Letnik 2. Maribor, sobota 12. aprila 1919. štev. 83. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 4'50 mesečno, četrtletno K 13'50, polletno K 27—, celoletno K 54-— Če si pricfe naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 4’—— lnserati po dogovoru. Neodvisen političen list List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 20 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Italija. Iz Italije prihajajo vznemirljive vesti. Delavstvo namerava stavkati ter se pridružiti boljševiškemtl gibanju, ki prihaja iz Rusije skozi Nemčijo v Italijo. Kralj se s svojo rodbino pripravlja na beg. Mi se ne čudimo tem pojavom. Pričakovati jih je bilo že prej. Italija je previsoko dvignila glavo, ko je po milosti jugoslovanskih in češkoslovaških vojakov zmagala. Kot tako-zvanp zmagovalka je začela skoro besneti. Pojavila se je v njej ravnoista bolezen, ki. je ugonobila Nemčijo — imperalizem. Na ukaz- maršala Focha je zasedla naše slovensko ozemlje do demarkacijske črte. Ta ukaz je bil le nekaka varnostna odredba, ki je bila pa napi^m nam vsaj po naših mislili popolnoma neupravičena. In ko so Italijani preplavili naše lepo /timorje, zasedli mesta, o kateiih so stoletja sanjali, — Trst, Gorico, Pulj, tedaj se jih je polastila megalomanija. Vzbudil se jim je apetit po teli naših slovenskih deželah. , Da bi pa tudi na zunaj dokumentirali upravičenost svojih zahtev po naših deželah, so hoteli kar čez noč prebarvati naše slovenske dežele z italijansko barvo. Zaded so pa ob naše kraške skale, ob naše značajne in kremenite Primorce in Goričane. Lepa je sicer italijanska godba, toda naših bratov tudi najlepša in najzapeljivejša Zločesta vila. »Bog daj dober dan, ljudje božji! Koliko vas je doma ?« — je kričal berač Jerneje pred vežnimi vrati in odlagal svoje cule, katere so bingljale krog in krog njega. »Bog daj! Bog daj Jerneje!« sem mu odzdravljal jaz in stopil na vežni prag. • lfe^nost Vas že nisem videl in nnslu sem že, da ste umrli«. f • ;?ai TV?‘ tudj od ‘e hiše? Glej no! Ka| tako velikega fanta ima že Tone? ]ej, pa res hitro raste mladina! — Sai se ni dolgo tega, ko je bil Tvoj oče tak kot si zdaj Ti! Pa, kje pa si in kaj delaš? Daj no! Sedi semkaj k meni na klop in povej 5 mi! Zakaj vidi se Ti, da ne paseš krav kot jih je Tvoj oče v takih letih!« »Oj, jernejc, Jerneje! Kako sta radovedni! V mestu sem in v šolo hodim. Danes pa sem prišel domov in čuvam hišo, ker so se domači vsi poizgubili po opravkih«. »A, tako! Črno šolo študiraš?! Prav, prav! — Veliko lepega se ondi uče in eden je bolj prebrisan kot drugi ampak berač Jernejc tudi nekaj ve! — Čuj fant! Ali si že slišal kaj o čarovnikih in zlih duhovih ?« »Kajpada sem slišal! Toda to so samo ljudske domišljije iri pripovedke!« »Seveda! Domišljije in pripovedke! — Tako govori gospoda, ki ne zna misliti in ki m.lodija ni zapeljala. Ko so Italijani videli, da je njihovo vabljenje zaman, so pričeli s silo. Začeli so z najhujšim terorizmom. Naše ljudi, ki se jim nočejo upogniti, ki nočejo priznati že danes italijanske nadvlade zapirajo ter jih odvajajo daleč tja v Italijo. Deci jemljejo očete, ženam, može . . .. Ljudstvo beži iz dežele. Delo počiva. In zdmlja, ki je toliko let pila našo in italijansko kri, leži še danes nerazo-rana| neobdelana! Z bajonetom in gorjačo je z^čel Italijan uvajati svojo kulturo v naše dežele, z