Tečaj XXXIX. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v .tiskarniei jemane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za L j ubij ani O b s e g : Naznanilo novega šolskega leta podkovske sole v Ljubljani. Razstava goveje živine v Kranji 18. doe oktobra. Razglas popotnega kmetijskega poučevanja Poročilo o prvi dolenjski kmetijski razstavi v Novomestu. Lukasov nauk, kako sadje dobro sušiti. Gospodarske novice. Meje dežele Kranjske v raznih časih. (Dal ) Zborovanje šolskih društev : „Vdovskega uciteljskega društva", „Slovenskega uciteljskega društva" in „Narodne šole". Slovenski jezik pri sodnijah zopet iz groba vstal.;. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Naznanilo novega šolskega leta podkovske šole v Ljubljani. Novo šolsko leto prične se 14. dne prihodnjega meseca novembra. Kdor želí v to podkovsko solo sprejet biti, se mora izkazati: 1) s spričalom, da se je pri kakem kovaču za kovaškega pomočnika izučil in da je po takem sposoben učiti se podkovstva napačnih in bolnih kopit in parkljev, 2) z domovinskim listom, 3) s spričbo svojega župnika ali župana, da je poštene obnaše, in 4) da zná brati in pisati slovensko, ker učni jezik na tej šoli je slovenski. Šola traja pol leta. Kdor koncem polu leta pre-8kušnjo dobro přestojí, more po postavi od leta 1873. patent podkovskega mojstra dobiti, ker sedaj brez preskušnje v podkovski šoli ali pred posebno, od c. kr. deželne vlade odločeno komisijo nihče ne more postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplacen; vsak učenec ima skrbeti le za to, da si za šolski Čas oskrbi živež in stanovanje v Ljubljani, ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobij o učenci za majhno plačo v šolski hiši. Učenci naj se oglasijo vsaj kaka dva dni pred šol-skim začetkom v šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo v višem podkovstvu izučenih kovačev in zdravni-kov kopitnih bolezen, zato naj bi županstva svojo skrb obračala na to, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača. Dosedanje celoletne šole za živinozdravniške pomoćnike ne bo več, ker po novih postavah od leta 1857. in 1871. se morajo živinozdravniki, da dobijo diplomo, tri leta živinozdravstva na Dunaji učiti. V Ljubljani 24. oktobra 1881. Karol baron Wurzbacli, Dr. Jan. vitez Bleiweis, predsednik c. k. kmetijske družbe šolski vodja. kranjske. Razglas popotnega kmetijskega pouéevanja. SI. ministerstvo kmetijstva je blagovolilo za letošnje leto na trojno stran nekoliko državne podpore dati za popotno kmetijsko poučevanje in je dovolilo, da — po-leg gosp. župnika Mesarja in gosp. Dolenca, vodje Slapenske vinorejske šole — gosp. Gustav Pire, adjunkt Slapenske šole, gre v nekatere kraje kmetovalcem razkladat važnost umne živinoreje, potrebo vzdr-žavanja dobrih plemenskih bikov itd., katerih nam po deželi še toliko manjka itd. Tudi umno napravljenih gnojišč, ki so v ozki zvezi z živinorejo, še zeló pogre-šamo po deželi, čeravno j e gnojna jama zlata jama kmetovalčeva. To in mnogo druzega bo predmet gosp. Pirčevemu predavanju. Da pa naši ukaželjni gospodarji, mladi in stari, vedó, kam in kdaj pride gosp. Pire, naznanja jim podpisani odbor to-le: v Šenčur pri Kranji pride 30. dne oktobra, na Dovje na Gorenjskem 1. dne novembra, v Lesce na Gorenjskem 2. dne novembra, v Staro Loko pri Škofj i Loki 4. dne novembra. v Mengiš pri Kamniku 6. dne novembra, na Brdo pri Podpeči 7. dne novembra, v Litijo na Dolenjsko 8. dne novembra, v Dol pod Ljubljano 9. dne novembra. Naj bi dotične častite kmetijske podružnice, pa tudi prečastita duhovščina in častiti župani in gospodje učitelji kolikor morejo v svojih krogih razglasili ta predavanja in svojim ljudem priporočili udeležbo, vsaj gré le za korist domaćemu kmetijstvu, kateremu vzlasti na Gorenjskem je glavni steber živinoreja, za katero imamo tudi dobro in z lepimi podobami razjasneno slovensko knjigo, ki jo je po naročilu družbe kmetijske spisal dr. Jan. Bleiweis. Centralni odbor c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 24. oktobra 1881. Razstava goveje živine v Hranji 18. dne oktobra. Kakor so „Novice" uže omenile, nagnalo se je v razstavo dne 18. t. m. nad 100 glav goveje živine. Katerim gospodarjem so se dařila priznala ; Je tudi 10 let dělilo subvencij za uže objavljeno bilo; ni tedaj druzega govoriti, nego o ske Belanske živine ko stvari sami. Res je gorenjska stran Kranjske dežele po naravi te prevažne podp O»^ ivuiauoav« Nivnic , iv ui ua lXi ILIiotCi o t V U UC nadaljevati svojih podpor toliko ćasa, naj deželui ne kupovanje žlahne plemen-pa ministerstvo ne hotelo ^^H^^^HHHHHHz b ' j r i bo svoji jako sposobna za vspešno živinorejo, a treba je dovedla kranjske gospodarje do bolj pozabi privoliti, ki edin bilo, z žlahno živino zboljsati domači goveji rod y ki Je kah M ero daj res razumnega in zrnes