Štev. 270. V Trstu« v Četrtek, 2». septembra 1916, Letnik XII. Izhaja vsak dan, tudi o o nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega šL 20, t. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefraukirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajiielj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik Uonsorcij lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Atškega 5t. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnica znaSa: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta . . . -....................Ž- za tri mesece................. za nedeljsko I a d a J o za čete leto....... oJM za pol leta...........................2.60 Posamezne številke .Edinosti* se ptođajaj-) po G Vinifj$jr* zastarde številka po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milHnetre v širokosti ene kolone. Cene: Ogl.isi trgovcev in obrtnikov.....nir.i po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oelasi denarnih za* vodov.......7......mm po 20 vin.. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20. — vsaka nadaljna vrsta.............2.—* Mal! oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje ss izključuj le upravi .Edinosti' — Plača in toži se v Trstu. Uprava In luseratui oddelek se nahajata v ulici Sv. FranćiSk« AaUkega ŠL 20. — Poštnohranilničal račun št 841.352. Prejeti najnouejšift dosodKou. | Na sedmograški vzhodni fronti so naše varstvene čete na mnogoštevilnih točkah v boju. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijanska bojišča. — Nič večjih bojev. Na Krasu artiljerijsko in minovško obstreljevanje naših postojank. Ruska bojišča. — V Karpatih nič posebnega. Romunska bojišča. — Pri Sibinju napreduje naš napad. Iz Dobrudže nič važnega. Ponoven letalski napad na Buka- rešt. Albansko-macedonska bojišča. — v Albaniji neizpremenieno. — Bolgarski uspehi vzhodno Prespskega jezera, vzhodno Florinc in na Kajniakčalanu. Zapadna bojišča. — Nadaljevanje bitke ob Sommi. Pri Thiepvalu in Courcelettu sovražni uspeh. Sovražnik zasedel Gueu-deccurt. Drugje napadi odbiti. Turška bojišča. — Nič posebnega. Razno. Položaj na Grškem se poostruje. Z boiilč. Dunaj, 26. septembra. Na sedmograški fronti so naše in nemške čete v sibinjskem okolišu pričele napadati in njihov napad napreduje ugodno. Preko Petrošenja izvršeni sunek je 19. in 20. t. m. dovedel do zasedenja Cur-duškega in Vulkanskega prelaza. Romunsko armadno vodstvo je nato znatne bojne sile porinilo proti tema prelaznima točkama. s čimer je izpolnjen namen naših podjetij. Poročilo našega generalnega štaba poudarja sijajno akcijo nekega hrvatskega domobranskega bataljona v o-brambi ogrskih tak V vzhodni Galiciji se je ruski napad tudi včeraj omejeval na posamezne odseke. Po štiridnevnem, vse dosedanje še če mogoče presegajočem jirtiljerijskem delovanju je sledil včeraj oh Sommi enotni naskok skoraj 25 jmgleško-francoskih divizij. Taktične uspehe, ki si jih je priboril sovražnik, bi bilo treba razširiti z nadali-/10 pridobitvijo tal, če naj bi dovedli do izpremembe skupnega položaja. Italijani pripravljajo nov napad na naše postojanke na Primorskem. Odklonitev z naše strani v svrho rešitve na vrhu Ci-mnna zasutih Italijanov ponujenega premirja odgovarja mišljenju naših bivših zaveznikov. V poročilu omenjeni načelnik generalnega štaba, generalni major Albricci, je bil svojčas vojaški ataše na Dunaju. V Dobrodži so si Bolgarji priborili taktične uspehe. Na nasprotni strani prihajajo venomer ojačenja. _ bojišča. DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se razglaša: 27. sept. 1916. Italijansko bojišče. — Nič večjih bojev. Na kraški planoti sovražnik od časa do časa močno obstreljuje dele nsših postojank z artiljerijo in minovkami. Namestnik načelnika generalnega Štaba, pl. Hofer, fml. Ruska bojišča. DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se razglaša: 27. septembra. Rusko bojišče. — V ckolišu Bi-strieeore so bili odbiti romunski, severno Kirfibabe in v ludovskem okolišu pa ruski sunki. Dalje proti severu nič pomembnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: ol. Hofer, fml. BEROLIN, 27. (Kor.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan, 27. sept. 1916. Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Položaj je neizpreme-jen. — Fronta nadvojvode Karla: Severno Karpatov nič pomembnih dogodkov. Novi boji v ludovskem odseku so se zopet končali z izgubonosnim ruskim neuspehom. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Rusko uradno poročilo. DUNAJ, 27. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba z dne 26. t. m.: Po močni artiljerijski pripravi je sovražnik, dva bataljona močan, napadel naše jarke v okolišu severno Koldizevskega jezera. Toda bil je po našem energičnem ognju zavrnjen ob velikih izgubah ter je pustil med našimi in svojimi jarki mnogo mrtvecev in ranjencev. Ruski letalski napad. BEROLIN, 27. (Uradno.) Wolffov urad poroča: 26. t. m. dopoldne ste dve ruski letali ponovno brez uspeha napadli pomorsko letalsko postajo Angernsee. Našim obrambnim letalom se je posrečilo, ustaviti eno letalo za boj nad Angern-sejern in je sestreliti po kratkem boju, do-čim pa je drugo letalo, poškodovano ix> artiljerijskem ognju, ušlo v smeri proti Runoe. _______ Romunska bojišča. DUNAJ, 27. (Ker.) Uradno se razglaša: 27. sept. 1916. Romunsko bojišče. — V petro-šeojskeic okolišu ie prišlo včeraj samo na BEROLIN, 27. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 27. sept 1916. Sedmograško bojišče. — Naš napad pri Sibinju je dobro napredoval. Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: Ponovili so se napadi zrakoplovov in letalcev na Buka-rešt. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Romunsko uradno poročilo. DUNAJ, 26. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo romunskega generalnega štaba. 24. septembra. — Severna in severo-zapadna fronta: V Kelemenskem pogorju prodiramo dalje. Zajeli smo 73 mož in eno strojno puško. Vzhodno Sibinja smo napadli odbitega sovražnika. Zajeli smo štiri častnike in 300 vojakov ter pet strojnih ptišek, V jinski dolini delna podjetja. Sovražnik je bil vržen. Zajeli smo dve strojni puški. Skupno število dosedanjih ujetnikov na tej fronti znaša 48 častnikov in 6836 mož. — Južna fronta: Obojestranski artiljerijski ogenj ob Donavi. V Dobrudži je prodrlo naše levo krilo. Zajeli smo enega častnika in 53 mož. 25. septembra. — Severna in severno-zapadna fronta: V jinski dolini smo zavrnili več sovražnih napadov. Na ostali fronti boji rned poizvedovalnimi oddelki. Na južni fronti v Dobrudži boji posameznih oddelkov. Donavski most pri Crnivodl poškodovan. PARIZ, 26. (Kor.) »Temps« doznava iz Bukarešta, da je bil donavski most pri Črnivodi zadet pri nekem nemškem letalskem napadu. Bombe pa so baje napravile le neznatno škodo. Romunska grozodejstva v Dobrudži. SOFIJA, 27. (Kor.) Bolgarska brzojavna agencija poroča: Zastopnik Zedinje-nih držav William Warfield je v spremstvu več inozemskih poročevalcev uvedel preiskavo o romunskih, grozodejstvih v Dobrudži. Komisija je 17. t. m. dospela v Dobrič in druge kraje ter je ugotovila na vsak dvom izključujoč način grozovi-tosti. ki so jih zagrešili romunski vojaki. Albansko - macedon-sko bojišče. DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se razglaša: 27. sept. 1916. Jugovzhodno bojišče. — Položaj neizpreinenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 27. (Kor.) Wolffov urad pc^ roča: Veliki glavni stan, 27. sept. 1916. Balkansko bojišče. — Mace-donska fronta: 25. septembra so bili vzhodno Prespskega jezera priborjeni na daljni uspehi. Vzhodno Florine so bili odbiti sovražni napadi. Včeraj so bolgarske čete na Ksjinakčalanu udarile na sovražnika, ki je bil pripravljen za napad, so ga vrgle in zasledovale ter zajele dva topa. več strojnih pušek in minovk. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Vesti iz Grške. Macedonska republika. Iz Lugana se poroča: List »Esperini« trdi, da Venizelos v Solunu proglasi republiko. Njegovo potovanje ima namen, da stopi na čelo revolucionarnemu gibanju in je organizira. Iz Soluna javljajo: Dasiravno pričakujejo tu Venizelosa, je vendar njegovo od-jx>tovanje iz Aten napravilo največji vtisk. Misli se. da najprej proglasi avtonomijo Macedonije in egejskih otokov, da tako zagotovi Grški posest Macedonije in otokov in ta ozemlja po sklepu miru z pet združi z Grško. Odbor za javno blaginjo, kateremu poveri Venizelos začasno vlado nad Macedonijo in otoki, javno razpravlja o tem preglasu. »Secolo« javlja iz Soluna: Vest, da je Venizelos odpotoval v Solun, ie napravila živahen vtisk, dasiravno se je pričakovalo, da stori tako. 2e dolgo časa so silili Venizelosa njegovi prijatelji k dejanju, ker se je zdelo, da se obotavlja. Diplomat v njem je zadušil revolucijonarja. Sedanja vest je spravila Venizelosa z onimi njegovimi prijatelji, ki so že izgubili vse svoje upanje vanj. Jasno je, da Venizelos da gibanju secesijonističen značaj in se proglasi neodvisnost Macedonije in egejskih otokov. Kralj odpotuje v Carigrad? Z Dunaja poročajo 26. t. m.: Danes so bile tu razširjene vesti, da je kraij Konstantin sklenil pod pritiskom razmer, da s svojo rodbino odpotuje v Carigrad, ne da bi se odpovedal prestolu. Nameravana narodna vlada namerava baje napovedati vojno osrednjim vlastim. Ker narodna vla- da ne razpolaga z mobilizacijskimi seznami, bi prve tfedne mogla razpolagati samo s prezentno armado, ki šteje komaj 50.000 mož. Odstop načelnika generalnega štaba. Iz Aten se poroča 26. t. m.: Načelnik generalnega štaba Moskopuios ie odstopil. Grško častniStvo prod Bolgar jem. »Secolo« javlja iz Aten 25. t. m. zvečer: Vrenje med častniki proti Bolgarski narašča. Dober vtisk je napravilo nanje dejstvo, da je prejšnji vojni minister Kalaris poslal znano poročilo vladi. Kreta proglašena za republiko. iz Haaga se javlja: Po angleških poročilih so vstaši na Kreti