nasilstvi in grozodejstvi se hoče ustaliti med našim narodom. Toda to mu\še ni bilo doyolj. Skomine so se začele Italiji delati tudi po ostalem našem slovenskem ozemlju. In ker sami. niso mogli vsega doseči, so našli bratca, ki je tudi zaželel našo zemljo. Ne motimo se, če trdimo, da sta ravno v Mariboru pila Italijan in Nemec bratovščino. Toda ta načrt se je k sreči izjalovil. Počasi, toda sigurno je pa prihajala v Italijo ona pošast, ki jo imenujemo boljševizem Stegnila je roke po od zmagoslavja pijanih masah. Italijanski diplomati so to prav dobro videli. Da bi'' pa nezadovoljne mase potolažili, so jim hoteli brez bojev in brez truda prezen-tirati na krožniku naše bogate slovenske dežele. Ioda pošast boljševizma je hitrejše korakala nego so se izvrševale nakane' in načrti italijanskih diplomatov. In danes se majejo tla italijanskemu kraljestvu. Usoda, ki je zadela nima vere! — Le zapomni si fant! Dobri in zli duhovi hodijo še vedno po svetu kakor so hodili nekdaj, ko so 'ljudje še verovali v nje. Mlad si še, ampak enkrat boš spoznal, da je govoril berač Jernejc resnico. Ali Ti je morda znano, kaj je storila zločesta vila?« »Jernejc, slišal in bral sem že precej pravljic o zločestih vilah, a te je ustvarila samo ljudska domišljija in jaz ne verujem ničesar!« »Veroval pa boš, ko sam doživiš in poskusiš! Tedaj pa boš govoril drugače in dal beraču Jernejcu prav! Poslušaj, kaj Ti povem I Zemlja je bila polna ljudstva in živali. Vsak grmiček je imel svojega gospodarja in za vsako bilko se je pulilo deset glav. Ljudstva se je trlo ko na mravljišču. Zemlja je rodila, kar je mogla, a vsega prebivalstva vendar ni mogla preživeti. Ljudje so postajali nezadovoljni in se selili iz kraja v kraj kot kobilice, a nikjer jim ni bilo bolje. Cesarji in kralji celega sveta so noč in dan premišljevali in ugibali, kako bi odpravili to ljudsko gorje in razširili zemljo, da bi nudila prostor in preredilo vse ljudi in živali. Zbrali so se k posvetovanju ter se dolgo, dolgo mučili s tem perečim vprašanjem. Ni- ošabno Nemčijo, absolutistično Rusijo, ponosno Ogrsko, se obeta Italiji. Široke mase pišejo s krvavo roko smrtno obsodbo italijanskemu imperializmu. Kdor pozna razburljivi značaj prebivalcev solnčne Italije, ve, kaj pomenja gibanje, kakor je boljševizenf, za to deželo. Če se je S tako silo polastil sanjavega in melanholičnega Rusa, s kakšno silo bo še le zaplesal po Italiji. • Verjamemo, da se Orlandu mudi, Urediti v Parizu italijansko-jugoslovanski spor, vsaj vidi, da mu tli v hiši in da je nevarnost dospela do skrajne točke. Čisto gotovo je namreč, da bo . Italija domu potrebovala vse ono vojaštvo, ki zdaj po naših deželah izvršuje razna nasilstva pod geslom imperializma in laške kulture. Vprašanje pa je‘še, če se epidemija boljševizma ne bo polastila tudi teh v vojaško uniformo oblečenih mas. Morda že danes, ko to pišemo, majo nezadovoljne mase, prepojene s ruskim boljševizmom, temelje italijanskemu kraljevemu tronu in imperializmu. In če zavihra'po celi deželi pošast revolucije, tedaj pač ne bodo Orlando, Clemenceau in Lloyd George odločevali o usodi naših slovenskih dežql. Njihove papirnate dokumente bo vzela vihra revolucije. Mi bomo mirno gledali ta eventuelni preobrat v Italiji. Morda pa vendar tli v širokih masah, čeprav bodo' morda za hipe pozabljali svojo človeško naravo, več