raznovrstnih govejih plemen, Muricodolskega, Ma-rijodvorskega in celó tudi rujavega Svajcarskega (Schwy- opraviio povolj zerbraunvieh). krog pa riai tudi bi ago s ta nj ne bijo, da v ro- edenega moža more sleherno zvijati se, tako tudi živinorej Da je pa si. kmetijska družba pravo zadela, ko je odločila za Gorenjsko za požlaimovanje goveđe Belan- naj skrbijo tudi za zdrav primeren pouk y toraj ejcem ? prepričal °sem se pri tej POI OCÍIO 0 pni đoleojski sko-Pincgavsko pleme razstavi do dobrega. Ne le, da uže dokaj kmeckih go-spodarjev odgojuje prav lepe čistokrvne Belanske in P i n cg a v s ke krave in tudi bike, ampak tudi domaća živina križem plemenjena z Belansko kaže lepe telesne oblike. Tudi to se je mogio zapaziti, da je živina Belanska in pa domaća po Belanski požlah- nena prav povoljno rejena. Slišal sem od vseh strani, ska pođi razstavi Novomestu. Spisal Anton Derganc. ^^^^ ozirom na přiznáni veliki) javne razstave kmetijskih pridelko ki g* ima in —— » w juciivu v in »sega tega, iv» ž njimi v zvezi, na napredek kmetijstva, je kmetij kar Ck C da ta živina zeló rada jó in se pri mesu dobro obdrži. usta t zadostljivosti Belanske živine y to je t da o ni zbirčna in kočljiva, so vsi lastniki edini ta lastnost velik H Hl I IH I Hi î da k 1 aj i Je P*. kmetijske razstave Novomestu novomeška v kleaiia, da naj bi oj em ki bčnem zboru 18 vale pre makl i y V se potem vsako leto vrstile v s k e m in v M e 11 i k e vazností, kdo bi mogel to zanikavati? uže ieta 1877. dne 4 ila v obenem zb y kar se je skie Tudi o dobroti za mol ž o sem siišai povoljno izrazivati se ? kakor sem se tudi jaz sam s nasa u kupljenim! izvirnimi Belanskimi kravami prepričah Prav izpeíjai kakor marši koga prav nilo y ad elemental sem tudi J4Z sam s naša Dolenjska zeió obist o od pa y katerih bila je do njega sedaj je leto in dan, kar sem jih aj HMHMBMj^H i aan , Kar sem jin cubil iz Lieiansliega, losuji razsi seda] zanesl)ivo poroóati o množini ietne stavne dne im^n^rnln iz i>elan3kega, tosnj Kmetijska podružnica je izvoli leta za ne morem moiže. razstavni kraj N o v o m e s t in se Ena prvesnica (272 leta stara) dala je, čeravno je po Božicu teletila, do sedaj 1897 litrov mléka, Ji • é i i • i ě . 1 . • t ^ J rv i A + tretja pa imenova nih dařil HHHHH"0^^0^ ^ za raz" ■■■■■okt ber, enem pa tudi razstavni odbor in sodnike zastran razpisa- y in Tudi Krška kmet druga. ki je dosedaj 2krat teletila . ie HHHHÉHriHHHH y 2495 y y dosed teiet imela litrov. svoj podr ude pod Je me tavni odbor in sodnike. za M katera je uže po smrti Homača ; Liuacueg kj icíci îujcitij uvjoj utiuv. ^wwiwíjhw, ivaicia ju pu S LIJ ILI j Pomisliti pa je treba, deravno so take številke go- predsednika te podružnice brez načel tovo jako povoljne pri navadnein krmenju — seno srednje vala pr dva razstavna odb y y St 11 i 8 k O bivšega imeno- te ude dobrote in malko otrobov in soli a je morala ta ži- Razstava se vi na ? domá v hladnih planinah, privaditi se vrocega tu- doma v Novomeski čitai vršila v prostorih prvega narodnega kajšnjega poletja. Ona tudi dolgo časa molze, tako, da hvale- skoro še v meseou brejosti jenja molzti çitalniskega društv pustiti blagovolil. ; katero je gosp. predsednik azstavnemu odboru rado vol] no pre vredna lastnost, ki se pri naših dorračih kravah t u d i nahaja. i i1 , pa Muricodolkah in Mariadvorkah zeló redkokrat Razstavo otvoril c. kr nova! je c. krajni gl 2. oktobra dopoludne ob 10. uri kr gosp. Jožef Ek y katerega ime Našel sem pa tudi pri naši živinore;i nekatere p o- Winkler deželni predsednik velečastiti gospod svojim namestnikom, ker njemu sarnemu ni m c. nj klj i vosti, katerih ne smem zamolčati, vsaj gré bilo mogoče pri razstavi navzočemu biti zarad obrav za zboljšanje; dokler pa niso znane slabosti, jih tudi ni v deželnem zboru mogoče odpraviti. Marsikatera žival bila je za pleči tvoril je zopet gosp. okraj oktobra ob 12. uri opolud za nekoliko prazna, zato naj pazijo umni živinorejci y kr glavar azstavo kmetij da zbirajo za plemenske bike take junce, telesnem delu popolnoma hvalevredni ki so v tem pana po gosp. Rih. Dol družba v Ljublj bila y to je p o 1 n e g a jske šole na z a p 1 e č j a. Prav tako naj se prevec vsedlane žívali po mogočosti izključujejo od plemenstva. Slap y e želn zašto a in oktobra preda val e j i in o važnosti gospod djerej odj Dol o y osobito za našo Kakor nerad, vendar ne smem zamolčati, da mi je Dolenjsko v krásnem govoru, in gosp. predsednik raz- huđo delo, ko sem videl nekega telesno prekrasno stvar- jenega bika, úmazanega do kolen in beder. Snaž- ski h preisk stavnega odbora Anton Ogulin o moštnih in v i n- ín ktobra o trt v • U S 1. nost je gotov pomoček ne - , ^ vspešniši živinoreji, u« ^ smeli naši živinorejci nikdar pozabiti, prav za in na to Za dařila odločil in azstavni odbor častne diplome • i i • i • t prav se