi eminentno narodne nravi.
In ako bi trebali še dokaza za opravičenost autisemitskega gibanja, opozorili bi lahko na pereče vprašanje obnovljenja pogodbe z Ogersko. Na drugem mestu objavljamo danes krasni govor odločnega poslanca štajerskega, kanonika dr. G r e g o r c a. Ta govor čitajte gospoda pazno, ako hočete izvedeti, kolike škode je donaiala ta pogodba tej polovici. In komur se ne ježč lasje ob teh številkah, o tem moramo dvomiti, da bi imel le iskrico tostransko-državnega patrijotizma v sebi. Tam najdete, da mi prispevamo za skupne stroške 70 Ogli le 30 a na obrestih za nekdanje državne dolgove plačujemo mi 100 milijonov, Ogri le 30 milijonov. Kogar ne pouče te številk« o ogromni škodi, ki jo trpimo na tej strani, ta je ali res §lep ali pa se dela slepega. Kakor pa dober zdravnik najprvo zasleduje vzrok bolezni, takć se moramo vprašati tudi mi: kdo je hotel, da se je zasnovala za nas toli pogubna pogodba, kdo je zakrivil, da se je ta pogodba obnovila že dvakrat brez bistvenih prememb, da torej že blizo trideset let nosimo to grozno breme, ki uničuje naše gospodarsko blagostanje in naš politiški upliv in ugled?! Kdo, vprašamo ? Nikdo drugi, nego vsemožno židovstvo in pa oni Nežidje, ki se ne morejo osvoboditi iz mreže, v kojo jih je zaplelo prekanjeno in spekulativno židovstvo.
Židovstvo hoče, da se ohrani gospodarsko nad v ladje Ogerske, kajti v Ogerskl je zaslomba židovskemu nadvladju v vsej državi avstrijski.
A mi naj bi ne bili veseli, da so se slednjič našli odločni in patrijotiški inožje, ki se ne plašijo boja proti temu orjaku ? Mi, kojim gre za gospodarsko in narodno ekzistencijo vsled sedanjih odnošajev med obema državama, mi naj bi trdili z onimi, ki obsojajo antisemitsko gibanje le iz ozirov n a s v o j o, naši dijametralno nasprotno korist?! Mi naj bi se ne pridružili onim, ki hote zapričeti boj za spremembo te pogodbe. Vemo, da se za sedaj ni nadejati mnogo vspehov in vemo tudi, da v politiškem življenju odločajo le vspehi. Toda vspehov ni pričakovati le gledć na pogodbo samo, moralnih vspehov pa ima antisemitsko gibanje, ki je le pojav u s i -1 j e neg a n a in b o j a za gospodarsko ekzistencijo, že v tem, da se množe vrste onih, v kojih je prodrla zavest, koliko trpimo mi v imenu neke svobodo, ki znači za nas gospodarsko propast, v ime nekega liberalizma, ki je v resnici nigkrutiii absolutizem.
Za nas vsaj je dognana ta pravda: za nas je povsem opravičeno antisemitsko gibanje sploh. Z oziroin na naše primorske razmere in sosebno na tržaške, pa smemo ponoviti, kar smo rekli že gori: daje teško človeku, da ne bi bil antisemit.
Gori srn) rekli, da židovsko vprašanje za nas ni versko vprašanje. In res ni naša krivda, da le prepogosto moramo govoriti o naših cerkvenih odnošajih le po krivdi gospodovalnega židovstva. Mi se ne brigamo za verske stvari židovske. Mi ne silimo v njih sinagoge, pač pa silijo oui v naše cerkve. Niso zadovoljni s tem, da gospodujejo v trgovskem in gospodarskem življenju, ni jim zadosti, da imajo prvo besedo pri občinski avtonomiji; ne : oni hote iineti prvo besedo cel6 pri imenovanju škofov. To presega vendar že vse meje krščanske potrpežljivosti in prisiljeni smo zapričeti n a j o d 1 o č n i š i odpor vsemi postavno dovoljenimi sredstvi. In lahko povemo tu, da je to židovsko utikanje postalo že toli pogibeljno, da se je s to stvarjo že bavilo tudi tiaše politično društvo in da je prepričanje obče, da ni smeti več molčati na tolika izzivanja. Dočim mi ne smemo niti črhniti n.
pr. o biskupu Flappu - opetovane zaplene „Naše Sloge- so nam v svarilen V7gled — napadajo naši Židi zares nesramno vsacega neljubega jim dostojanstvenika katoliške cerkve, torej posezajo v stvari, ki jim niso čisto nič mari. Nedavno je „II Piccolo* toli drzuo in sramotno blatil ves naš kapitelj, da smo se kar čudom čudili, da ni bil zaplenjen ! Seveda raste se b'dj greben pre-drznežem pri „Piccolu", ko vidijo, dasocel6 katoliški duhovniki zaletajo k njim v svojem narodnem fanatizmu.
.Mi puščamo pri miru njih vero, njih sinagoge in njih rabine, zahtevamo pa, da se tudi oni ne vtikajo v naše cerkvene stvari. Proti temu drznemu utikanju je treba zasnovati odločen odpor. Židovski upliv usiljuje uprav sleherni dan boj vsemu krščanstvu, a krščanstvo bode moralo vsprejeti ta u s i * I j e n i ni u boj ter Izvojevati istega vsemi dovoljenimi zakonitimi sredstvi. Tako ne moremo dalje, ako nočemo biti izdajalci na svoji verski, gospodarski in narodni koristi.
Politiške vesti.
V Trutu, dao 88. decembra 1895.
Deželni zbor. Danes se je sešlo več deželnih zborov, med temi tudi Kranjski in Goriški. Čujemo, da je nekaj volilcev uložilo protest na deželni zbor goriški proti volitvi v kmečkih občinah kraških. Protest pa ni toliko naperjen proti izvoljennima poslancema, ampak proti čudnemu postopanju nekega druzega, kojega nam je naklonila velika briga Hohenwartova in Sukljejeva za naš politiški blagor. O protestu sporočimo seveda obširneje, ko dobuno dotično poročilo. — Glede na deželni zbor kranjski bilo bi še pripomniti, da je deželnim glavarjem zopet imenovan Oton D e t e 1 a, njega namestnikom pa člen nemdks manjine grof A u e r s p e r g. Z Dunaja nam poročajo, da je tam razširjena govorica, da se je deželni predsednik baro Hein potezal za Janka Kersnika. Če je to res, potem se je upliv Klunov pokazal močnejega nego pa Heinov.
Svoj mandat sta polotila češki drl. poslanec F o f t in slovenski drž. poslanec Anton G1 o b o č n i k.