pravičnosti nego v dušah diplomatov, zbranih pri zeleni konferenčni mizi v Pariru. kakega izhoda niso rešitve ni bilo. mogli najti, nbbene Tedaj pa se oglasi najstarejši rned njimi in pravi: »Veličanstveni vladarji sveta! Previs#oki gospodje! — Vsi vidite, da so naša premišljevanja in ugibanja zaman. Ljudstvo se rodi in množi dan za dnem, zemlja je polna do zadnjega kotička. Nezadovoljnost se širi in življenje postaja od trenutka do trenutka težavnejše in mučnejše.. Nekaj je treba storiti ! — Ker pa je naša bistroumnost in pamet preslaba, odgovornost pa velika, zato vam svetujem, da pošljemo poslanca v deveto deželo, v kraljestvo grajskih vil. — Marsikak dober svet se je že našlo v enem kraljestvu in gotovo ga dobimo tudi zdaj ter rešimo svet in rešimo sebe 1« Vsi navzoči vladarji so bili s tem predlogom zadovoljni in takoj so odposlali poslanca v deveto deželo, v kraljestvo čudovitih vil. Dolgo so čakali zbrani kralji in cesarji poslanca, ta pa se je vozil zdaj po suhem, zdaj po vodi, dirjal je po cestah in po zraku, naposled pa je vendar prišel v deveto deželo, v kraljestvo grajskih vil. Radostno so ga sprejele vile in se ga oklepale kot svojega ženina. Vesel je Sil poslanec takega sprejema in na dolgo jfy [j Političen pregled. H Naša koroška fronta. LDU. Ljubljana, 10. .aprila. Ljubljanski dopisni urad poroča iz uradnega vira: Dne 9, t. m. ob eni popoldne so Nemci streljali z artiljerijo, metalci min, s strojnicami in' puškami na most pri Galiciji. Naše topništvo in strojnice so odgovarjale. Nato je bil mir. Ob 10. uri dopoldne je metal nemški ztakoplov letake. y\z narodnega predstavništva. LDU. Beograd, 10. aprila. Prva seja Narodnega predstavništva bo jutri v petek. Na dnevnem redu bo samo zadnje čitanje z. kona o najem-ščinah in volitev agrarnega odbora. V agrarnh odbor bodo poslali svoje zastopnike posamezni klubi in ne sekcije Narodnega predstavništva Število članoV agrarnega odbora se zviša od 14 na 21. Poslanci s Hrvaške in iz Slovenije se odpeljejo jutri zvečer iz Beograda domov. Ureditev valute. Beograd, 9. aprila. Kakor poroča »Pravda«, obstoji načrt, da :e naša valuta uredi avgusta in sicer tako, da se zamenjata dve kroni za dinar. To pa ne bi bil stari dinar srbske banke, ampak novi državni dinar. Razven tega se bavijo finančniki z načrtom, da bi se po češkem vzorcu zamenjal nek odstotek predloženih bankovcev kot državno posojilo za državno obligacijo, ki bi' jo lombaidi-rala vsak čas vsaka banka v naši kraljevini. Jugoslovansko-italijanski spor. Zagrebškemu »Jutranjemu listu« poročajo iz Pariza, da je delegat dr. Trumbič pozval k sebi jugoslovanske časnikarje ter jim povedal, da so naši argument glede spornih točk z Lahi zel() vplivali v odboru četvorice na angleške in francoske delegate, ki bodo te argumente v veliki meri uvaževali. Pred koncem predkonferenc. — Pred zažetkom detajlnih konferenc. — Posvetovanja. G e n e v e, 9. aprila (»Slov Narod«) Wilson je brzojavno pozval svojo ladjo George Washington, naj pride iz Amerike v Brest. To činjenico smatrajo za najbolj gotovi dokaz, da stojimo neposredno pred koncem mirovnih predkonferenc. — Vzdržuje se pa mnenje, da se bo določil mir samo v velikih obrisih in da se prepusti določitey posameznih detailnih mejnih f vprašanj poznejšim podrobnim pogajanjem in komisijam ali pa tudi even-tuelnemu sporazumu onih