se učiti. eda in pohvalna piâma. Prve dělila je c. Kr. kmetijska družba, druge podi Zakaj dandanes slovi sicer geografično mala Švajca bilo Novomesto novomeška, ker je po svoji živinoreji? Ali so res morda ondi kmetje od nega odbora pr razstavni kraj in nace inik razstav narave tako izvrstno bistroumni? Ne! Učili so se Razstavnem db načelnik je bil gospod »«--«.wvmv. -^iwv.vyviijjwj.. . v^v^tx» q\j oc j xi a ů o i a v u c u-i u u u Li u i ui j o kjía gvo^i. njih vlada skrbela je, da so jih razumni možje poduče- Anton Ogulin , namestnik načelnika kmetijske podru vaii y kako se ima ravnati z živino, kako jo krmiti. ka nice meške košno izbirati za pleme itd. Vsega tega ni še bori kmetijsko podr kranjski kmet dobil in zato ne smemo biti preostri sod- y udj za temu odboru pa so bili meško: Franjo Pin tar, po niki, sicer morali bi druge kroge obsoditi in ne kmetov. sestnik, Florijan Skaberne, pose tnik Anton Derg y t aj n i k kmetijsko podružnico krš ko: Janez K ~ — — ™ w--— • O o KV W W ^ i %J A AU AJV 4 v V • tw J Uld^ --iVIJU^H I Li/JIli^U XV. 1 O c\ U . fj CXLl^S^i JLM.KJ SI. kmetijska družba naj nadaljuje srečno pričeto vikar v Krškem, Fr. Gregorič, posestnik v Krškem da se svoje delo in ker je po izkušnjah dokazano v 6. rodu se vsa kri iz živine v živino tako prelije, da se dospe do popolne zboljšave domače živine, naj toraj ona skrbi, da bo visoko c. k. ministerstvo vsaj še kakih y za kmetijsko pod m e 11 i š k Franj Kasteiic starej , in Franjo Kasteiic ml., Sodniji zastran razpisanih aril gosp. Rihard Dolenc, vodja deželne sadj oba kupca v Novomestu. bil načelnik: in vinorejske šole udje pa so bili gg. : M. Fahrer, oskrbnik raške grajščine, Fr. Gregorič, Franjo Kastelic rnl., Fr. Ka-stelic star., Oswald Schwarzer. Razklad I. Vina. ta razklad so poslali : Baron Gag . V v . 7 Mokrice: navadno vino 1879. Izabela 1880 graj sema 875, črno vino 1879, zelenika Martin vitez Hočevar, posestnik v Krškem belo vino fe ifl^HH belo vino 1868 1872, 1877, 1879 t Viljem Pfei posestnik v Krškem, deželni in državni poslanec y 1875 1876 1 s 79 dve vrsti Pfeifer, posestnik Knavs. \ v Krškem čr vino 1879 i kar v Krškem belo virio 18 vino 1880 : belo y 1879 7 i Ivan črno 7 Jože Wester , oskrbnik Radelske graj v v • sciae vmo 1879 7 Lenk iz Raške graj V V • belo vino 1878, 1879, črno vino 1880, Franj kup v Metliki: belo vino 1875, 1877 o Gustin Fr. vitez Langer iz grajščine Breite tri vrste beleg 7 Ervin grof Auersperg: belo vino 18 # i 1880. črno vino i 1879 belo vmo 1879 7 crno vino 1879 7 dr. Jožef i ; p%n odvetnik v Ljublj crno vioo 1879 Fr aron Wampold iz grajščine Hmelniške : belo vino dve vrsti 1S79 1877? 1878, 1879 tri vrste 1880 7 crno vmo 1878 7 7 Franjo Pintar, posestnik v Novomestu : dve de- ti belega vina 1879 jska želna vinor< landec 1880," Burgunder 1880, sestnik v Krškem : Jelene, posestnica v ve vrsti črnega 1879, Slapu: Rizling 1877. 1879, Ru Franj vrsti beleg vina Gregoric 1*79 7 7 po-Ana Bršli belo vino 1879 rst, vrst Razklad IL Grozdje. ta razklad so poslali : Viljem Pfeifer, Krško 7 Ivan Pfeifer, Krško, 12 vrst Lenk. Rake. 14 vrst celo trto „beli španjol" s 40 grozdi 7 12 vrst vrst > Fr. baron Wampold 23 vrst 14 Ivan Knavs Ervin x\uersperg Anton grof Barbo Fr, Pintar 7 7 Anton Ale ? dekan v Semiču, 12 vrst 7 Fr. Wacba 20 vrst 7 kmetijska podružnic Metlike 15 vrst Fr. Kerin iz sv. Križa 8 vrst ViOt, il. uv/.m i« «». a. pnik na Radovici, 20 vrst Po Flor. Skaberne lo vrst rsto „Izabelo", 7 dr. Fr. Rus 7 F. Šveig Rozina 16 vrst 7 7 vrst 7 Ivan vitez Tous. Ficbtenau 16 vr t. ovsa, svitlo koruze, vrste koruze Razklad F. Žito in žitna semena ta razklad so poslali : Baron Gagern vrste pšenico 7 Ervin grof Auersperg 4 vrste Lenk 1 vrsto pšenice, deteljno seme 7 in > vitez Savinšek Franjo vitez Langer svitlo pšenico vrsti koruze ; men brez lusk. Jak. Mekora 7 Smola 7 Jože Mogolič ječ- vrste koruze. vrsti pšenice 7 vrsti pšenice 7 Anton vrste ovsa i Fr. Bobner Razklad VIL O v • o o c i vj e. ta razklad so poslali : Baron Gagern Oberdorfer- Ervin grof Auersperg več vrst izvrstnega jevo peso, sočivja, Oberdcrferj peso 7 vrste Lenk izvrstno sočivje, 4 vrste kromp mpirji F1 7 grof Anton Barbo, vino iz suhih jagod 1875, Savinše zelje in krompir Crnič izvrstno sočivje Rozina izvrstno sočivj 7 rst fižola. redk Janez Povše kromp vrsto krompirja, vrsto krompirja 7 dr dr Zorko Alojzij . Jožef vitez 10 izvrstno sočivje, . Knafelc fižol 1 7 grah to fižola , buče, Jak te kromp Mehora 7 5 vrst fižola, 2 vrsti krompi 1 velikánsko bučo „Sopolak" krompir Gregorčič vel 7 kmetijska podruž Anton Smola sočivje , prošt metliška Simon Wilfan 7 Fr. Ru kansko red 7 Jak krompir Fr Koš a kromp Razklad VIL Hmelj hmelja. ta razklad je poslal : vitez Savinšek vrsto Razklad VIII. Kmetijski stroji in orodja. skih orodij ta razklad so poslali Lenk zaiogo poljedel 