Za Piranom — Tržlft. Kakor je svo-ječasno pričelo Piransko mestece odkrito vojsko proti dvojezičnim napisom, tako je tudi sedaj Piran prvi sprožil misel, da je čas odstraniti dvojezične napise. V ta namen odposlala je Piranska občina, kakor smo že sporočili, posebno deputacijo na Dunaj. No, o morebitnih .sijajnih" vspehih te deputacije sicer doslej še ni bilo čuti ničesar, kljubu temu pa se je za Piranom že zganil Tržič na Goriškem, sledeči receptu slavnega .latinskega" Pirana. Dne 23. t. m. imel je občinski zastop Tržiski sejo. V tej seji je svetovalec Marchiolli interpeloval župana, kaj je odgovorilo ministerstvo na svoje-Časni „protest* Tržiča, naperjeni proti dvojezičnim dopisom. Ker je župan odgovoril, da ministerstvo na ta „protest« doslej niti odgovorilo ui, (kar je uienda najumestnejše), hoteli so nekateri vročekrvni „latinski" svetovalci kar brzojavnim potom zahtevati odgovora od ministerstva. Po naključju pa je bil v tej seji vendar nek razsodniši mož, ki je predložil, da naj občinski zastop Tržiški povpraša v Piranu, kaj je prav za prav opravila ona glasovita deputacija in potem naj Se-le Tržič stori „potrebne korake". Prav radovedni smo, kako se bode vedlo Badenijevo ministerstvo v očigled novemu drezanju laških srditežev.
O položaju na ČcSkeui. Sleherni dan doimša novih dokazov, da je grofa Badenija jelo skrbeti češko vprašanje. On sam se je že laskal češkim poslancem v državnem zboru, a ce.laj je menda pripravil celo ponosnega namestnika grofa Thuna, da se pokloni zastopnikom naroda češkega. Danes se je namreč otvoril deželni zbor kraljevino češke, a včerajšnjega dne javljajo iz Prage, da ob tej priliki poda grof Thun izjavo, da soglaša s češko politiko grofa Badenija in da vlada pripravlja dvojno akcijo. Prvo gledć na Nemce. Te če zadovoljiti s tem, da se premeni volilni red v deželni odbor in v upraviteljstva deželnih zavodov tako, da bode obema narodnostima zagotovljeno primerno število zastopnikov. Vlada je namerovala sama predložiti dotičui načrt, ker se je pa bala
odpora se strani Mladočehov, prepustila je
inicijativo poslancem. Pogajanja so ee začela, na želj) ministerskega predsednika, ne od strani namestnika grofa Thuna, ampak odstrani deželnega marSala kneza Lobkovica. Sam grof Badeni hoče priti v Prago, ako treba. Druga akcija bi se dnstajala Čehov. Uvede se češki notranji jezik pri državnih uradih; nadalje izjavi grof Thun, da goji prijazna čutila za narod češki in njega zastopnike. — Z ozirom na te načrte pravijo .Narodni Listy*, da se jako moti grof Thun, ako se nadeja, da pod takimi pogoji stopijo Mladoceki žnjim v dotiko. Ako je res zvest sin domovine, umakne naj se, i u u verjen naj bode, da mu bodo Mlado-čehi hvaležni na teir. koraku.
Sibhijska romanska .Tribuna1 poživlja ogerske Romune, da naj 2a časa milenijskih svečanosti oblečejo in nosijo žalne obleke. Omenjeni list pravi, da tega jim ne more zabraniti noben zakon. Ako bi pa vendar Madjari hoteli preprečiti to s pomočjo orožnikov, padla bi sramota le na njih lastni obraz. Ne treba praviti, da se „vitežki* Madjari silno ljutijo radi tega nasveta, kajti hoteli bi, da bi se v večo čast in slavo ma-djarskega globusa kazal zadovoljnega in srečnega tudi oni, ki mora držati tilnik pod — stopalom! Madjari so od nekdaj umeli varati Evropo, da je verjela pravljico o njih .viteštvu* iu liberalizmu. Tako hočejo tudi sedaj se svojimi slavnostmi ob lOOOletnici njih države, zlasti se Bvojo razstavo, zgraditi velik« Potemkinove vasi v prevaro liršemu svetu, da ne bi videli ljudje vse odurnosti ogerskih odnošajev in-madjarske srditosti in nestrpnosti. Želeti bi bilo torej zares, da bi nema-djarske narodnosti na koji-koli način demon-strovale pred svetom, da te alavnosti niso slavnosti vaeukupne države ogeiske, ampak jedino le madjarske in da se pod vsem milenijskim bleščem skrivajo netolerancija, nasilje in korupcija. Nestrpnost do nemadjarskih narodnosti, korupcija pa na vse strani!
Italija v Afriki. Tudi v Italiji imqo svoj korespondenčni zavod, kakor ga imamo pri nas, zove pa se „Agenzia Štefani*. Tej agenciji je v prvi vrsti naloga ta, da ob vsakem vprašanju poroča v svet tako, kakor želi slavna vlada italijanska. .Agenzia Štefani* poroča torej iz Afrike: .Dasi bi po dogovoru z Makonenom moralo trajati mirovanje le do 23. t. m. zvečer, vendar niso soanci ničesar zapričeli do sedaj. V taboru šoancev se še „vedno govori* o .miru". Trdovratno „se vzdržne" govorica, da se je kralj gočamski izrekel proti Meneliku. Zgube šoanccv od dne 7. t. m. so napravile velik utis v Gočamu".
Že po gorenjem označenju si lahko vsakdo sam napravi sodbo o teh vesteh iz vira .Agenzia Štefani". No, pripomniti bi bilo, da morajo stvari stati neizmerno žalostno za Italijane ako celo oficijozna, po stari navadi kolikor le moči lepo pobarvana poročila ne vedo povedati druzega dobrega, in da go-vore o tem .kar se govori" in o čemer „se trdovratno vzdržuje govorica*. Ako je že slavnoznani oficijozni optimizem zgubil besedo, potem morajo biti taui doli res že blizu konca.
Sicer pa primerjajte zgornjo uičevo poročilo z drugimi vestmi, došlimi iz Rima.
»L' Italie* pravi, da so vesti, došle iz Afrike, jako zle. Te vesti kažejo, da uiti pri ministerstvu, niti v glavnem taboru samem nimajo pravega pojma o položenju italijanske vojske. Ministerstvo bi veudar moralo nehati označevati kot tolovaje one, ki niso druzega nego poročevalci sovražnikov. Temu poslednjemu domnevanju pritrja tudi list .Riforma*, ki pravi, da tisti briganti niso nič druzega, nego lahke čete vojske ioancev, kojim jo namen poizvedovati iu dovajati živela. — .L1 ltalia Militare" pravi naravnost, da uradnim poročilom ni dati nikake vere.
Politiški in vojaški krogi so razsrjeni, ker prihajajo poročila tako strašno počasi. Ako bi bila vojna v Evropi, bi bila opravičena taka molčečnost, da sovražnik ne izve pred časom o gibanju vojske, toda v Afriki ne bi moglo škoditi natanjčno poročanje. Iz tega vedenja vlade sklepajo ti krogi, da je Makalle obkoljen in da se Abisinci neprestano pomikajo proti Adigratu. Zasebna poročila zagotovljajo, da Abisinci marši rajo v štirih 3kupinah. Jedna je pretrgala zvezo med italijanskima utrdbama Makallč in Adi-grat, druga se giblje proti Adaui in hoče prijeti Baratierija od zadej ; tretja se pre-
mika na pota proti Masavi; četrta je v rezervi južno v Mak alte. Tako je, da se vsa italijanska vojska v naselbini ne more niti ganiti, ako noče zaiti v največo nevmiost. Nadaljnji oddelki vojakov so odšli v Afriko iz Neapelja, Pize in Palerma. Ako pojde tako počasno dalje, niti ni misliti na to, da bi došla pravočasno pomoč Baratieriju.