proglasili republiko in pozvali Venizelosa, da naj prevzame predsedstvo. Dejanski se pa zdi, da vstaš-ko gibanje v notranjosti Kreti naletava na močan odpor. Doslej so samo Kanea, Kan-dija in Rettynmos v oblasti revolucijomar-cev. Glavna opora so orožniki. Prebivalstvo v notranjosti je za kralja. Oborožilo se je, ter koraka proti Kandiji in Kane ji, da bi se borilo s kralju zvestimi četami proti vstašem. Francoski glasovi k položaju na Grškem. Iz Pariza se javlja: Francoko časopisje zahteva, da zavezniki militaričoo nastopijo proti Grški. Jean Herbette piše, da je v grškem vprašanju nastopil takorekoč kirurgični položaj, v kaiterem diplomatsko reševanje ni več mogoče. Sedaj mora zavezniško vojaštvo priti v Atene in delovati tamkaj. — »Libre Parole« pravi: >Mi trdimo, da nas notranja grška politika ne zanima, toda prijeli bomo^ vselej za bič, če stvari ne pojdejo po naši želji« Najnovejše vesti. Venizelos dospel na Kreto, LONDON, 26. (Kor.) Iz Aten se poroča, da je Venizelos dospel na Kreto. LONDON, 26. (Kor.) »Daiiy Chrontcle« doznava iz Aten, da Venizelos, prišcdši na Kreto, v imenu svojih pristašev izda proglas, v katerem izjavlja, da stopa na čelo narodnega gibanja z namerKHn, da se za prestoJ in državo postavi na stran večine grškega naroda. Ne proglasi se odstavitev kralja. Venizelos odredi na vsem otoku splošno mobilizacijo v korist narodni obrambi in poseti nato Mitilene, Ilios in Samos, da potem odpotuje v Solun. — Leonidas Ebarilas, ki velja za največjega grškega bogataša, je sporočil admiralu Konduriotisu, da daje vse svoje imetje na razpolago narodni obrambi. Konduriotis je pred svojim odhodom v Atene odložil mesto kraljevega generalnega pobočnika. LUGANO, 27. (Kor.) Italijanski listi poročajo iz Aten, da ie Venizelos dospel v Sudo in odpotuje potem v Kanejo. Tako general Matiapulos, kakor tudi pod njegovim poveljstvom se nahajajočih 30 častnikov dveh divizij ter dalje polkovnik Joannon, poveljnik na Kreti, se nagibi jejo javno na venizelovsko stran. V Solun se je baje odpeljal oddelek častnikov, katerega število se ceni okrog 400, ki je pripravljen sodelovati v venizelovskem smislu. Nekaj grških časopisov je menjalo svoje dosedanje stališče in zagovarja nastop proti Bolgariji. 70 venizelovskih poslancev je izročilo kralju spomenico, v kateri se zahteva intervencija. Za napoved vojne osrednjim vlastim. LUGANO, 26. (Kor.) Italijanski listi javljajo iz Aten: Venizelos, kakor se čuje, skliče v Solunu meseca julija leta 1915. razpuščeno prvo zbornico in sestavi iz nje novi kabinet, ki naj napove vojno osrednjim vlastim. — Delavsko prebivalstvo je mirno. — Kralj Konstantin je baje odpustil 27 od svojih 45 telesnih stražnikov. Ministrski svet. — Posvetovanja strank. PARIZ, 26. (Kor.) Agencija Havas javlja iz Aten: Kralj Konstantin je dopoldne dospel v kraljevo palačo in je takoj poklical k sebi ministrskega predsednika in mornariškega ministra, z katerima se je dolgo posvetoval. Nato je sprejel ministra zunanjih stvari. — Ministrski svet je sklican za zvečer. PARIZ, 26. (Kor.) Agencija Havas poroča iz Aten: Gunarisova stranka se ie pod Gunarisovim predsedstvom sešla k posvetovanju, da presodi položaj po Veni-zelosovem odpotovanlu. Sklep stranke se ni objavil. » » • LONDON, 26. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Aten: Torpedni rušilec »Luchi« je zapustil brodovje, da se pridruži nacionalistom. Poveljnik grške posadke na Krfu in mnogi častniki so odšli v Solun. LONDON, 26. (Kor.) Reuterjev urad javlja iz Aten: Vest o odstopu načelnika generalnega štaba, Moskopulosa, je preuranjena. PARIZ, 27. (Kor.) Kakor poroča ^Journal« iz Aten, je odšlo 7000 Krečanov, ne da bi bili naleteli na odpor, v Kanejo, so zasedli javna poslopja, iz katerih so pregnali oblasti, ter so imenovali provizori-čen odbor za upravljanje mestnih poslov. V Kaneji združene grške čete so se, iz-vzemši enega polkovnika in 25 častnikov kakor tudi nekatere vojake, pridružile vstaškemu gibanju. 30.000 Krečanov je sedaj pod orožjem ter so popolnoma go-sccdarii otoka. Ultimat entente grški vladi? LUGANO, 27. (Kor.) Glasom »Secola« piše atenski list »Neonasty«, da nameravajo zavezniki izročiti grški vladi ultimat, v katerem bodo zahtevali ali vojno proti Bolgarski ali popolno razorožitev in odpust častnikov in vojakov, izročitev vojnega materijala in železnic zaveznikom tekom 5 dni. Ultimat da se bo utemeljil s tem, da bi bila grška armada sicer brez-koristna in, kakor je dokazal armadni zbor v Kavali, zaveznikom nevarna. Zapadna BEROLIN, 27. (Kor.) \Volflov urad poroča: Veliki glavni stan, 27. sept. 1916. Zapadno bojišče. — Fronta bavarskega prestolonaslednika: Nadaljevanje bitke severno Somme je včeraj zopet dovedlo do izredno močnih artiljerijskih in srditih pehotnih bojev. Šiljasto namaknje-ni thiepvalski vogal smo izgubili. Na obeh straneh Courceletta je sovražnik po večkratnem izgubonosnem odbitju končno pridobil tal. Dalje vzhodno smo ga zavrnili. Uspeha 