sosedov, ki imajo na takšnih podrobnih mejnih vprašanjih poseben interes. — Odbor čptvorice se včeraj ni več bavil z jadranskim vprašanjem, marveč se je povrnil na vprašanje Saare, o katerem se je pred dnevi uradno javljalo, da je že rešeno. Razven tega se je odbor četvorice posvetoval o odgovornosti Viljema. Angleži in Francozi so .predlagali, naj se mož postavi pred sodišče, Američani in Japonci so proti temu. (Jadransko vprašanje je torej zopet odloženo. To je sicer negativen uspeh, a je vendar uspeh, ker je videti, da se celo odbor četvorice ne more odločiti, da bi Lahom kar prižnal vse, kar zahtevajo na našo škodov Najbrže se ne motimo, če pripisujemo ta uspeh vplivu W i 1 s o n a, ki se vendar le drži svojih načel vsaj deloma, in pa energičnemu delu naše delegacije.) Gospodarska pogajanja med Čeho-Slovaško, Nemško Avstrijo in Jugoslavijo. 9. t. m so delegati Čeho-Slovaške, Nemške Avstrije in Jugoslavije sklenili medsebojni kompenzacijski in trgovinski začasni dogoyor, ki ga' bo vlada predložila Narodnemu predstavništvu. K Dnevne novice. k. j n široko je pripovedoval, čemu je prišel semkaj ? Vile pa so bile dvojne: dobrž in zlobne ali zločeste. Poslanec tega ni vedel in si je mislil, da je pač vseeno, s katerimi občuje. Premotile so ga zlobne vile in rajal je z njimi ves čas, kar ga je preživel ondi. Pred njegovim odhodom so imele vile posvetovanje, kjer so prerešetovale, kakšen odgovor bi dale zbranim vladarjem ? •Ker se je nesrečni poslanec družil vedno le z zlobnimi vilami, se dobre niso hotele udeležiti tega zborovanja in zmagale so zlobne. — Prinesle so iz posvetovalne dvorane oster Ineč, na katerem je .bila vtisnjena beseda — vojska — ter ga izročile poslancu kot odgovor in rešitev. Stresel se je poslanec ob tem pogledu, zgrabil meč, sedel na voz ter se odpeljal nazaj, kjer so ga že težko, težko pričakovali zbrani vladarji. Vsi so ostrmeli, ko jim je poslanec povedal o rešitvi in jim izročil nabrušen meč. Zmajali so z glavami, a sivolasi vladar je rekel; *Re$itev je tul Gospodje, vedel sem, \ . Zborovanje pristašev JDS v Mariboru se vrši v petek, 11. aprila 1919 ob ’/28 zvečer v čitalniških prostorih Narodnega doma. Poroča prof. Voglar o politični situaciji v Beogradu. Izrecno opozarjamo, da je važno, da se udeležijo zborovanja tudi ženske, ki so ali hočejo postati'pristašinje Jugoslovanske demokratske stranke. Potrebno je zlasti, da pridejo vsi tisti člani JDS, ki so v političnem ali v gospodarskem oziru .s tem ali drugim nezadovoljni, in da javijo našemu poslancu svoje, pritožbe in želje ter predloge za re-muduro. Naše narodno ženstvo opozarjamo na predavanje »Jugoslovanska žena — svobodna državljanka«, ki se vrši v soboto zvečer ob 8. uri v mali dvorani »Narodnega doma«. Predaval bo naš urednik. Javen shod JDS v Ptuju se vrši v nedeljo 13. t m. ob 3. uri popoldne y , veliki dvorani Narodnega doma. Poročal bo član narodnega predstavništva, g. prof. Voglar,, kf se pripelje iz Belgrada. Razpravljal bo zlasti o agrarni reformi, o valutnem prašanju in o splošnem političnem položaju. Po shodu bo občni zhor krajevne organizacije v Ptuju. Shod bodi manifestacija za našo severno mejo. Zato vabimo k obilni udeležbi. „Sokol“ v Mariboru. OJborova seja in seja vaditeljskega zbora se vrši v soboto dne 12. t. m. ob 8. liri zvečer v Narodnem domu. Sokol v Čakovcu. V Zrinjskem