Glasoviti Arton, ki je podkupljal francoske poslance da sn glasovali v prilog južnim železnicam na Francozkem, se povrne torej skoraj v svojo domovino kot zločinec. Londonsko apelacijonalno sodišče je dovolilo, da se Arton izroči francozkim oblastim radi bankrota, tatvine in poneverjenja. Arton je bil sicer že obsojen in contumaciam na 20 let ječe, ali sedaj, ko ga dobč v roke, ka kor živi iu diha, izvesti se mora z nova vsa pravda. Vsi pošteni krogi francoski se iz-vestno oddahnejo, ko dobi zasluženo kazen ta — falot, in na ta način Francozka dokaže svetu, da v njej stoji javna morila ne-\ koliko više, nego pa v Italiji, kjer so potlačili vse pravde proti onim, ki so očitno kradli, ker so se bali, da bi tudi koji odličen državnik ne moral nastopiti pčti v — zapore.
Različne vesti.
Pro domo! V kolikor moremo soditi iz izjav, došlih nam do sedaj, smemo se nadejati, da ogromna večina naših čestitih čita-teljev odobruje naš sklep glede popolnjenja oblike listu „Edinost*. Apelujemo do vseh tržaških Slovencev in do onih rojakov po druzih pokrajinah, ki vedo ceniti neizmerno važnost naše tukajšnje borbe za vseukupnost naroda našega, da nam po mogočnosti pomnože toli duševno, koli gmotno podporo. Mi se svoje strani pa obljubu-jemo, da se bodemo trudili po svoji moči, da zadovoljimo svoje prijatelje in podpornike. Nam ne pristoja sodba o vrednosti in kakovosti lista „Edinost*, vendar sinemo morda naglasiti — ne da bi nam kdo smel očitati neskromnost radi tega —, da si je naš list ravno v najnovejšem času stekel mnogo priznanja uprav s tem, da se je pokazal zares nezavisno glasilo — nezavisno ne le od vlade, ampak tudi od domačega bratomornega boja. O takem priznanju nam pričajo mnogo zasebna pisma, koja niso ^ za javnost. Takih pisem imamo od plemenitih rodoljubov slovenskih, ki uprav ndadeuiškim žarom ljubijo ta naš dobri rod slovenski, kojiiu vstrepeče duša na tolikih krivicah, ki se nam gode, a ki so voljni zvesto spremljati in podpirali ta naš rod po njega trnje vem potu. Ne moremo povedati, kako nam dobro dene priznanje s take strani. Ne rad sebe, ampak radi zlatih naukov, ki so v dotičnih pismih, bi radi priobčili iste rojakom v pouk in vs-podbudilo, ali — žal — niso za javnost.
Hvaležno pa beležimo, da se uas zares bratski spominja tudi tovarišica nam, goriška „Soča*, ki piše:
„E d i n o s t* napreduj e, da je veselje. Po novem letu bo izhajala na štirih straneh šestkrat na teden, t. j. vsak dan, in bo stala le 12 gld. na leto. To je najcenejši slovenski duevnik. — Priznati moramo, da tržaški Slovenci veliko žrtvujejo za svoje narodno glasilo, ki dela vso čast vsemu narodu ob Adriji. List je skrbno uredovan, prinaša naj novejše vesti, za kar je v Trstu zel6 ugoden kraj, a jezik je čedalje lepši. Izogiba se vedno bolj tujk, izključila je bombikanje itd. V politiki je samostojna na levo in desno in pove brez obzira vso resnico če tudi v lepi, uljudni besedi. Tako naprej 1 Podpirajmo Jo I«
Hvala, prisrčna hvala na takem pojavu prave, a tudi prepotrebne vzajemnosti! Kakor ona uam, tako voščimo tudi mi njej ubile podpore in prave zaslombe v narodu, da bodemo mogli rama ob rami izvojevati teško našo borbo, da bodemo mogli trdno in nepremično stati na narodnem braniku, dokler nain ne zašije zarja bolje bodočnosti in po-sijejo na nas žarki zlate narodne svobode in jednakopravnosti, da bodemo mogli stopiti tudi mi v kolo zadovoljnih narodov avstrijskih — verujoči v svojo bodočimst in od nekdaj nepremično udani svojemu vladarju.
Slovenci Primorske l Ne pozabite na svoje potrebe, a vi rojaki v drugih pokrajinah, spominjajte se primorskih bratov. Priporočamo se dobrohotnosti vseh Slovencev!
Pogreb dra Antona Podreke vr*il se je ' včeraj ob 4. uri pop. v Pazinu. Ta pogreb bit je toli sijajen, kakoršnega Pazin nikdar ; ni še videl. Udeležba iz vseh krajev Pazinske občine, iz Istre v obče, bila je ogromna. Došli so tudi pokojnikovi čestilci iz Trsta, d& cslft iz drugih oddaljenih mest, da izkažejo blagemu pokojniku poslednjo čast. Žalovanje po prerano umršemn rodoljubu je splošno. — Obširniše poročilo o pogrebu priobčimo v prihodnjem izdanju.
Za Božićnico je nabrala gospa Metbkovič 71 ki on in 60 stot., darovali so: gospa Ana Majer 6 kron; gospod Ivan Prelog 5 kron; gospa Norberta Ružička, Antonija Bišaldi, gospa C. Žiberna in gg. bratje Ribarič po 4 krone; g. Dragotin Trost 3 krone; gg. Josepina Rothel, Žbona, Josepina Krajne, Eliza tiulič, Anton Žitko, Marija Počkaj, Jakob Sotlar, Jakob Perhauc, Korenčan, Tereza Ur-bančič, veleč. Karabajč, Josip Vodopivec in Tereza Metlikovifi vsak po 2 kroni; gg. Franja Bevuc, Pečenko, Ana Cotič, Roza Brenc, Franja Kompare, Ivan Malcvič, Ka-tinka Župan, Jakob Šnebel, Ivan Zelen, Marija Vodopivec, Karol Colja, Marija Ur-bančič, Katinka Krebel, Josip Rožane, Vrabec in Gergo Babifi vsak po 1 krono; g. Franjo Počkaj 80 stot; g. Jakob Mihelič 40 stot., g.a Marija Družina 20 stot. — V gostilni „Alla Vittoria* gosp. Muška nabrali so ro-doljubje lepo svoto 24 gld. 55 nč. Imena darovalcev objavimo v prihodnjem izdanju. V imenu siromašne mladine kličemo vsem darovateljem presrčni: „Bog plati*,
Imenovanje pri policiji. Kancelist Alojzij Krainer, kateri je bil dodeljen že nad 12 let Sv. Ivan-Vrdeljskemu komisarijatu, imenovan je policijskim oflcijalom, ter je zajedno premeščen k novemu policijskemu komisarijatu v Milje.