25. septembra, izvzemši za-sedenje vasi Gueudecourt ni mogel izkoristiti. Krvavo smo odbili njegove srdite nai>ade na Lesboeufs in na morvalski fronti vse do južno Bouchavesnesa, deloma v boiih moža proti možu. Južno Somme so se francoski napadi z ročnimi granatami izjalovili pri Vermandovillersu in Chaulnesu. V zračnem boju smo včeraj in predvčerajšnjim sestrelili ob Sommi šest sovražnih letal, eno nadaljno pa včeraj v Šampanji. Letalski poročnik Windgens padel. MINDEN, 26. (Kor.) »Mindener Zei-tung« javlja: Davi je v boju proti znatni sovražni premoči po hudem zračnem boju padel letalski poročnik Windgens. Imel je s svojim prijateljem Hoendorfom nalog, da varuje nemško brodovje pri izvršitvi neke težavne naloge. Sommska bitka. BEROLIN, 26. (Kor.) O bilanci somm-ske bitke po treh mesecih piše »Vossische Zeitung«: Sovražno časopisje poizkuša vzbujati vtisk, da ogromne angleške in francoske izgube v njihovi veliki ofenzivi niso bile zaman. Posebno v začetku je bilo v angleškem in francoskem časopisju čitati bahava poročila o znatni pridobitvi tal. Proti pretiranim upom, ki so jih gojili glede na te prve uspehe, naj navedemo bilanco v resnici doseženega v primeri s sovražnimi izgubami in sicer v treznih številkah: Po Nemcih osvojeno in zasedeno ozemlje znaša v Belgiji 29.000 šti-rjaških kilometrov in na Francoskem 21.000, skupaj torej 50.000. Od tega so Angleži in Francozi doslej zopet osvojili 0'3 odstotka. Da so dosegli ta uspeh, so imeli Angleži sami po previdnih cenitvah v treh mesecih do 15. septembra 350.000 mož izgub. S francoskimi izgubami vred so torej izgubili kakega pol milijona mož. Kako visoka cena! In če bi uspehi nasprotnikov napredovali na ta način, potem bi morali žrtvovati nad poldrugi milijon ljudi, da bi zopet osvojili eno stotino osvojenega ozemlja. Nemški zračni napad na Angleško. LONDON, 26. (Kor.) Uradno se javlja: Sedem zrakoplovov je zadnjo noč in davi napadlo Angleško in sicer južno in severovzhodno obal ter severne Midlands. Glavni cilj so bila industrijska središča severomidlandska. Na več mestih je bilo porušenih nekaj majhnih hiš ali poškodovanih. Javlja se smrt 29 oseb. Poizkušali so se približati Londonu. Napadalce so napadli branitelji in jih pregnali od več velikih industrijskih središč. Promet z Angleško zopet ustavljen. AMSTERDAM, 26. (Kor.) Kakor poroča neki tukajšnji list, so sporočili potniki z Angleškega se vrnivšega postnega pamika »Prinz Hendrik«, da se ladijski promet v Severnem morju zopet ustavi za nekaj časa. KODANJ, 26. (Kor.) Listu »Politiken« poročajo iz Bergena, da je bilo pnstamsce Harwich in nekaj sosednjih krajev proglašenih za vojaško področje, ki se je zaprlo za plovbo in drug promet. Nihče ne sme v to področje in nihče iz njega brez potnega lista. Promet z evropsko celino se vrši z nekega kraja bolj proti severu. Velikanska eksplozija za angleškimi črtami na Francoskem. BEROLIN. 26. (Kor.) »Norddeutsche Allg Zeitung« piše: Glasom sporočila po iskrah zastopnika Wolffovega urada v New-Yorku od dne 5. septembra objavljajo *Newyork Times« vest, zajamčeno po Universal Press Association, vsebujočo neko pismo člana angleškega parlamenta Kinga, kjer poroča, da se je kratko pred 16 avgustom za angleškimi črtami na Francoskem dogodila največja eksplozija, kar se jih je čulo dosedaj. Izguba na municiji se ceni na 25,000.000 dolarjev (100 milijonov mark). Mi moremo na podlagi podatkov iz uradnega vira podati nastopno pojasnilo: Pri Houdruicque, 16 km južno od Calaisa, so po večmesečnem delu ustanovili eno največjih skladišč municije. Tu so bili tucati skladišč in lop v najrazličnejših velikostih in obsežne nove železniške naprave, rampe in prekladišča. V nepretržni zaporednosti so prihajali municijski vlaki, da so polnili ogromna skladišča. Ko so opazovanja naših letalcev ugotovila, da so zgradbe dovršene in prostori napolnjeni z municijo, so v noči med 20. in 21. julijem naša letalska brodovja napadla z uničevalnim uspehom. Vse ogromno skladišče municije je do zadnje lope jc zletelo v zrak. Globoke udrtine in nagromadeue ruševine so označale prostor nekdanjega glavnega angleškega mu-nicijskega skladišča. Daleč na okoli so pogorele stanovalske hiše, barake in skladiščne zgradbe. Dobro posrečeni svetlo-pisni posnetki naših letalcev dne pred in po veleuspešnem napadu niso dopuščali nobenega dvoma o obsegu in pomenu tega razdevalskega dela. Četudi pismo angleškega parlamentarca postavlja dozdevno čas te katastrofe nekoliko kasneje, vendar si moremo misliti, da gre tu za napad pri Houdruicque. Ce se je pa dogodila še kaka pozneja težka eksplozijska katastrofa za angleško fronto, potem bi se izguba za Anglijo podvojila. Turška bojišča. CARIGRAD, 26. (Agence Tel. Milii.) Glavni stan javlja: F e 1 a h i j s k a fronta. — 24. t. ni. smo utišali sovražni strelni napad. Perzijska fronta. — Z dvema protinapadoma smo odbili ruske čete, ki so 12 km vzhodno Hamadana napadle naše postojanke. Na