Čakovcu se je ustanovil prvi Jugoslovanski Sokol- Mestni stavbni urad in nemški obrtniki. K nam hodijo naši slovenski mizaiji, ki se pritožujejo, da, oddaja mestni stavbni urad dela edinole nemškim mizarjem. V imenu naše javnosti prosimo pojasnila. - Narodna čitalnica v Pliberku na Koroškem potrebuje za svojo knjižnico nujno knjig /lasti pripovedovane vsebine; predvsem došli bi prav letniki Zvona ali Dom in sveta. Rodoljubi, rojaki priskočite nam na pomoč, pomagajte pi i probudi Korotana. Poziv slovenskim visokošolcem. Po zivljajo se tem potom vsi slovenski visokošol^i iz Maribora in okolice* brez ozira na to študirajo li v Zagrebu ali ne, da se zanesljivo da nas vile ne zanuste. — Dotaknite se rešilnega meča s svojimi meči in idtte med svoje ljudstvo ter poženite ga v boj! Jaz kot najstarejši in najmodrejši začnem prvi in vi mi sledite!« .Razšli so se kralji in cesarji, vzdignili svoje ljudstvo in ga tirali v boj. Strašno klanje se je začelo. Ljudje so trpinčili io morili drug drugega, zemlja je počiOala in pila njih kri. Zločeste vile so se smejale, a dobre so jokale, naposled pa zgrabile za orožje, premagale zlobne in poslale ljudem na svet svojega [ oslanca s, krasnim 'jabolkom, na katerem so se bliščale besede: svoboda, enakost, bratstvo! Hitel je poslanec čez drn in strn, prišel je na svet, kjer so ljudje padali kot snopje in je tekla kri v potokih, iskal je zbrane kralje in cesarje, a ni jih dobil več, zato je kazal jabolko slednjemu človeku in mu pripovedoval o rešitvi. Streznili so se ljudje, vzeli jabolko rešitve in vriskali veselja. Krvava zemlja se je osušila, vztrepetala presenečenja in rodila dalje. Ljudje so se objemali in poljubljali v sreči in veselju. Vsi udeleže sestanka; ki ga sklicuje, veselični in propagandni odsek Stanovske zveze slovenskih akademikov v Zagrebu, podružnica Maribor, v nedeljo 13. t m. ob %8 uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. Gre ža velevažno akcijo v najbližjem času. Pridite polnoštevilno 1 — Za SZSA.: Stanko Moškon, pravnik. Nova manufakturna trgovina. Ivan Šoštarič je zopet o,tvoril v Gosposki ulici št 5 svojo manufakturno trgovino. Gospod Šoštarič bo pa navzlic temu še vedno vodil mestno prodajalno Priporočamo to trgovino našemu občinstvu. Shod pri Sv. Ani. Dne 6. aprila 1919 imel je g. dr. Milan Gorišek, odvetnik pri Sv. Lenartu, na javnem prostoru pred cerkvijo pri Sv. Ani na Kremjjergu jako dobiti uspel javen shod Očrtal je v kratkih besedah zgodovino Slovencev in njihovo tlačanstvo do razsula Avstrije ter razložil poslušalcem veliki pomen sedanjega prevrata. Razložil jim je tudi vrednost oziroma nevrednost papirnatega denarja ter vzro]( zaprtja mej. Govor je imel na poslušalce najboljši učinek, kar se je posebno razvidelo iz ('ega, da se je vse polno ljudi obrnilo p6sebno do govornika z zatrdilom, da soglašajo v celem obsegu z besedami govornika Pač pa je več kmetov prosilo, da se naj na občine v Cmure-škem okraju tudi pri aprovizacijj ne pozabi, ker se čutijo zapuščene ‘ popolnoma od Jugoslavije, katera v teh važnih obmejnih občinah popolnoma nič ne dle tobaka Opozarjamo javne faktorje, da store čimpreje tozadevno potrebne korake. Slovenski visokošolci v Zagrebu. Zagreb, 5. aprila 1919. Kakor je vsemu občinstvu znano, so slovenski akademiki preživeli v zadnjih predvojnih letih in posebno med vojno jugoslovanstvu