Ne pozabiti! da tudi letos priredi „Tržaški Sokol« svoj tradicijoualni „Silvestrov večer". Kakor so se naši čitatelji lahko uve-rili iz vsporeda, priobčenega v današnjem zjutranjem izdanju, sladili nam bodo tamburaši in naši dramatiki zadnje hipe sicer toli grenkega leta 1895, a dični starosta „Tržaškega Sokol a" nas po stari navadi vspodbuje-valnimi besedami sprovede v novo leto 1896. Kaj bode sledilo temu, tega pa ne povemo. Naj le vsak sam pride, da vidi na svoje oči 1 K većemu bodi omenjeno le to, da smo uverjeni, da se veselo in srečno raziđemo vsi, kolikor nas bode zbranih v telovadnici in da bodo veselo žvenketale čaše na srečno bodočnost v prihodnjem letu, o katerem gojimo tuli drzne naiie, da se nadejamo cel<5, da uam donese nedavno urgirano rešitev šolskega vprašanja tržaškega. Jojmene, koliko bi bilo še le veselje, ako bi nam že Silvestrov večer donesel to novoletno darilce ! A če tudi ne pride, bodemo vsejedno zrli v dobočnost veselo in nadobudno, ko se bodemo pozno v noč vračali na dom — od .Silvestrovega večera* „Tržaškega Sokola*.
Kdor želi podariti „Tržaškemu Sokolu" kojo stvar za .gastronomiško tombolo*, ki se bode vršila povodom »Sokolovega Silvestrovega večera*, blagovoli naj doposlati dotične predmete v telovadnico »Tržaškega Sokola* (Na vogalu ulice Farueto in Amalia) v ponedeljek, dtič 30. t. m od 5. do 8. ure zvečer, ali pa na Silvestrov večer, najpozneje do 6. ure.
Program „Božićnice", katero priredi podružnica družbe sv. Cirila i h Metoda na Greti prili. ponedeljek dne 30. t. m. v prostorih kons. društva v Rojanu. Začetek ob 5. uri popoludne. 1. .Molitev." 2. .Nasveti večer", deklamuje Marija Nusdorfer. 3. .Šolski zvon", deklamuje Jožef Kirn. 4. „Nevidni Bog*, dvogovor, Matilda Kariž, Pavla Urbančič. 5. „Mala kuharica*, deklamuje Marija Gabrijelčič. 6. .Oba junaka", dvogovor, Jožef Kirn, Anton Trič 7. .Mali vojak*, deklamuje Ferdinand Perhauc. 8. .Božična", igra : Jožef Kirin, Anton Trič, Anton Regent, Matilda Kariž, Ernesta Trič, Olga Stanovič, Avgusta Pregel, Lojze Žigon. 9. .Sveta noč*, deklamuje J. Kubik. 10. .Sirota na sveti večer*, deklamuje Vihtelič Karolina. II. „Pri-tlikovec*, deklamuje E. Kubik. 12. .Cilinder in Klobuk*, dvogovor, — Kubik E. in Kubik J. 18 „Zalivala", govori Vihtelič Karolina. Med raznimi točkami bode petje. Slovenskim starišem in rodoljubom sploh priporočamo, da se udeležč te zanimive otroške slavnosti.
.Dvojezični piranski napisi in kraški kažipotje.* Pišejo nam: Menim, daje znano
slehernemu čitatelin „Edinosti", kako so besneli italijanski u.diteži radi edino primernega dvojezičnega nadpisa pri sodišču v Piranu. Voditelji primorskih Lahov hoteli so zaprečiti z vsemi sredstvi tudi to malo znamenje enakopravnosti. Deloma se jim j^ to tudi posrečilo, kajti dotični merodajni činitelji umaknili so svojo prvotno namero pred italijanskimi srditeži in bati se je, da isti popolnoma dosežejo svoj namen.
Kolika razlika med nami in našimi nasprotniki gledd narodne zavesti! Oni nam ne privoščijo najjednostavniših narodnih pravi«, mi pa dopuščamo, da pometa z nami vsakdo, kakor se mu poljubi; žal, da v to dajemo premnogokrat sami povod, česar bi se morali res sramovati Da je to istina, pričajo tudi kažipotje na Krasu z izključno italijanskimi napisi, na primer: per Nabresina, Comen, Pliscovizza, S. Daniele itd. Ali mar ne potiskamo s takimi in enakimi popustljivostmi bič v roko svojemu nasprotniku, da vdriha ž njim po nas po svoji volji ? Ali ni to neodpustljiv narodni greh naših cestnih odborov in županstev, ki so brezštevilnokrat videli in brezdvombno tudi čitali navedene napise, ne da bi najmanjše ukrenili za odpravo teh spak P Vi načelniki cestnih odborov in županje, poučite se iz piranske afere, kolike važnosti so javni napisi in kako jih znajo ceniti drugo-rodci. S tem nočem reči, da bi morali posnemati tudi brutalnosti naših nasprotnikov, katerih brutalnostij se poslužujejo oni ob vsaki drobtinici narodnih pravic, pribojevani na naši strani, ampak da čuvate na podlagi zakona pravice in ugled ouih, ki so vas postavili na častni stol.
Vsa čast v tem oziru sežanskemu cestnemu odboru, ki je pii prenovijanju cest odpravil one za naš narod žaljive napise ter jih nadomestil z uašimi, čisto slovenskimi. — Vendar pa tudi to ni še vse, kar bi biti moralo, kajti če drugod ne, se v Štor j ah nahaja še kažipot z napisom: „per Vippaco, per Gorizia". Tudi na kazalih vasij na Krasu opazil sem ponekod, da so krajevna imena vse drugo kot pristno slovenska. Tudi to kaže, da se še vse premalo zavedamo svojih pravic. — Proo torej z vsem, kar ni naše, da dokažemo našim nasprotnikom, da tudi pri nas je onih svojstev, ki so potrebna vsakemu narodu v njega razvoj in napredek ter naj velja tudi v tem oziru oni navadni izrek : spoštujmo se sami, ako hočemo, da nas bodo spoštovali drugI j
Skrivni opazovalec. Odbor pevskega društva .Kolo* prosi, da se vsa pisma, tičoča se tega društva, blugovoljuo pošiljajo na naslov gostilne .Pri zlati kroni* (ulica S. Giovauui št. 10). Zajedno javlja odbor „Kola*, da je to društvo pričelo učiti novo pesem. Prijatelji slovenskega petja naj pristopijo k temu društvu. Novo pristopivši člani naj se blagovolč prijaviti v telovadnici .Tržaškega Sokola" ob nedeljah od 3 do 4. ure pop., ali pa pri g. Franu Kravosu, gostilničarju .Pri zlati kroni", ulica S. Giovanui hšt. 10.