7 ejal Fr. baron Wampold poljedelsko odj stroj 7 moko, trieur stroj za ruženj koruz 7 mlin za debelo ružo, vinski precejaloik stroj za snaženje žita, stroj jalni ko 7 Fr. vitez Langer stroj za snaženje žita Fr Jože Hren grozdni mlin Kastelic mlajši mlativni stroj > 7 kmetijska podružni no vomeška grozdni mlin iz plehnih valjarjev, železni plug s plužjem, trtne škarje, orodje za cepljenje dreve3. Razklad IX. Razklad 11L Postranski pridelki vino reje. ta razklad so poslali: Anton grof Barbo: sli- Ed. Kuralt iz turnške grajščine pri Semiču Franjo Kastelic ml. vovko, „galegno" in žganje iz tropin, galegno, žganje in slivovko, Franjo Kastelic stařeji vinski kamen 7 Anton Smola murvino slivovko. Učni pripomočk v a n j e p r i p za p r e i s k mošta in vina. ta razklad je poslal : Anton Ogulin grozdni atlas o m vmo- Gote-a, ampologratični leksikon, moštno tehtnico, orodje, s katerim se n*tančno l,o"™ieter, tehtnico za žganje itd ) rej ločuje vinsko kislino, sacnaro do (Konec prihodnjie.) Razklad IV. Sadje. ta razklad so poslali: Ervin grof Auersperg Lenk češplje brez dima vrst jabelk, podružnica metliška 6 vrst jabeik, okrajni glavar, 1 vrsto hrušek in dr. Ferdo Bôbm 1 vrsto jabelk Jožef Ekel, c. k. vrsto breskev Jan. Deak 7 hrušek in 4 vrste jabelk, jabelk in češplje brez dima Ed. Kuralt prunele. 7 vitez Savinšek Anton Aleš prunele vrsti vrsto 7 Lukasov nauk kako sadje dobro sušiti. e je gospodar še tako dobro odbral sadje ki ~ JC guspuutti »C l ČA IV U UUUiU UUUlftl OrtlUJC, tVl ga kmetijska hoče sušiti, in ima še tako dobro sušilnico, ne bode si nasušil niti za dom niti za prodaj lepega in dobrega blaga, ako se pri sušenji ne ravná tako, kakor nas podučuje slavni sadjerejec Lukas. On pa nas uči tako-le: Kar se tiče top lote v sušilnici (pajštvi) ali v peči, treba je delati razloček med sadjem s peška m i (ka- kor so jabelka in hruške) in pa med sadjem s košića mi (kakor so češplje ali slive, češnje in breskve). Sadje s peška m i potřebuje iz začetka prav vroče peči (kakor se kruh peče ali 60 do 80 stopinj gorkote po Romirjevem gorkomeru), počasi pa naj toplota o d- jenjuje do polovice poprejšnje (na 45 do 50 stopinj ali kakor je peč, kedar se kruh vèn vzame). Sadje, katero se v svojem soparu Čeravno le malo časa pokuha, se bolje susí in je sladkeje in okusniše, pa se tudi bolje kuhati dá kakor uno , ki se ni pokuhalo v svojem soparu. Kakor hitro zapaziš, da se je sadje izkuhalo, in to se spozna po tem, ako ga lahko s slamnato bilko prebodeš, tedaj je ča3, sušiti sadje v manjši gorkoti. Zatega voljo je dobro, ako sta dva prostora pripravljena za sušilo: eden zeló vroc, drugi manj. Sadje s košičami naj se pa nasproti unemu suši iz začetka v manj vroči peči, da sokneizteče; kakor hitro pa so se luknjice pri receljnih osušile, naj se pa pridaja vec toplote. Če se sadje prepočasi suši ali če se suší v premalo topli peči. bode kislo. Kdor je jabelcne krhlje posušil le na sapi (zraku), naj jih dene malo časa tudi v peč: veliko sladkeji bodo. Nobeno sadje naj se pri sušilu v peči počasi ne shladí; če se počasi v peči razhladi, ni ne lepo ne svetio. Da se nekatero suho sadje pre lep o sveti, izvira odtod, da je prav vroče prišlo iz peči in se je^zunaj na zraku hitro shladilo. Če se sadje večkrat v peč dene in potem vselej hitro shladí, bode tudi sladkeje. Sadje, ki ga posušiti hočeš, naj je s peškami ali kosicami, celo ali na krhlje zrezano, naj na lesah v su-šilnici nikdar na kupe ne leží, ampak naj je vselej eno zraven drugega lepo razpoloženo. Češplje ali slive, češnje, višnje in drobné neolup-ljene hrušce položi, če le moreš na lese vselej tako, da z r e c e 1 j n i k v i š k o s t o j é. Prezeló posušeno sadje je žilavo in se ne skuha rado mehko; vselej pa se je varovati, da se pri sušenji ne sožgé in da po dimu ne diší; tako sadje je malo obrajtano in se prodá le takim ljudém, kateri ne vedó, kakošno mora suho sadje biti. *) Iz vsega sadja s košicami, kedar je na pol suho, se dajo kosice lahko izpraviti, če se malo stisne, in potem je tako sadje več vredno. Sapa (ljuft) v sušilnicah mora suha biti, ne pa po mokrem soparu vlažna; paziti je tedaj dobro na to, da le topla suha sapa je v pajštvi in se vlaga odpravi, kar se lahko zgodi s tem, da se napravijo duški, ki se odpró in zapró, ali pa take ceví, katere odpeljujejo sopare. Posušeno sadje mora nekoliko dni še na sapi (solncu) ležati, da se do dobrega osuši. Da je sadje popolno posušeno, spozná se iz tega, da ne kapljice vec ne moreš iztisniti iz preklane suhe češplje, hruške itd. Suhega sadja nikoli ne smeš še top lega zložiti (zapokati) ali v zadelano tružico djati. Ako suho sadje plesnije ali če črviči žugajo se v njem zarediti, deni ga brž v srednjo toploto, to je, v peč, ko se je kruh po peki iz nje vzel, in posuši še enkrat ga. V suhih zračnih krajih, tudi v zabojih (kištah), če je pokrov prevrtan in v žakljih, če na sapi visijo, se suho sadje ohrani 6 do 10 let dobro. *) Naj bi pomnili to posebno naši gospodarji, da d i m suhim češpljam ali slivam jemlje ceno. Gospodarske novice. Za izvazanje presicev in svinjskega mesa iz Srbije se je v Belemgradu ustanovila družba trgovcev. Vlada jej s poaeljenimi mnozimi pravicami na roke gre pod dvema pogojema, da donese 1) to podvzetje vsaj 3 ia pol milijona frankov in da se 2) izvozi na leto in dan najmanj 50.000 prešičev. Kranjskih presicev na Bavarsko gre letos uže tretji pot nad 200. To je vzrok, da cena svinjini le še ne pade, pa utegne še po novi klavnici viša postati. Zgodovinske stvari. lleje dežeie Kranjske v raznih easih. (Dalje.) Kranjska v drugi dobi srednjega veka. Vse imenovane pokrajine ali marke so večidel imele po samem svoje kneze ali grofe, skupaj pa so za čas Kar o la Vél ičega stale pod furlanskim vojvodo; po tem so bile zopet bolj razločene. Ko je pa Italija s ce-sarsko krono došla nemškemu kralju O tonu I., bile so tište strani izrocene koroškim voj vodam, prav za prav, da se je varovala pot v Italijo. Leta 1077. pa je cesar Henrik IV. furlansko vojvodstvo, istrijansko in kranjsko marko, kakor se kaže, s slovensko vred, izročil oglejskemu patrijarhu Sigeardu in njegovim naslednikom v lastino, tako sicer, da so se patrijarhi bolj šteli med italske kot med nemške kneze. Patrijarhi so rurlanijo oskrbovali sami, Istrijo, Kranjsko s Slovensko marko vred pa .so prepuščali nekaj časa Koroškim, pozneje zopet Meranskim vojvodam kakor v najem; tudi manjša posesti so dělili raznim grajšča-kom v najemščine ali fevde. Sčasoma pa so si ti na-jemniki aii fevdatorji, kakor se je sploh zgodilo po Nemciji, povzeli večje pravice, in oblast Oglejskih patrijarhov se je zmanjšala. Tako so si Go riški grofje ali knezi osvojili Goriško, Pazensko in Metliško kne-žijo, Vipavo in Postoj no; Divin ski gospodje so se polastili Krasa in Pivke; Korotanski vojvoda Udal-rik 111. se je od 1. 1251. štel za gospoda na Kranjskem, in njegove posesti se je kot dedič 1. 1270. po-lastil ceski kralj Oto kar IL; le v Istriji in Furla-niji so se patrijarhi še vec časa obdržali v svoji moči, dokler jim Benečani niso vzeli vse posesti, kar se je zgodilo za patrijarhom Ludovikom III. 1. 1445. Po tem, ko je kralja Otokarja III. zmagal, je cesar Rudolf I. leta 1282. Albertu in Rudolfu, svojima sinoma, podělil Kranjsko s Slovensko marko vred,*) kakor jima je'dal tudi Avstrijsko in Stajarsko. Tem novim avstrijskim vojvodam iz habsburške hiše se je krog 1. 1366. podvrgel Hugon, gospod na Reki, in posestnik Divinske, Senožeške, Preniske in drugih grajščin na Krasu; od Goriških knezov jim je ravno takrat došla Postoj na in Vipava; leta 1374. pa sta vojvodi Albert III. in Leopold III. pode- dovala Pazensko in Metliško knežijo po smrti kneza Alberta II. Na to sta vojvodi v Ljubljani zbrala stanove Kranjske, Slovenske strani, Metlike, Pivke, m • « i. i i ——« ■ —————■ *) Zategadel bode Kranjska dežela prihodnje leto slo-vesno obhajala 6001etnico, kar je združena s Habsbursko monarhijo. Vred. Krasa in Istri je, ter sta od njih přejela prisego vedne zvestobe. S tem je Ljubljana postala s r e d i š č e vseh poprej razdrobljenih pokrajin in straní, in Kranjsko se je začelo šteti za vojvodstvo. Ko se je leta 1382. tudi Trst podal v oblast av-strijskih vojvod, je tudi s tem přišel v tesnejo zvezo s Kranjskim; vendar se mora opomniti, da mesti Trst in Reka ste si vedno ohranili nekaj samosvojnosti, in niste nikdar eeloma stali pod kranjskim poglavarstvom. (Primeri Yalvazor XI b. str. 596 in dalje.) Pa tudi zveza Kranjskega s Slovensko marko, Metliko, Pivko, Krasom in Istrijo še ni bila popolnem utrjena; v starih listinah tistega in poznejšega časa se najraje še imenu-jejo s posameznimi imeni, ne pa s skupnim, kot Kranjsko vojvodstvo. V letu 1521. je cesar Ka rol V. svojemu bratu Ferdinandu I. prepusti! avstrijske dežele s Kranjskim vred, pa Metliko, Kras in Istrijo s Trstom in Reko vred je hotel za-se pridržati ; na prošnje in priporočila kranjskih stanov pa je delitev premenil tako, da je Kranjsko s pridruženimi stranmi skupaj ostalo kakor poprej. Z listom 16. maja 1522. je bilo to potr-jeno, in odslej se je Kranjsko s Slovensko marko, Metliko, Pivko, Krasom in Istrijo vred smelo šteti za enodeželo ali provincijo po sedan j em pomenu. Od tistega casa pa ste se mesti Trst in Reka tudi bolj za-se šteli.. S to dobo pa je bila tudi zveza Kranjske dežele z Nemčijo prav za prav izrečena. (Primeri Valvazor X. b. str. 324 in 330. „Mittheilungen" 1. 