levem krilu smo s strelnim napadom učinkujoče odbili sovražnika. K a v k a šk a fronta. — Na levem krilu smo sovražni napad na naše jarke zavrnili z bajonetnim naskokom. Naše v Dobrudži operirajoče čete so 24. t. m. odbile sovražni napad in ujele 30 mož. 25. t. m. so naše čete skupno z za-veznimi Četami napadle sovražnika in so prodrle do Amnlkačeje. Drugi nemški trgovinski podvodnik v Ameriki. BEROLIN, 27. (Kor.) Bremenskim listom se potrjuje vest, da je trgovinski podvodnik »Bremen« dospel v Ameriko. Razne pslitifns mil O vprašanju sklicanja državnega zbora. Načelniki vseh treh skupin gosposke zbornice (konservativne desnice, liberalne levice in središča) so bili pri ministrskem predsednika grofu Sturgkhu, s prošnjo, ali zahtevo (tega vemo), naj bi ukrenil potrebno, da bi se sklical državni zbor. V zvezi s to vestjo je pripovedovala dunajska »Neuč Freie Presse«, da se je o vprašanju sklicanja državnega zbora razpravljalo že v prejšnjem času na posvetovanjih, ki so se vršila po pobudi od strani člana gospodske zbornice, grofa Sylva Tarouca (češkega plemenitaša in konservativca) in ki so se jih udeležili člani obeh zbornic državnega zbora. Prvega teh posvetovanj, ki se je vršilo dne 26. julija, da se je udeležilo 12 članov gosposke zbornice in 15 poslancev; drugega posvetovanja dne 24. avgusta pa 5 članov gosposke zbornice in 14 poslancev. Grof Sylva Tarouca da se je pred in po posvetovanjih razgovarjal z grofom Stiirgkhom ter mu je sporočil o namenu in o uspehu teh posvetovanj. Tako pripoveduje »Neue Freie Presse«. Žal pa, da je dunajski »liberalni« list napravil piko ravno tam, kjer bi imelo priti, kar bi nas najbolj zanimalo. Kak je bil uspeh? Je-li bil soglasen? Po dejstvu, da se je sedaj odposlanstvo faktično predstavilo ministrskemu predsedniku, bi morali logično sklepati, da so se na posvetovanjih izrekli za sklicanje državnega zbora" ker bi sicer avdijeiica ne imela smisla. Saj tega, da se državni zbor ne skliče, ni treba šele priporočati vladi, ker je itak že — sicer ne »načelno«, pač pa iz ozirov na državno korist, — proti sklicanju ob sedanjih izrednih razmerah. Odposlanstvo bi bilo torej priporočalo sklicanje Kako pa naj si potem tolmačimo dejstvo da so bili v odposlanstvu le načelniki skupin gosposke zbornice? 1o dejstvo, vzbuja pred vsem domnevo, da na onih posvetovanjih ni bilo soglasja v naziranju med člani gosposke zbornice in onimi zbornice poslancev, ter nam privablja pred očmi čuden pojav, da so se člani velikaške in po velikem delu aristokratske zbornice zavzeli za čin liberalnega in demokratskega značaja, člani ljudskega zastopa pa ne!! Seveda pišemo to — ponavljamo — na podlagi premise, da se je odposlanstvo zavzelo za sklicanje, kakor si moramo misliti iz gori označenega razloga. Potemtakem nam tudi dejstvo, da se je koservativni poslanec dr. Fuchs te dni v listu »Salzburger Chronik* izjavil proti sklicanju, potrja, da ob tem vprašanju ni soglasja med člani gosposke zbornice in onimi poslanske, in nam kaže dalje presenetljiv pojav, da so si konservativci obeh zbornic v navskrižju. A najinteresantneji moment bi bil pri vsem tem: soglasje meti konservativci in liberalci v gosposki, in analogno v poslanski, zbornici. Čudno, nelogično se razvijajo stvari v našem parlamentarnem življenju. Kako naj si tolmači- Sfriffi n. „EDINOST- štev. 270. V irstu, dne 28. septembra lUib. mo te pojave? Morda s tem, da se člani naše poslanske zbornice viade — bcje, — ker jim je parlament, ki ne deluje, vendarle ljubši, nego pa parlament, ki ga — ni, oziroma kak bodoči parlament z drugačno sestavo. Saj ima baje usodo celo ogrskega parlamenta, ki zna, kakor vidimo, z zobmi in nohti braniti svc?jo kožo — grof Tisza v rokah. Protest kardinala-državnega tajnika proti okupaciji palače Venezia, »Siidsla-visclie Korrespondenz« je prijavila besedilo protesta, ki ga je kardinal-državni tajnik izročil diplomatičnim zastopnikom pri Vatikanu. Tam je rečeno: Polemika, ki se je glede italijanskega dekreta od dne 25. avgusta z odobravanjem italijanske vlade razvila po časopisih, ie dajala slutiti, da pride ta odredba. Papež, ki je bil na povelje italijanske vlade šele dne 26. avgusta enostavno obveščen o njej, se ni mudil z obsodbo tega dovršenega dejstva. Ne da bi preiskovala, ali v dekretu navedeni razlogi zadostno opravičujejo okupacijo palače, in ne da bi razmišljala, ali je bila okupacija moder čin, ker bi mogla opravičiti težke represalije, in ali se s tem ugled Italije pomnoži, ali zmanjša: mora sv. Stolica naglašati kršenje nje naisvetejih pravic, ki se je izvršilo s to okupacijo. Imenovana palača je po starodavnem običaju sedež veleposlanika Njegovega apostolskega Veličanstva pri Vatikanu, in njegova resnična odsotnost ne more vzeti palači tega značaja, ker je bila izzvana Ie začasno in po abnormalnih vojnih razmerah. Italijanska vlada sama smatra, da je zastopnik Avstro-Ogrske pri Vatikanu še v posesti in dejanskem izvrševanju svoje