Kako Žive zaprti hrvatski dijaki I V .Hrvatski Domovini* čitamo med drugim : Mislimo, da bode zanimalo naše čitatelje, ako kaj čujejo o zaprtih vseučiliščnih dijakih. Zato prijavljamo iz zasebnega pisma: Tu nam ni ni malo dolg čas, kajti 40 nas je skupaj, a nikdo nam ne more kratiti, da ne bi bili veseli. V jutro nam je vstati — tako zahtevajo vsaj — ob 7. uri, da smo tako gotovi do 8. ure. Ob tej uri nam je oditi v veliko sodno dvorano, kojo so nam priredili kot Čitalnico in učilnico. Tu ostajemo redno do 11. ure. Od 11. do 12. riiio na sprehodu po dvorišču. Tako ima z nami posla ves sod-heni stol, od predsednika do jetničarja. Se bodo vsaj dolgo spominjali kako goste so imeli!
Vsi se lahko pohvalimo, da pridno delamo. Zlasti smo se lotili učenja jezikov. Gotovo ni niti jednega med nami, ki bi se ne bil jel učiti vsaj francozki. Sedaj hočemo početi z češčino in potem z ruščino, seveda le toliko, da bodemo mogli čitati v teh jezikih, a to je za nas glavno. Nekoji so se odločili, da pojdejo v Rusijo na daljnje nauke. Tudi jaz bi rad šel /.njimi, ali ne morem se odločiti, ker mi vedno prihaja na misel moja draga mati, ter se bojim, da bi se, itak že užaljena, še bolj užalostila po mojem odhodu v Rusijo. — Naj neprijetnejši uam je, da uam ne dovolo čitati novin. Dodajmo še željo,
da bi se Hrvati spominjali zaprtih dijakov, koji letos niso doživeli ravuo najlepšega Božiča.
Tedenska stat stika tržaška. V tednu od 15. do 21. t. m. rodilo »e je v tržaški občini 79 otrok (31 moških in 40 ženskih ; med temi bilo jih je 10 nezakonskih). Razun teli bilo jih je 5 mrtvorojenih. V isti dobi umrlo je 64 osebe (40 moških iu 24 ženskih). Z ozirom na število prebivalstva (računano s 160.825 duš, nevštevši vojaštvo) pride 20.69 mrličev na vsakih 1000 duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 2 slučaja davice, 7 slučajev jetike, 11 si. vnetja sopnih organov, 1 si. kftpi, l si. siniti po naključju itd.
Smrt pod vlakom. Iz Gorice došla je sinoč ta-le brzojavka : Ko se je danes ob 7. uri 5 min približal v Trst namenjeni vlak prvi stražnici, nahajajoči se ob progi proti postaji ltubije, vrgel se je nepoznan mladenič pred lokomoti vo. Stroj mu je odtrgal glavo. Samomorilec je bil kakih 22 let star.
Nenadna smrt. Poštni oticijal, 60letni Ferdinand Kane, stanujoči v ulici delle Mandrie hšt. 2, zabaval se je na božični večer v krogu svoje obitelji z igro na kvarte. H krati mu je prišlo zlo in zgrudil se je s stola. Prestrašeni domačini so sicer naglo pozvali zdravnika z zdravniške postaje, toda ko je le-ta prihitel, bil je Kane že mrtev. Zadela ga je kap na srcu.
Sodni]sko. 281etni kmet Fran Stare s Kontovelja živel je poslednji čas v neslogi s svojim lastnim očetom. 1'ogostonia je surovi sin pretepal svojega očeta. Tako se je dogodilo tudi dnč 10. oktobra t. I. Staremu obnemoglemu Starcu priskočil je mlajšega Starca svak, Martin Stoka, v pomoč. Toda besni kmet pretepel je tudi njega, provzročivši mu rane na levi roki in na levih ledjah. Ko je došla o tem dogodku ovadba orožnikom na Prošeku, šel je vodja tamošnje orožniške postaje, Fran Logan, iskat Frana Starca. Našel ga je v gostilni Jerneja Stoke. Stare se je uprl orožniku, pozvavši prisotne ljudi v pomoč, orožnik pa ga je kljubu upiranju v/.el s seboj. Tekom sodnijske preiskave pa je došlo tudi še na dan, da je isti Stare dne 21. septembra t. I. ukradel iz Husovega vinograda par kilogramov grozdja. Včeraj se je zatorej Fran Stare moral zagovarjali pred tukajšnjim sodiščem zaradi teškega telesnega poškodovanja, upora iu tatvine. Obto-žeuec je svojo krivnjo priznal le deloma, no, sodišče osvedočilo su je o opravičenosti obtožbe ter obsodilo na deset mesecev ječe.
Policijsko. Lahkoživno Uršo Grejjorič i/. Červinjaiia, stannjočo v ulici Crosada hšt, 13, zaprli so, ker je niinolo noč iz ljubosumnosti vrgla ob tla iz gostilne .Banjaluka" domov vračajočo s« gostilniško kuharico, 5(iletuo Maiijo Žegar. Odnesla jej je tudi ogrinjačo. Kuharica si je. o padcu zlomila levo roko. — Trgovec z ogljem Henrik Canzio, ulica del Forni hšt. 16 izročil je pred par letini za-sebnici Mariji Orel, stanujoči v ulici S. Ci-lino št. 22, (Sv. Ivan) zlato verižico, da jo proda in da mu prinese denar. Oiel je to verižico res prodala, toda tekom let izročila je trgovcu le par goldinarjev ua račun. Ker je pa že dolgo časa ili bilo blizo, ovadil jo je Canzio policiji. — Težaka Antona Majhi-čiča Iz Logatca so zaprli, ker je pijan razgrajal v Jevškovi gostilni, ulica Belvede hšt. 8. — Minolo noč pozaprli so 28 pijancev, ki so tulili po ulicah.
Loterijske številke, izžrebane dne 24. decembra.
Praga	21, 19, 2, 57, 42.
Lvov	84, 2, 9(i, 14, 28.
SibilO	14, 16. 86, 64, 54.
Najmlajšo vesti.
Gorica 28. (l<iv. brz. „Ed.*) Danes do-poludue se je slovesno otvoril tukajšnji deželni zbor. Slovenski poslanci so združeni v klubu. Druga seja bode danes popoludne.
Gorica '28. Deželni zbor otvoril se je danes po slovesni službi božji. Dvorni svetovalec Bosizio predstavil je v imenu na-mestuikovem deželnega glavarja iu njegovega namestnika, vsprejel prisego glavarjevo ter pozdravil poslance v obeli deželnih jezikih. Deželni glavar se je zahvalil na izkazanem mu Najvišem zaupanju, izrekši nadejo, da bode vladala sloga v zbornici. Zaključil je s trikratnim živio klicem na cesarja.
Dunaj 28. Ministerski predsednik kot vodja ministerstva za notranje stvari imenoval je v področju tržaškega policijskega ravnateljstva koucipista Frana Josipa Hendla komisarjem.