na ljuoo težke čase Trpljenje našega dijaštva je izviralo iz nasprotja vlade do slovanskega akademika sploh Konečno je polom starega režima prinesel .tudi nam upanje v boljše čase, ki se pa le počasi dvigajo izza obzorja. Naši akademiki so bili vedno kot žrtev neusmiljene usode našega malega naroda raztepeni po širnem svetu in se prerivali z največjim naporom naprej proti zažeijenemu cilju. Nova doba vstajenja jih je našla večinoma v Martovih vrstah in jim deloma omogočila nadaljevanje študija. Toda Dunaj in Gradec sta jih brutalno iztiiila iz svojiii vseučilišč, Praga je bila prenapolnjena, Bepgrad razdejan od nemške kulture in sploh tlepripravljen, Ljubljana je bila od vseučilišča še bolj oddajjena nego danfes Naravno je, da se je vsa akadem-s a omladina koncentrirala v Zagrebu, ki bi nam naj bil nova domovina, v Kateri bi se čutili brate med brati. Pristno hrvatskega in prisrčnega pa smo v Zagrebu našli žalibog malo, zelo malo. Spoznavali smo vedno bolj in bolj nezdravi velikomestni njegov značaj, spoznali nemški' živelj in Krive nosove, spoznali brezmejno razkošje in občutili neznosno draginjo. So imeli dovolj prostora, vsi dovolj dela in jela. Mir in sreča je zavladala na svetu .,.« »No, kdo je bolj učen ? V kaj pa sta se tako zaverovala?« — prekine moj oče Jer-nejcevo pripovedovanje in se vstopi pred naju. »O, Bog daj dober dan, Tone!« — reče Jerneje. »Prišel sem zopet malo na okrog in sem dobil tu Tvojega fanta. — Preklicano je že velik! Kmalu mu bo treba obleči vojaško suknjo in zadeti puško na ramo«. . , . »Če bo črnošolec, potem mu ne bo tiebal — Zakaj pa sedita tu zunaj ? Stopita v hišo 1 Jerneje, Ti bi gotovo rad kaj za pod zobe? Pojdimo toraj v hišo 1« »Prav imaš, Tone!« — oklene berač Jerneje ter jo ubere za očetom, jaz'pa />em šel na vrt. in premišljeval Jernejeevo pravljico. Veliko sem jih že bral in slišal, a take Še ne 1 —- In Jerneje jp celo rekel: »Ko sam doživiš in poskusiš, pa boš veroval!« Kaj je neki mislil s tem ?. —- Dolgo sem si ubijal giavo s to čudovito pravljico, naposled pa sem ostal pri svoji veri, da pravljica je pravljica, tako ena ko druga, in sem jo mahnil v hišo, da izvem še kaj no* 'ega iz beračevih ust. — Živeli smo do sedaj v nekaki slovenski oazi — Akademskem domu — osamljeni in v upanju na boljše čase, ki jih pa ni hotelo biti od nikoder. Dobrodelno društvo Akademski dom nam je po možnosti uredilo naš dom, ki je za njega votii la naša narodna vlada 150.000 K. Ta vsota Npa je že popolnoma izčrpana in po Vel noči bomo, <^e se razmere v kratkem ne izpremeni'o, na ce-ti. TerrAi se je pridruži'a še kriza v jugoslovanski akademski menzi. Br ga akademika navijajo Mo/.esovi potomci cene dan na dan, kar je tudi nekoliko posledica svobodne trgovine Naša menza ima v sled tega 10.000 K na teden deficita, kar pomeni za nas gotov polom. Kdo nam naj pomaga, kdo naj reši slovenske visokošolce, ki se jih danes z nobenim proletarijatom niti primerjati ne more, ker stojijo slabše od najnižjega delavca. Ali si naj najmerao sobe po 3 >0—400 K in zraven tega plačujemo • še hrano?! Edmo naše upanje je novoosnovana Stanovska Zveza. Slovenskih Akademikov, kiteri pripadajo v i slov. visokošolci v Zagrebu. Pred tem se je ustanovila že’Organizacija Slovenske Svohodnomiselne Omladine, ki je v Zagrebu izmed s ovenskih grupacij najmočnejša (štetje 130 član-v). 0