diplomatične misije, kajti izjavila je izrecno, da more veleposlanik istotako, kakor poslanika Bavarske in Prusije, v polni svobodi in varnosti ostati v Rimu in je celo odklonila odgovornost za njihovo točasno odsotnost. Okupacija palače vsebuje žalitev sv. Stolice in kršenje legacijske pravice. Proti takemu tolmačenju, ki podaja nov dokaz o abnormalnem položaju sv. Stolice, se mora formalno in svečano prigovarjati v uverjenju, da dotične vlade opo-zore italijansko vlado na nepravilnost nje postopanja. Razpoloženje na Romunskem. Iz Stock-holma poročajo: Romunski politični krogi pripisuiejo poseben pomen naravnost revolucionarni polemiki, ki jo pričenja Konstantin Mille v »Adeverulu« proti romunskemu kralju Ferdinandu in ministrskemu predsedniku Bratianu. V zadnji številki, v kateri je cenzor zelo divjal, piše: Bratianova vlada, podpirana po kralju, si prizadeva, da bi vsak izraz mnenja, vsak poizkus, da bi se ljudstvo poučilo o težavnosti romunskega položaja, zatrl s strogo cenzuro. Tako se uničuje edinost Romunske in danes se čuje le še preklinjanje vojne. Uradna poročila ne podajajo pojasnila o resničnem vojnem položaju. Uradne izjave Ie olepšujejo počasno, a gotovo približevanje narodne nesreče. Posledica tega zakrivalnega sistema so naraščajoč strah, nemir, izgredi, ki se dogajajo vsak dan. Vlada vkljub močnemu pritisku ne more zatajiti uničujočih udarcev.« Tej objavi se zato pripisuje poseben pomen, ker napadi izhajajo ravno v »Ade-verulu/, listu, ki se vzdržuje z ruskim denarjem. Mille je najbrž dobil navodila iz Petrograda, ka*- dokazuje, da se zaveznika sedaj razumeta prav slabo. Rusi hočejo odtegniti romunske čete bukareške-mu an.iaduemu vodstvu. Zato je treba, da se predvsem odstrani Bratianu, kar more storiti edino le časopisje. Zato se neti mržnja proti ministrskemu predsedniku in kralju. Pričakovati je senzacionalnih dogodkov. ______ 6.) Ustanovitev nezakonskega očetovstva in plačila alirnentov. 7.) Dovolitev izvršbe glede zapadlih ali-mentnih obrokov. 8.) Vojne sirote. 9.) Občevanje z mestnim uradom za varstvo otrok in imenovanje poklicnih varuhov. 10.) Občevanje z mestnim magistratom v Trstu v vseii stvareh, nanašajočih se na sirotinstvo mladoletnih, občevanje z ravnateljstvom javnega dobrodelnega zavoda in ubožne hiše. 11.) Občevanje z okrožno in deželno šolsko oblastjo. 12.) Občevanje z društvi za varuštvo otrok in z društvi za poboljšanje javnega vedenja. Voditelj tega novega oddelka (XXII) bo do daljne odrebe gosp. c. kr. okrajni sodnik dr. Oton VVeinberger, ki bo tudi dajal vsem interesentom daljna pojasnila. Izvzemši nujne slučaje, se bodo stranke brez sodniiskega povabila ' sprejemale samo ob sobotah od 9—2 ure. Drugi dnevi v tednu se pridržijo za že določene naroke in za reševanje uradnih opravil. Predstojništvo c. kr. okrajnega sodišča za civ. stvari, s Trst. dne 22. septembra 1915._ Trganje dueHronsklti bnnkovce«. Avstro-ogrska banka razpošilja naslednje sporočilo: Nihče ni dolžan v splošnem plačilnem prometu sprejemati polovičnih in četrtinskih dvekronskih bankovcev. Vendar pa se uporabljajo brez ugovora na vseh trgih (denarnih, kakor razumemo, torej v bankah in drugih denarnih zavodih; — prip. ured.) monarhije in se morejo vsak čas izročati Avstro-Ogrski banki, ki sprejema polovice in četrtinke dvekronskih bankovcev po eni kroni, oziroma 50 vinarjev. Pripomba uredništva: Stvar je torej taka, kakor smo vedno, vkljub poročilom vseh drugih listov, poudarjali mi: Nihče ri dolžan sprejemati polovic in četrtink dvekronskih bankovcev! Kdor pa sprejme, gre lahko v tržaško podružnico »Avstro-ogrske banke«, ul. Giorgio Ga-latti št. 2, kjer mu morajo zamenjati takšne kose dvekronskih bankovcev za cele bankovce, ali pa urobiž! OitčielsK za aorsteo otrok Ir osKr&ossuile mladine pri ees. Rr. oKrajnera sodišču u Trsta. Pri c. kr. okrajnem sodišču za civilne stvari v Trstu, ulica Sanita št. 19. začne dne 1. oktobra t. 1. svoje poslovanje posebni oddelek za varstvo otrok in oskrbovanje mladine. V delokrog tega novega oddelka spadajo namreč: 1.) Nadzorstvo življenja, vzgoje m ponašanja mladoletnih. 2.) Določbe za sprejemanje mladoletnih v vzgojevalne, učilne in službene prostore in v zasebna vzgojevaliča. 3.) Oskrbovanje za kaznivo mladino. 4.) Rejenci. 5.) Poizvedbe glede nezakonskih rojstev. P O D L I S T E JC_ e vesti Na naslov deželne podporne komisije za družine vpoklicancev. 