1846. str. 41). (Konec prihodnjiě.) Šolske stvari. Zborovanje šolskih društev: „Vdovskega uciteljskega društva", „Slovenskega učiteljskega društva" iu „Narodne sole'6 \ Ljubljani. (Konec.) ,,Novice" ne morejo si kaj, da ne bi zavoljo čas-nikarske kolegialnosti spregovorile par besedi o „Učit. To variš u". Rade bi one poznale takega „malarja", ki bi nekaterim gospodom učiteljem naslika! tak list, da bi jim bil v vsem po volji. Kar je bilo uže v de-batah zbora omenjeno, to rečemo tudi mi. Ako koprnijo gospodje učitelji po „liberalnem" časniku, no, imeli so ga uže. „Slov. Učitelj" gotovo ni bil nic manj kot „klerikalec" ; če jim je vstrezal s svojimi načeli in s svojim obsegom, zakaj ga niso podpírali in ga pustili umreti? „Klerikalni Tovariš", kakor ga eni radi imenujejo, jim pa tudi ni po volji, in kakor radi gledajo, tako radi bi mu menda eni — menimo pa, da jih ni ravno veliko — zapeli „Miserere", „Ruhe sanft" i ?31agor 1b še druge milotinke. ."sad vse pa se čudimo, in prečuditi ne moremo gledé onih učiteljev , kateri se spodtikujejo nad učenimi razpravami gosp. profesorja Jos. Marn-a o našem slovstvu! Náměšti da bi bili vrlemu gospodu hvaležni za njegov veliki trud, s katerim premetava raznovrstne stare in nove knjige, časnike itd., ter marljivi (nomen, omen) čbelici enako zbera posamesne drobtinice, iz katerih sostavlja temeljite životopise, ki bi bile kinč vsakemu slovenskemu časniku, jih pa nekateri zaničljivo obrekujejo, ne vedé, da si podpisujejo s tako kritiko sami sebi svoj eklatan-ten „testimonium paupertatis" , to je spričalo „uboštva na duhu". Gledé na take žalostné prikazni, ki bi jih smeli najmanj iskati v sredi narodnih učiteljev, je pač popolno opravičeno, če jim z Gospodovo besedo rečemo : „Oče! odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo", — „Tovariš u" pa zakliČemo s starodavno slavjansko pesmijo: .„Mnogaja leta! Mnogaja leta! Na mnogaja leta!" Vrnimo se po tem ekskursu v zborovanje nazaj. Za pregledovalce računov izvoljeni so bili gospodje: Stanonik, Z arnik in Levičnik, ki so koj tudi izvršili to delo. Novi odbor volil se je po listkih. Voljeni so bili gospodje: Moćnik, Praprotnik Andrej, Stegnar, Tomšič, Govekar, Paplar, Kuhar, Režek in Žumer. Volitev prvosednika, tajnika in blagajnika sledila bo o prvi prihodnji odborovi seji. Za zborovanje društva „Narodna šol a" ostalo je bilo le malo časa, ker so ga bile obravnave prvih dveh društev preveč vzele. Kakor je znano, je blagi namen temu društvu, nabirati denar, nakupovati na debelo (en gros) raznovrstno šolsko blago, in oddajati ga ljudskim šolam deloma za dar, deloma pa po jako znižani ceni. Ker je tedaj za obširno razpravo primanjkovalo časa, je neumorni prvomestnik gosp. Stegnar najprej imenoval blage dobrotnike, ki so v teku leta obdarovali društvo z denarnimi doneski. V prvi vrsti stoji si. ljubljanska hranilnica, ki je darovala znamenito svoto 150 goldinarjev. Božji blagoslov jej za lepo pomoč! Gosp. dr. vitez M o čni k poslal je društvu tudi letos po vsakoletni navadi 10 gold.; gosp. dr. vitez Blei- wjeis-Trsteniški, kanonik in stolne cerkve župnik gosp. Anton Urbas in gosp. spiritual Jan. F1 i s darovali so po 5 gold., dekan kamniški gosp. Jurij Križaj 3 gold. Tudi tem blagim dobrotnikom najtoplejša zahvala! Kar pa se tiče ostalih prihodkov pa tudi stroškov, skiicaval se je prvosednik na tiskano poročilo in račun, po katerem naslednje posnamemo : 34 ljudskih . šol je vplačalo 127 gold. 80 kr. (prejele so šoiskega blaga za 199 gold. 73 kraje.); 66 učiteljev je vložilo 134 gold. 41 kr. (blagá pa dobili za 221 gold. 96 kr.). Vseh prihodkov je imelo društvo 662 gold. 77 kraje ; stroškov pa 449 gold. 37 kr., ostane tedaj za prihodnje leto še na razpolaganje 176 gold. 53 kr., vrhu tega pa še šoiskega blaga za 36 gold. 87 kr. — SI. zavarovalna banka „Slavijau v Pragi je imela to leto vsled velikih požarov silna povračila plačevati, toraj ni mogla biti letos „Nar. šoli" podpornica, kakor prejšnja leta. Ako-ravno ji je s tem („Nar. šoli" namreč) odšla precejšnja podpora, je vendar preskrbela in obdarovala 104 ljudske šole s 15 vrstmi raznovrstnega šoiskega blaga v številu 26.961 komadičev. Z ozirom na blagi namen društva je vrli predsednik s toplo besedo prigovarjal nazočim učiteljem, naj delujejo vsak v svojem krogu, da spro-sijo društvu kako denarno pripomoć. "Omenil je dalje pohvalno tudi rodoljubnega fabrikanta šoiskega blaga, gosp. Grubbauer-ja v Lineu, ki je lani daroval po gornji Avstriji 40.000 komadičev raznega šoiskega blagá med revne šolarje. Vrli gospod skazuie se tudi ,,N a-rodni šoli" posebno postrežljiv, zato tudi ona svojo robo kupuje pri njem. „Narodna šola" pa prodaja tudi sama po jako znižani ceni g. Grubbauer jeve izdelke ; naj toraj gospodje učitelji kupujejo na svojo lastno korist potrebno šolsko blago pri njej, nikar naj pa ne podpirajo judovskih fabrik, ki pač rade sprejemajo naš denar, za nas same pa marajo toliko, ko za unega, ki ga na svetu ni. Obljubil je gospod predsednik, da če bodo narodni učitelji podpírali „Narodno šolo", da si bo kaj opomogla in si