Dunaj 28. Cesar je imenoval dalmatinskega deželnega poslanca *dr. Miho Klaiča predsednikom deželnega zbora dalmatinskega, iu poslanca Radoslava Kvekviča njegovim i namestnikom.
»javN«.
je«en 7.90
Trgovinah« b
Budlapeita. Pienle* » jesen 7.30 7.22 Pionira sn spomlad 1894 6.95 —.— do fl.W6. Oveo za
jesen —•---IU za spomlad	«.18 Koruza
iu oktober —.----maj-juni 1896 4.49 - 4 »0
Pšenica nova od 78 kil. f. 600-7- od 7»
k.I. f. «ifl-7.0S.. od SO kil. f. 7.----710 od II.
kil. f. 7.10-7 20, od 89 kil. for. 7.80-7.2». -l*čm«n I>'60 — 8 25; proio .V40-5 76 ri nova 6 »0«.20 Omejene ponudba, vprašanja dobra Prodaja 36000 met. «t. 5 in pol do 7 novč. dražje Vreme: mraz.
Praga. Noratinirani sladkor f, 19.60 za ja-nn r ar 13 75., za maj 14.30 Oktober-december. 13 90 Praga. Centrifugal no»i, poitatljen * Trit iu carino vred odpošiljate v precej f. 11 &0 . Con canaj 33.2"» 32-50 Četvorni 83 25 33.50 V glavah
(sudili) 33.--'33.50 jnko italno
Havre. Kava Manto« good nvorago december ttl'25 zi4 april 84.50.
Hamburg. Kanto* rood average za december 72,— za mare 70.50 maj B8 75 Cena mirna.
NotI York 27. Na nmerižkih tržiičih traja teu-denca k padanja cen i ta. V Novoin Yorku padla je tem tednu cena iitu od nO' , na «8',', cts., koruza pa so jo podražila od 33*', na 33', rt«, hushel.
»unnjakM bova* 2S d«o«mbr» 1B9B
včeraj	dan*«
Dr/avni dolg v papirju .... 29-55	90.65
» „ v »rebru .... 9905	W.Gr»
Avstrijska t«nta v z.latu . . . 120.56	120.90
» V kronah ... 99 30	99.45
Kreditne akcijo ....... 3.11.50	157.50
London 10 Lat........191.15	lil 26
Napolooni......... 9.60	M0
20 mark .......11.94	11.86
100 italj. Ur ....... 44.—	44 10
Trin« a«n«
(Cen« m razume]« m debelo ia •	carino vred.)
Domači pridelki.
Cena	o<] for. do for.
Mol: Roku........100 K. 12.50 13.—
Mnndoloni...... „	—.— —
svetloradeči............11,— 11.95
tcinnorndečj ..... „	U._ j 1,25
kanarček ...... ,	—.— —,—
bohinjski..............12.50 12.75
beli veliki...... „	10.25 10.50
. »"»'i...... „	10. - 10.25
zeleni, dolgi..... .	10-75 II'—
„ okrogli..... w	—
mešani hrvatski ... „	8.25 8.50
„ Štajerski ... „	——
Kulo fino štajersko .... .	70.- 78,—
Ječmen it. 10....... „	9.75
« »................10.75 -.-
n* S................12.95 11.-
Zel> kranjsko....... „	7,25 7.50
» ................0.25
Krompir, štajornki..... „	3.35 3.50
Troio kranjsko....... „	9.50 9.75
ioča. kranjska....... „	—.—
jpeh odrski....... r	«0.— «1,—
Malt ogerska........ „	04.— 05.—
Kava Mocea........ n	174,- 17(1,-
Cojlon Platit, lina ... .	/18.- 180 —
. Perl...... „	186,- 188.—
•lava Malan*..... „	102.- 164.—
Portoriceo ...... „	184.— I8H.—
(Juntoninla...... „	168.— 160.—
Nun Domingn..... „	162'— 164— •
Mulnhar Plant..... „	—.— —,—
n native..... n	—.— —.—.
I.aguuvra Plant .... „ —.— _
„ nalivo .... „ —_.—
Hnntns 1111 j liri i, I .... „	142.- 143,—
„ srednjo Dni ... ,	l!t8,— 189.—
* srednji............132.- 133. -
_ * ordinar..... „	122.— 124.—
Uio oprani...... „ —,_ — .—
» najfiniji...... „	143.—
» srednji...... B	135.— 137.—
Slfdkor Centrifuga) I. vrsto . .	81.25 __,_
Coucasać...... „	32.25 — ',—
v glavah..............33.— 33.60
razkosani..... ,	«3._ 311.50
RiS italijanski flni............19.75 20,—
„ srednji .... ,	18.60 18.75
.lapnn fini AAA..... , 15.75 _._
s erednji............15,— —.-
Haugoon ostra......100 K. 13.— —
,v..............»i-
n...... . „	9.— —._
Petrolej luski v aodih . ... „ 8o.Mi _
v zabojih 01129 kil. „	6.H0 — .—
Olje halijaiiako iiajliiiuji ... „	69,— (11,—
, srodnjoiluo . . B 54.— 5«__
i liotubaino, nmerlk. ... „	32.— 33,—
diilmitlinsko...... „	37,—
Limoni Meninski .....zalioj	3,— 4. -
Pomaranče „ ..... „	3.— 5,—
MatdtIJni Dalmulinakil	l<)0 K. —__—.—.
llnrl . . { nov■, B	73,- 75.-
flnjoll .......... „	10o._ lt>2.—
RotlAi Dalmatinski novi ... „ —*— _,—
- PnljeAki................Rt. - 10.25
Snokve PuljoHkn ..... r	—,—
„ OrSko v voncili novi . „	13.— 13.50
3i:t»nine novo....... „	32.— 86 —
V^itiierll ......... r	93,— 24.-
Ob.ne......................28.-29.—
Polenovke srednje volikosti . .	42.— 4.'l —
„ voliko ..... ,	42.-- 43.—
. malo ...... „	44— 4.V—
Slcnlk! v velikih sodih ... „ 12.50--
.. v >/..............6.-
Trgovina.
Moka in oliolti. Moka. V tein tednu proilal je mlin Gcouomo jiartijo svoje .številke 0, toda cene ne znamo. Tudi o drugih iz-ilalniših kupčijah ne znamo ničesar. Umevno je pa, da v tem tednu že zaradi praznikov ni moglo hiti mnogo kupčije. — Ogerski mlini ininj.) te-le cene: šlev. 0 f. 127(1 tlo 13-3rt; t;t. 1 1. 1210,;do 1*2 70 ; št, 2 f. lt nO do 12-25; št. 3 f. 10 86 do 11 00 ; št. 4 r. 111-25 do 10-70; št- 5 r. {»-fiO do 10-20; št. 0 f. H 80 do 9-90; št. 7 f. 7.75 do 8'90 iu št. 8 f. 6-20 do 7 40, kakoršna je že vint.
Mlin Kcotiomo ima povprečno te-le cene: š|. 0 f. 13-50; št. 1 f. 13-—; št. 2 f. 12 75; št. 3 f. 12-50; 3t. 4 f. 12 25; št. 5 for. 12 — ; št. 0 f. 11-25.