13. majnika t. I. je bila, kakor znano, izdana cesarska naredba, ix) kateri se je vzdrževalni prispevek za otroke pod 8 let pod gotovimi pogoji povišal za 50 odstotkov prej določenega prispevka. Objavljeno je bilo potem tudi, da dotičnim družinam, ki jim po zakonu gre ta povišek, nii treba vlagati šele prošnje za to, da se jim bo temveč podpora kar ex ofio povišala. To je bilo na vsak način pametno in umestno saj pač v časih, kakršni so danes, ko morajo žene mnogokrat puščati brez varstva doma celo kopo otrok ter postajati po cele ure v raznih »filaii«, da si nabavijo najnujnejše vsakdanje življenske potrebščine, nihče ne more zahtevati, da bi uboge žene po nepotreb-nem tekale šele od Poncija do Pilata, da dobe to, kar jim je že itak odmerjeno po zakonu. Prepričani smo bili, da bo deželna podporna komisija iz lastnega nagiba čim prej uredila to stvar. Žalibog pa moramo ugotavljati, da je danes, ko je poteklo že več kot štiri mesece od dneva, ko je 'bila izdana dotična naredba, še vse polno slučajev, ko se družinam iz neznanih razlogov še zmerom pridržuje oni povišek, dasi imajo po dolebah zakona vso pravico do njega. Ker so nam interesi ubogih družin bolj na srcu kot pa gotovi oziri, bomo za naprej take slučaje kratkomalo objavljali, da damo merodajnim činiteljem priliko, da napravijo enkrat red v tem oziru. Naj zadostujeta za enkrat dva slučaja: Antonija Tavčar (plačilna pola št. T. 11.), koje mož je bil poklican že začetkom vojne, dobiva zase in za dva otroka pod 8 let, po K 2'63 na dan. Ker plačuje najemnino, ji gre brez daljšega povišek v smislu prej omenjene cesarske naredbe z dne 13. majnika t. 1., in sicer bi morala od 13. majnika dalje dobivati po K 3*29 na dan. Torej se ji od o-menjenega časa naprej neopravičeno pridržuje po 66 vin. na dan, to je skoraj 20 K na mesec. Da tak znesek revne družine, ki so izključno samo na državno podporo navezane, nad vse težko vtrpe, tega pač ni treba še posebej naglašati. Omenjena J Roman. Iz ¥ i ngleškega — Tupatam znajo postati zelo neprijetni, — je dejal tujec, — toda stvar je vendar zanimiva in zabavna. Tu stanuje šejk. Domišljuje si, da so piramide njegove, prav tako, kot si domišljuje kedive, da je ves ilgipt njegov. Življenje pač res večinoma tvore utvare. Tamara je sedaj mogla bolje videti njegovo lice, ker jo je pogledal. Imel je majhne brke in ustnice, ki so bile skoraj pre-finc za moškega. Tako se ji je zdelo. Toda vse to je zopet popravljala Jcrepka, odločna poteza okoli spodnje čeljusti. Oči so bile temne in sanjave in nekaj orientalskega je bilo v njih. Vendar se ji je pa zdelo, da bi po dnevu mogle tudi biti modre ali sive. Lice mu je ostalo resno, ko je govoril, toda ko sta zavila okoli bližnjega vogla, se je posrnejal nečemu, in ta smeh ga je popolnoma izpremeriil. Pravo otro- žena se je že opetovano zglasila v uradu v ulici Carinthia št. 18, ter urgirala dotični povišek, toda odpravijo jo vselej z že stereotipnim odgovorom »xe in lavoro«. Iz ozirov do cenzure opuščamo vsak komentar. Vsekakor pa apeliramo na g. predsednika podporne komisije, da gg. uradnikom naroČi, da povodom urgiranj zabeležijo take slučaje, da strankam vsaj nadalje ne bo treba več čakati. — Antonija Benčina (plačilna pola št. B 169.) dobiva takisto zase in za dva otroka pod 8 let po K 2'63 na dan. Tudi ona ima pravico do poviška v smislu omenjene cesarske naredbe, pa je dosedaj zaman čakala nanj. Ko je zadnjikrat urgirala, so* jo gospodje poslali k socijalistom, da ji napravijo »su-pliko«. Zakaj se delajo ljudem ta nepotrebna pota? Pričakujemo, da se ta stvar enkrat uredi in da nam ne bo več treba navajati takih slučajev. Kdor bi hote! sprejeti v oskrbovanje dve deklici — 6, oziroma 8 let —, ki jima je mati mrtva, oče pod orožjem, ki obiskujete ljudsko šok) in uživate vojno podporo — naj se oglasi v našem uredništvu, kjer dobi nadaljna pojasnila. Mestna zastavljalnica. — Jutri, 29. t. m., od 9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca avgusta 1914. na bele listke, in sicer od štev. 208.601 do št. 210.700., od 3 in pol pop. do 7 zvečer pa ne dragoceni predmeti serije 138., zastavljeni meseca septembra 1915. na rdeče listke, in sicer od štev. 206.801. do štev. 207.800. Iz ruskega ujetništva se je oglasil bivši čevljar Alojzij Bergant. Naslov: Nadejnin-ski stav, guberniia Permska. Sporoča, da je zdrav. Zadnji Ilirec je umrl dne 15. t. m. v Dja-kovu na Hrvatskem. Bil je to umirovljeni župnik Ferdo Fslipović. Pokornik je bil novelist absolutistične perijode, ki je poleg svojega slavnega brata Ivana, tedanjega požeškega učitelja, oral brazdo hrvatske kulture. Rodil se je leta 1833, a župniko-val je v Djakovu 33 let. Z njegovo smrtjo je definitivno zaključena vrsta ilirskih pisateljev absolutistične dobe. Njegove povesti so bile prežete duhom, ki je hrvatsko književ. po krimski vojni navajal v smer slovanstvu nasproti in je obujal simpatije do Kristijanov, ki so bili pod turškim gospodstvom. Zanimivo in značilno je, da je Filipovič — kot mlad kapelan — propo-vedoval tudi po pravoslavnih cerkvah Zemuna in jc Srbe naravnost navduševal s svojo besedo Sploh je bil na glasu izvrstnega govornika. Kot takega ga je posebno ccnil tudi pokojni biskup Strossma-yer. Zemunski Srbi so ga visoko cenili tudi kot literata in so ga na nekem cerkvenem slavju tako častili, kakor ne bi mti svojega patrijarha. Dramitelju naroda v oni klasični dobi bodi časten spomin! Gcoročal. naj se sprejme poročilo, ki je je podal v imenu zavoda generalni ravnatelj Braun. Po