kaj denarja pridobila, hoče svoj delokrog razširiti na sostavo drobnih in mičnih zabavno-podučnih knjižic za šolske bukvarne (Schulbibliothek) in dajati jih na svitlo. V odbor so bili per acclamationem za bodoče leto zopet voljeni gospodje: Stegnar, Močnik, Pra-protnik Andr., Tomšič, Praprotnik Fr., Boršt-n i k , G o ve kar, Papi ar in Stanonik. Prvosednik, tajnik in blagajnik se izvolijo pri prvi prihodnji odboroví seji. — Račune so pregledali in potrdili gospodje C e n č i ć, Levi č nik in Kovšca. Kakor vsako leto, naj je tudi letos za naprej pri-poročena hvalevredna „Narodna šoiau milosrcnosti naših častiti h rojakov, naj so katerega koli stanu in spôla. Veliko milodarov gre iz naše dežele vsako leto na ptuje za razne blage namene. Prav in lepo je to; ini zarad tega nismo nikomur zavidni. Toda kot „prvi bližnji" naj nam so v prvi vrsti naši lastoi domaći siromašni otroci, ker se nahajajo med njimi tudi taki, ki niso nič manj pozornosti in podpore vredni kot oni, za katere deluje blago „društvo sv. Dětinstva". Neutrud-Ijivemu gosp. Stegnarju in gosp. M o čni ku pa, oa katerih ramah sloní v resnici veliko in težavno breme vsega društvenoga delovanja, njima naj dá Bog zdravje, moc in vstrajnost, da bi mogla še dolga leta tako neumorno in vspešno delati za razvitek blagih društvenih namér, kakor dozdaj ! Vez prisrčnega bratoljubja oklepala je po končanih zborovanjih pri vskupnem obědu v čitalnični dvorani zbrane učitelje. Prijazni razgovori sladili so navzočim okusno napravljeni obed. Da taka lepa prilika ne ostane brez navdušenih napitnic, razume se samo po sebi. Naj konečao opomnimo še to, da je g03p. S teg nar med obedorn (ker je pri zborovanju primanjkalo za to časa) stavil vprašanje , ali bi morda ne bdo žeieti, da bi se zborovanja prihodnjega leta vršila.bolj zgodaj, — vsaj v prvi polovici meseca septembra — in naj bi se za obravnave odločil čas tako, da bi se pričele popoludne ; zvečer bi se napravila gledišna ali pa pevska zabava (jako dobra misel!), následuji dopoldan pa naj bi se nadaljevalo zborovanje? Enoglasno so odobravali vsi navzoči ta nasvet. vstal Da narod slovenski v Avstriji,živi in da ga je pre-cejšnje število, to pač ves božji svet vé, — da je Avstrija leta 1848. postala ustavna država in da so po njej bile vsem narodom zagotovljene národně pravice, med katerimi prva pravica je ta, da jezik vsacega naroda je v javnem življenji, v šolah in uradih ravnopraven , to tudi ni nobena skrivnost, -vsaj imamo cesarsko diplomo od oktobra 1848. in druzih cesarskih pišem. Kmaiu potem, ko je avstrijskim narodom zasijala danica narodne ravnopravnosti, je visoka vlada sama mislila na to , da se vsi jeziki avstrijskih narodov , ki pod absolutistično vlado niso smeli glasiti se v kance-lijah, tudi zmožni naredijo stopiti po pismih v pisarnice u rad niske , in v tem obziru gre posebna hvala tadanjemu c. k. ministerstvu p r a v o s o d j a, katero je uže julija meseca lefa 1849. sklicalo skup- ščino jugoslovanskih strokovnjakov na Dunaj, da sestavi primeren p r a v o s 1 o v e n in držav niski n a z o v n i k v vseh slovanskih narečjih, navadnih v avstrijski carevini. In gledite, meseca avgusta uže je bil sestavljcn odbor, ki je.na Dunaji pričel to delo. In leta 1853. je uže prišla 44 pôl debela knjiga (obsegajoča nemško hrvat-sko-srbski in slovenski del) na Dunaji na svitlo pod naslovom : „Juridisch-politische Terminologie fur die slavischen Sprachea Oes ter reich s". V oddelku za slovensko narečje dělali so gospodje: dr. Matija Dolenec, dvorni in sodni odvetnik. prof. dr. Mi kl oš i č in jurist Matěj Cigale, poklican iz Ljubljane, ki je, kakor v predgovoru pravi, za pripravo in in popravo natisa slovenskega delà privzel za-služnega pisatelja slovenskega gosp. Jan. Navratila, takrat c. k. oficijala najviše sodnije. C. kr. ministerstvo pravosodja leta 1849. ni tedaj samo javno pripoznalo, da tudi slovenskemu jeziku se odpró vrata v sodnije , temuč vse storilo, da jezik naš dobi „vestes nuptiales" za pisarne. Al kako je tekla ta rec?! „Infandum jubés reno-vare dolorem" , če bi popisavati morali , kako so viši gospodje v sodnijah, ki so bili večinoma hudi nasprot-niki slovenskega jezika, ravnali z njegovimi pravicami ! In še posebej, kak anathema je najviša dunajska sodnija izustila o jeziku slovenskem! Pa pustimo te sovražnike in dajmo hvalo gospodu ministru dr. Pražaku, da je z ukazom od 6. due t, 01. zopet iz groba poklical slovenski jezik in mu pot odprl v vse sodnije vseh dežel, kjer ljudstvo slovenski jezik govori. Nočemo le-sem zapisati preveč zamotanega oglasa Waser jevega, ki je le jurističnim ušesom razumljiv, rečemo le: pišite in dajte pisati po svojih advokati h vsa pisma, in take izročite sodnijam niže ali više instance! Vi, gospodje advokatje, pa ne zabite „Juridisch-politische Terminologie". * Kronanje ruskega