Otrobi i n drobni otrobi. Ta izdelka sta povsem nespremenjena, torej velja isto, kar smo omenili v poslednjem pori »čil n.
Goved. Od 19. do 25. t. m. prodali so v Trstu 377 volov in 32 krav klavne živine in sicer 31 volov iz Kranjske, lfiO iz Hrvatske, 124 iz Bosne, 60 iz Dalmacije,— iz Ogerske, — iz Srbije, in 2 domača. Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. 45-— do 40— voli iz Hrvatske po f. 42 — le 43'— ; iz Bosne po f. 42-— do 431—; iz Dalmacije po f. 42-— do 43. , iz Ogerske po f, —•— do —*—, iz Srbije po f. —• — do —•— in domači po f. 45*— do 46--; domače krave po f. 43-— do 44- — krave iz Italije po t. —-— do —•— in krave iz Kranjske po t. 43'— do — kvintal mrtve vage.
Seno in alama. Seno I. vrste prodajalo se je v tem tednu po f. 3-8o, II vr. po f. 2 85 slama I. vr. po t. 3-20 in II vr. po f. 2-70 kvintal.
Surovo maslo, jajca in kokofti. Kranjsko surovo mnslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 94 do 96 nvč., v partijah od 30 do 50 kg. po 92 do 94 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 104 do f. 106 iu v partijah od 30 do 50 kg. po f. 102 do f. 104 kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1-04 do f. 106 kilogram.
.Taj^a na debelo po f. 3*90 do 4-30 sto komadov.
Kokoši po f. no do f. 1-35 komad; piščeta po f. 1*50 do f. 1-70 par.
Krompir, navadni, na debelo po f. 3-25 do 4.— kvintal.	,K. M."
Razpis službe.
Fflinncfi" razna:st'-
,MII[M valca tu svoj list. Plača 180 gld. na leto ter 2\ Mirjane naročnine. Službo je nastopiti z novim letom 1896. Pobliže pri nprflvnifttvu
„Edinosti"
Ulica Molin Piccolo hit. 3, II. nadstr.
Podpisani naznanjci p. n. slav. občinstvu, da z dnem 1. januvarjem 1896. prevzame vodstvo gostilne „N a r o rili e g a d o m a" pri sv. Ivanu, Priporočit je se mnogoštevilnemu obisku, beleži odličnim spoštovanjem
Anton Ščuka
krčmar,	'
Bratje Ribarič, KS1™«"^
nalog« v Tratu: Via Ftitulareš it. J, l'iuxx<i ilelta Vatle 9, ria Madonninn ti, Pttuzetta CordainoH 9, t uhodom tudi v ulici Ibrrente po najnižjih o«n»h. Oglje I. kakovosti
karbonom, kok, drva na metre itd. NaroJbe «• spre-niljejo tudi a dopisnico.
Josip Vodopivec
tano it. 15. ~ .....
vknjižbi na
jah jn kupovanjih posestov, zomUii'<, iiiS, prodajatnic, gostilnic Itd. itd. Provizija po dogovoru. Pogovori v Htanovanji, in od 9-10 ure v kavarni „Com-morao." Pisma pošiljajo naj ao v stanovanju.
posrcdovalec-Slovenno v Trstu via Hetto Fon« Preskrbljujo donar na posodo proti zemljišč«, ter posroduje pri proda-
GOSTILNA ulici Valdirivo it.
ALLA
19
m mu a
toči najiabortiuia krnska in istrska vina in sicer kraški torau po 48 nvf liter, istrsko vino prvo vrste po 40., drugo vrsto po 3« uvi litor Puntigatnovo vodno svt<zo pivo v sodili po L>4 nvi\ liter. — Kuhinja preskrbljena j« z najtei^nliimi jedili in jako po coni. Naročila so sprejemajo in sicer: ia obet in večerjo s vinom 39 gld. na iuohoc, brei vin* H, »amo obed 7 gld na mesec.
Priporoča so »lav. slovenskomu obćiitvu za mnogobrojni obisk	udana
Josipina Ču^ek,
goitilničnrka.
* Znana domača gostilna l!
„AL CASTELLO Dl DORNBERG"
»' T 11S T ir, v ulioi Farneto i«. II
g v kateri se točijo le pvletna vlpav- ^ T »h« vina in	pivo, pri- S!
5	poroča so si. oLčinstvu z mcata in z dežele. © P Sladki vleallnif po 52 novč.; >»X( V balo in 6vno vino, litor po 40 nov«!, »j
6	l'rv° 1»" 32 nvč.; v utoklenicah po 20 nvč. M H Vino na dom od 5 litrov in več po 4 nč. ceneje. ^ g Kuhinja jo preikrbljona s tečnimi jedili. , ono ffi
ao primerno nuko.	Fran RJav^O !$]
PočenM a 1. jannvarjem 1890. I.
daje ure
v kvaCkanji in v vsakovrstnem vezanji
izprašana učiteljica ročnih del.
Ista poučuje tudi začetnike v slovenščini, nemščini in v igri na klavirji. — Več se izve na Belvederji št. 55. pritličje.
*
Nič več kašlja!
0 al 7. a niski notorulski prah nzdravi vsak kaSrlj, plnčni in bronhijalni katar, dobiva «o v odlikovani lakarni
PRAXMMtER Ji iu Msri" Trst, veliki fr|.
Postne pošiljatvo izvršujejo nentegnma.
t
PARIŠKA
za negovanje koJ.o, olep-šanje in uglajcnje lica,
Najelegantniia cr#me za toelete, plee in salon.
Kemiško sta jo atinlizo-vala in odobrila c, kr. p rtv. poaknfinji zavod na Dnnajn in drftelni kulturni avet aa kra-
Cena Jedni Skatlji 1 gld. jMtvo <>ilko
KaapoAilja v pokrajine no	Navodilo za vporabo
potiti. Proti povzetju di-	priloženo jo vsaki Skatlji akretno.
Čuvati se Je nič vrtilnih ponarejanj.	Olavna zaloga za Avstrijo:
AloJilJ BI Ama,,
Praga, kralj. VinohrAdv, Palackjjeva nI. C. 7. Priznanjcvaliia pisma iz najboljilh žemikili Iti opnv ho na ogled. M- litem fllijalka. -m (III)
Angelja Capellan-a
podvzetje mrtvalkih sprevodov,
pia:sa dtUn Lryna it. -J, jmlara Tnnelfo — tri-Iona ulica Setlt fontane 24 A — Tflefon X. 121.
Prevzimljo vsakovrstne prenoio mrtvih t mestu in zunaj. Velika zaloga kovinskih krat za mrtvuike sprevode, kakor tudi lenenili od gld. 4.50 za odraslo. Predaja na debelo in drobno porcelanaste vence, jagode vezane na medeni iici, umetno evotje, trakove z napisi Ima t zalogi cvetja vsakovrstnega ia poroke, plesove, palme in eerkvono posodje, vse to lasten izdciok. Zaloga voščenih sveč, stearink prve vrato in opravo za otročiče.