zavodu namerovana ostre-ia zmletev pri pšenici in rži se je odobrila, dočim se je pri ječnemu priporočilo, naj dosedanja zmletev ostane. Za tem je poročal zbornični tajnik dr. Pausche o odredbah, ki so se ukrenile po romunski vojni napovedi, in o splošni situaciji. Obrazložil je, da se more pričakoval, da odredbe, ukrenjene v zagotovitev preskrbo-vanja s kruhont, izpolnijo svoj namen ter da zagotove prehrano do nove letine. \ en-dar se morajo vsi predpisi točno in strogo izvajati, pri čemer ie na ječmen m oves posebno opozarjal. Tf dve vrsti pridelka da se dajate pri izdelovanju krušne moke porabljati kot izvrstna surogata. Glede preskrbovanja s krompirjem je poročevalec izražal nado, da bodo težave pri prevažanju, ki so se uveljavljale za- ško veselje se mu je zrcalilo v obrazu. Dve kozi ste se odtrgali pri koči na oni strani in ste sredi ceste trčili druga ob drugo. Ustavil je konja in opazoval ta boj. — Ljubim vsak boj, — je dejal. Tamara je razmišljala, zakaj se je sama sebi zdela tako neznatna. Cela vrsta vprašanj za njenega čudnega spremljevalca ji je silila preko ustnic. Kdo je? Kaj je iskal pri Sfingi in kaj dela sploh v Egiptu? Zakaj jo je nagovoril in se vendar tekom vse te ježe kaže tako ravnodušen? Vprašal je ni ves čas ničesar in ni kazal niti najmanjše radovednosti. Jezila se je, da sama ni vedela, zakai. Na koncu vasi sta kmalu dospela do majhnega jezerca, ki ga je zapustil upadajoči Nil. Ščep se je zrcalil v njem. Okolica je bila čarobna. Piramide so bile zavite v nežno rdečilo, vse drugo pa je plavalo v safirni modrini, ki se ne da primerjati z ntodrozeleno mesečino v drugih deželah. Ćuti ni bilo nobenega glasu, smrtno tiha, kot zamrla je bila vsa narava. Samo ona dva in pa velblodja poganjača v tej tajinstveni mesečni noči. Pred njima je stala temna vrsta drevja, ki je obro- bljalo cesto; počasi sta krenila tjakaj. — Mislim, da se hočete vrniti v hotel? — je vprašal tujec. — Sprerntm vas do , , ^ Popela sta se na nasip in sta kmalu dospela v drevored, ki vodi v Kairo. — In vi? — se Tamara ni mogla vzdržati, da bi ne vprašala, — kam pa vi? — Marsikedaj v pekel, — ji je odgovoril in oči so se mu zmračile; — toda danes pa pojdem za izpremembo spat. Tamara je bila v zadregi. Sama sebi se je zdela zelo vsakdanja in je bila skoraj jezna sama nase. Zakaj pa je tudi vprašala tako? Konju se je hipoma spoljubilo, da je začel brez vzroka poskakovati, toda jezdec se ni zgenil. Posrnejal se je le in dejal: — Le še, le, krasotica moja, to imam rad; sedaj se vendar tudi vidi, da imaš življenje v sebi. Ko sta se približala hotela, je upala Tamara, da ju ne opazi nihče. Nihče, ki bi mogel povedati Millicenti, da je imela spremljevalca. Povesila je giavo in rekla precej prisiljeno spremljevalcu, ki je sedaj jahal poleg nje*. dnje dni, kmalu odpravljene po odredbah.! ki so jih transportne oblasti že ukrenile. Dvorni svetnik baron Fries je poročal I o tistih odredbah, ki jih je ukrenila vlada v izpopolnjenje prehranjevalne službe. V ta namen se bo v bližnjih dneh vršila v ministrstvu konferenca vseh deželnih načelnikov. V svojem zaključnem govoru je poročevalec dr. Pausche na^Iašal, da bo slaba letina v Zjedinjenih državah in v Kanadi imela za Anglijo, Francijo in Italijo težave, ki bodo večje, nego pri nas. Govornik je izražal svoje uverjenje, da treba Ie neoporečnega izvajanja obstoječih predpisov za upravljanje da se, kakor v minolih dveh letih, zagotovi naša prehrana tudi nadalje. Poročevalec je priporočaj da se pomnoževanje moke povsod, kolikor le možno, vrši na isti način. Da se ta cilj doseže tudi pri tistih, ki se sami hranijo, naj se jim da možnosti, da bodo dajali ječmen v mletev. Predpise o krušni karti je podrediti reviziji, da se prepreči vsaka potrata in dvojno preskrbovanje. Potem so bili sprejeti predlogi, posebno predlog dr.a Schreinerja, po katerih naj se obdelovanju v okupiranih ozemljih posveča posebna pozornost. Istotako je bil sprejet predlog, ki priporoča, da bodi prehranjevalna služba v obeh državah monarhije enotna. Prihodnja seja bo dne 23. oktobra. izpadle noharrane žeaske — Vi» Jtelvpdere 4. Brivec. t>4t» Poslano *) Krčmar]! in gostilničar]! t »f^rtS vsalce vrs.e, sukno, iiUUiLUftIUmU ^assU p dlocre itd. kupnjo vojaško opremaližče ua Dunaju tudi na deželi). Nasloviti ponudbe na : Ueeresansriistuug, Wien I. Biickerstrasse 9. 471 7ff»» IlO vsake vrste kupuje prva slovenska trgo« &U!\1JC vina, Jakob Margon, Trst, ulica Sob-tario 21 (pri mestni bolnišnici ' 613 H voln°. bombaž vi v, žaklje staro lližj^Ujblll žele2o in majhen voz na 4 kolesa. Dnhajum tudi ni dom. 1*1. Bafiera vecchia 27. — Pellizzaro. 636 ffa denela samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne sv ttiljke, baterije, pisemiki papir ko pirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rozila, robei, mrežice za brk«, pletenine, srajce, spodnjo hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja J4KOU LKVI. ulica 3. Nioolo