cara. Priprave za to veliko svečanost se uže dalj časa delajo , vendar se še ne vé za gotovo Čas, kedaj da se bode vršila. Ker je v Moskvi velika razstava , katera bode od maja do septembra trajala , trdi jo eni, da se bota ruski car in carica kronati dala ali pred razstavo maja meseca, ali pa po razstavi meseca septembra. Znamenito je to, da se bode pri kronanji rabil iz slonove kosti narejeni prestol nek danjega car i gr ads k ega ce s ar j a Konstantina XL Na naálanjalu prestola videti je dvoglavi bizantinski orel, na stranéh pa mitologične podobě Or-feja in Euridice, Lede, Saturna, Amorjev na delfinih ja-hajočih itd. Ta krasni prestol podedovala je unukinja ubitega cesarja in přišel je potem z njeno doto vred 1. 1492. v Moskvo. Cenjen je na 3000 rubljev. Na vrhu naslonjala pritrjen je pozlacen orel. — Prestol caričin je prekrasno orientalsko delo, okrášen sè srebernim perzijskim reliefom , v katerega je vloženo 876 diamantov in rubinov, 1223 saťirov, smaragdov, turkisov, bieerov itd. Zadej držita dva angelja tablico , na kateri je s.edeči napis v latinském jeziku: „Potentissimo et invictissimo Moscovitarum Imperatori AUxio , ia terris feliciter reg-tianti, hic thromu, summa arte et industria fabrefactus, šit futuri in coelis et perennis faustum felixque omen*'. (Slovenski se glasi ta napis na priliko tako-ie : Najmo-gočnejšemu in nepremagljivemu mo temuc celó poslancev je oni prizori, ^v, ^«v^n« ^ dobili ime „polnischer Landtag Gospod minister, naprošen večkrat in toplo naprošen, ni hotel razpustiti sedanjega skozi in skozi illegal nižave bile so v krátkém času vse pobelj sicer doli po polji in tudi na naši gori zopet zginil tíneg je nega zbora menda boječ se svojih uradnikov dr. pl. a Kalteneggerja in pi. Vestenecka, pa tudi barona Apfal dar kaže vse to, da letos brž ko ne ne bomo videh trerna, dr. Schreya in druzih ustavovercev, in doživel pod rnilim nebom o Božicu zrelih jagod in razcvetenih je, da je resnica to, kar je dr. Schrey, predsednik Ijub- jolic t marveč, da utegaejo v kratkem času vse di ijanskega konštitucijonalnega društva, v lanskem zboru gacne cvetlice prikazati se na naših zimskih oknih, ozna- slovesno objavil, ,^uf Tod und Leben Kampf gegen das Bog daj, da bi se derzeitige Éegierungssystem" ! nujoce nam o tem motili dolg in hud m Ma Slapu 22. dne oktobra. Javna zahvala Ali mar grof Taaffe ne pomisli, kako se s takimi javnimi dogodbami podkopu je vel java, autoriteta vlade pri ljudstvu? Kamo pa pridemo, če temu ne bode konca? Ministri prejšnjih časov so si za geslo Ko sem v prvi polovici tekočega meseca kakor svoje napisali besedo ,,eine starke Regierung" (močna popotni učitelj trtoreje in kletarstva po Dolenjskem po- vlada), grof Taaffe je premenil ta naslov in si za geslo tova! y s so mi posebno pri] na podje: Anton Al oke prečastiti go- 7 dekan v SemiČu, Edvard D izbral „slabot no vlado", c. teli sodnik v Crootnlj 7 v Crnomlji, Viljem V Franj Set 7 katera trpi tudi naj huje bru-uTciiu jl^^v, talnosti od svojih nasprotnikov. Grof Taaffe je z bla-národni uči- gim namenom prevzel predsedstvo ministersko, da bi upnik v Crnomlji, sprijaznil nasprotne elemente in zacelil tako rane na- rodov avstrijskih. Al ker se je zadostno prepričal ne gre z navadnimi zdravili, moral bi prevideti zdravnik ogenj vzame v roke, da skusi trdovatno y y da da Gosp. dr. Jeglič je bil tudi marljiv odbornik „Matice slovenske". Preč. gosp. kanonik dr. Čebašek je zopet prevzel predavanje dogmatike. ízzgati, odreže raka nož bil bi r Bodo ce pa z ognjem ne gre, vzame nož m ki zjeda za živenje potrebni člen pust Vesteneckovega deželnega zbora naši narodni poslanci tudi še prihodnj 3 leto skazali gospodu ministru ljubav, da gredo v deželni zbor? Nadejamo se od njihovega rodoljubja, da ne. Zadostovala bode menda letošnja izkušnja. Novičar Dunaja. tajih domaćih dežel. Jutri se pričakuje prihod laškega kralja Umberta na Dunaji, kjer ostane 3 dni. Veliko pozornost vsega sveta obraća ta shod na-se zato ker -uuvu m* «v , aci je se po-polna skrivnost, zakaj prav za prav se snideta sedaj Presvitla M ar ij a A za nove zvo- ---------. ... " * " J " " " "" ~ ~ ' ~ . — ^ [/Upe nove farni cerkvi v Litiji 200 gld. darovati blagovolila. vorilo o shodu našega in ruskega cesarja ta dva vladarja, ko se je uže davno poprej zmerom go- ofici- (Centralni odbor c. k. kmetijske družbe) naprosil joznem članku se „Fremdenblatt" raduje prihoda laškega je dne 16. septembra t. 1. več odličnih gospodov dežele kralja in pobija misli nekaterih listov, da je ta prihod blagovolili popisati v doposlani jim tabeli, politična demonstracija proti prihodu ruskega cara; m. - m % m ^ m ^ m. m rn m ^ ^ ^ p da se unanja politika avstrijska ne bo nase y kako naj se Ker letošnja let I.VOUJ« i u mua Obliesla V njlhoVem okraji. ^mn uauixgu ^ vic* oc uuauja jJ Uli Ilirci li.