Josip Pižzarello
mahanlk
izvriujo vsakorSne popravo Šivalnih strojev in ilvo-koles. Prodaja novo in rabljene šivalne stroje in dvokolosa.
Via liiiMi M Riars itev. 4, ukori via FMtaMae,
vitric 2. h .1
NnnBBnaasisBiniiH
Bobroziiuna gostilna
ANTONA VODOP1VCA
(po domače „pri Prvačkovcu") v Trstu,
ulio« Bolltarlo A«, ia
se priporoča iu objavlja sluv. slovenskemu občinstvu Trat« In okolice da je preskrbljena za svoje prostoro in za vesolico „Trž. Hokolu" iz lutse zaloge pravega črnega in belega nepokvarjenega vina po doli označenih cenah
POZOR!
Črno (izabelo; (novo) po 32 nč. litcr Belo . (novo) , 40 , Rizling sladki prvaški (novo) po 48 lilei-Modra franklnja prv. (nova) , 40 „
Stara vina, bela in črna, večletna, toči v «"dih fio (O in 48 nvč. litor, v stoklonicuh po liter prvo vrsto po 80, drugo vrste po (10 nvč. Družinam od Mira naprej 4 nvč. conejo.
m
(rogin trovana zadruga z omejenim poroštvom)
v Vratu
Via Molin Piccolo it. I. I. nadstropje.
(Mbu u<.ivyci ,«.4/ii,,,.i potluHle)
Daje posojila na vknjižbo po «'/■/„, monjico po B9/ , zastave po S1 Sprojoinn hranilno vlot,'e in jo obre-
H t IIj O pO
Uradno uro so : Vsaki dan od do lil. uro dopolnilne in od S. do 5. ponoludne, ob nodeljali in praznikih o,1 10-12 dop. Izplačuje se vsnlci ponedoliek o.l ll.do 12 uro dopoludne, in vnaki četrtek od 3. do 4. uro pnpnluilno 11 lavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deleži se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vsaki dolož 10 gld.	iy—«
Slovenska gostilna
Podpisani vsoja ne opetovano javili alavnemu občin«tvu, da jo njegova krčma
ALLE DUE PORTE
v III it i delle Ari|He hit. 12
vedno preskrbljeno a p r i s t n i m istrskim vinom črno po 40. belo po 44 nvč. liter ter s svežim pivom iz Puntigiinike pivovarne. Izborna domač n kuhinja. Gana nlaka.
Priporoča se obilnemu obisku udani
Jakob Posega.
3 zlate 15 srebrnih
kolajn 19 častnih in priioalnih diplomo?
ftlvlaa.
Dietiiko sredstvo za konje, rogate živali in ovco. Rabi so nad 40 let t mnogih hlevih, kadar iivinn nima teka, ako »labo prt barija, da »o poholjfa mleko in pomnoii mleko pri kravah.
Cena: </. šketljiei to nć., V, ikatljici m nA,
Pazite hlsgo-voljno na Bonijo I
—ritvrnn tiiamlu I
in zahtevajte Iz-1 rei'-no KW1MDXI
hn iniiburiH rt- [ i KM prulti-Urinu.
______________se u
' Olavna taloga ^»flff I
, Kreii Apotheka "JRJSS
| Korneuburn pri Dunaju.j v Avetro-
II.	1 0,er•,"
Henrik StUriel
Corso, Piazzetta S. Giacomo štev. 3
v Trotu.
SLADŠČIČARNA in PEKARNA
vedno bogato založena s vsakovrstnimi sladičicami.
Puli, tart«, krokanti, pastlei, .BISKOTERIA FINA* kinfetl, fmriMts, ćikiiata, rsks-drops in mnh rirvgih
tMttie.
Posebno priporoča za poroke ali slavljenje zarok :
kalite, elegantne svilnate omete, tkalce, pristave,
napolnjene sladščicarai. SLADKE PIJAČE t rozallji, ftplritl, vina domaČa In inozemika.
Vsprejema naročbe. — Razpošilja proti požtnem povzetju. - Priporoča se slavnemu p. n. občiiiitvu ia mnogobrojen obisk.
Liniment. Capsici comp.
• aldrom
iz Rlchterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano iavratno, boločine blažeč« mazilo; dobiva hm po 40 nč., 70 nč. in 1 fld. po vseh lekarnah. Zahteva naj ae blagovoljno to apltiino priljubljeno domač« aredatvo i.a kratko kot
tor nij se previdnostno vaprejmejo le steklenico kot »riatne, ki imajo znano varstveno znamko .sidro".
Richterjevu lekarna
»IVI zlatem levu" v Pragi.
take
Ferdinand Keizlar
v Crvenem Kostelcu na Čeikem
ponuja:
Oksforde za irajce I.a, dvostroke, 78 nnl.
široke, meter po 23 nvč. Lanene kanafase, 78 cm. široke, in. po 29 nč.
a	n	90,	»•»'14,
l&o ,
Damaakove gradle 90 erat. široke, (komati 23 int.) po f. 12 — Griaet, lieli I.iua, 120 etiu. širok, meter po 43 nč.
Nndaljo prodoja lanono namizno porilo, platno itd, po najnižih conah. Postrožb« je najsolidiiija lor so jamči za stalno barve. Uzorci pošiljajo se na zali-tovonjo franko, lllngo pošilja proti povzetju in ('■» škontfl.	i_j *
\ Alte «Sc Zadnlk-Vrat!
Via Nuova na voglu via S. Lazzaro,
prlporoča'a alav. občinstvu svojo iirodajalnico z manifaktnrnim blagom. V ziiln^i nahaja se povsem najnovejše blago, toliko zi« ženske kolikor za tnožke in deco. Veliki izbor platna, bombužovine, perilu, rsbeev volnenih in svilnatih. Velika zaloga vseh potrebščin za šivilje in krojač'. V zalogi nahajajo so nadalje Tsakovritai trakovi in tudi trakovi slovenskih barv. Priporočata so čč. gg. učiteljicam v mostu . in na deželi za vso potrebščino šolskih ročnih del. ^^ Uzorci se pošiljajo na zahtevo franko,
Ceno češko posteljno perje!! ^ŽTrTso^t
lioljsega 1. b; o klg. snežoobelega, melike^a kakor gaginjo perje, .skuldjenega f. 9, 12, 15; 5 kg. polgaginje f. G, 7, 20, !); 5 kg. snožnolielega, nielikegn kakor gaginjo perje, neoskubljenegn, f. 12, 15.
Gaginje perje (puh) f. 1.80, 2.40, 3, 3.30 po kg. Presite oileje, jako dobre, komad od 1'. 2.30 naprej.
Hazpoilljntov franko po povzetju. Kar no bi bilo pu volji, šnmt-nja ali vzame nazaj, Pri nnročbah prosim nalunjčncga luslovn*
letnik politično društvo „Kdinosti". Iz.lavalelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. Tiskarna I Mene v Trslu.
BENEDIKT SACHSEL, Klattau 4GS, Češka.