GLAS NARODA

HITLER V SKRBEH
HITLER JE NEPRIČAKOVANO PRIŠEL S FRONTE V BERLIN TER SKLI C AL "DRŽAVNI ZBOR" V KROLL OPERO. — V SVOJEM GOVORU JE RE KEL, DA MORA BITI BOLJŠEVISKI VELIKAN UNIČEN, TODA NI POVE-
4L
DAL KDAJ.
POZIMI JE PADLO NAD MILJON NEMCEV
I^ t "Pravda " }>oroča, da »o Xemei v zimskih bojili izgubili povprečno po .">0,000 mož na teden, ali nad 1,000,000, odkar so Rn*i pričeli svojo zimsko kampanjo (i. d<x*enrbra.
"Pravda1* pa pravi, da v tem številu niso všteti oni, ki .so zmrznili iai tudi to število mora biti zelo veliko, kajti po krajili, kjer je r.kopnel snejf. so našli na tisoče mrtvili Xem-cev.
ZITA V NEW YORKU
Bivša avstrijska cesarica Zi- , ta, vdova po -zadnjem avstrij- ( --kem cesarju Karoln, ve nahaja v Doctors Hospital v New ■ Yorkn in čaka na operacijo. ,
V pričctku prejšnjega tedna je prišla iz Qucbeca v X e w York, da >e podvrže operaciji,!, toda zdravniki ne povedo, kakšna je njena bolezen.	j,
Znano pa je, da jo bo.operi- j ral dr, Rudolf Niasen, ki je bil i profesor za operacije na vse- J učj'1)'£ču v Berlinu,
S Žito je prišla v bolnišnico njena dvorna dama, ki je tudi | ostala ž njo. Xjen sin Oton, ki čaka na avstrijski prestol, | je nastanil v Easex House. Ž njim je tudi njegov prLobenik grof Heinrich De^enfeld.
Žita, hči Roberta, vojvode •Tjo urbon-pa rmskega. je ibii la rojena leta	in se je poročila z avstrijskim prostolonašledni-kom nadvojvodo Karlom leta 1911. Po smrti cesarja Franea Jožefa leta 1916 je Karol zasedel prestol kot -zadnji av-t atrijski cesar. Po razsulu Avstrije v novembru 1918 pa sta s svojčnii otroci pobelila v Švico, od koder je Karol po-i kuisal zasesti madžarski kraljevi prestol, pa vsakikrat je brez nspelia in zadnjič 1. 1931.! Xato je bil poslan v izgnan-1 stvo na Madeiro, kjer je kmalu umrl za pljučnico. Od tedaj naprej je Žita s svojimi otroci živela v BelerPji, ob iribruhn sedanje vojne pa se je preselila v Kanado.
Italjanski delavci za Nemčijo
Kot pravi neko poročilo iz Berna v Švici, so uradniki fa- ■ šbstične stranke obljubili, da j bodo poslali v Nemčijo v pri-j liodnjih treh mesecaih 350,000 delavcev za delo v raznih industrijah. Poročilo pa pravi, da je mogoče poslati v Nemčijo toliko delavcev samo 7 veli-kiniii žrtvami za svojo lastno industrijo i n poljedcljstAO. Vsled tersra se bo vlada posluževala najnovejše postave, da bodo morali vsi ljudje vseh razredov pomagati pri poljskih delih.
niomioa iu kapitan je rekel: "Naliajamo se v krdelu ko-Iber," m zopet je ukazal premen i ta smer.
V tem konrvoju sta bila potopljena samo dva srednje velika parnika.
Značilno je, da ie rekel, da bo prihodnjo simo nemška armada bolj pripravljena za rusko zimo, kot pa je bila letošnjo zimo.
"Nikdar več našim vojakom ne bo treba živeti pod takimi razmerami, skozi katere smo šli," je reke4 Hitler. S tem pa je tuda preklical svojo prerokbo lanskega leta, da bo leto 1940 leto zmag.
'Največja težava je H silo zalaganje, kajti uiti nemški vojaki. »rti taaiki in niti lokomotive niso bile pripravljene za ne-nafJni mraz," je rekel.
"Zato boste razumeli, da sem trdo in neumorno delal, da sem odvrnil usodo, kateri bi bili mogoče prilegli. Ko so se leta 1812 Napoleonove armade umikale od Moskve iji so bile naposled uničene, je bilo mraza 2o stopinj jx*i ničlo. L/d. osli jo zimo pa je bil na vzhodni fr mti najhujši mraz natančno 52 stopinj.'*
Toda Nemčija je izvojevala defenzivno /ini-tko vojno, nato pa je napovedal:
1.	Boji na vzhodu se lx>do nadaljevali. Na boljševi-Škega velikana bomo viarjali toliko časa in do onega časa, dokler ne Ibo popolnoma na ličen.
2.	Proti močni angleški zračin ofenzivi, ki je sedaj v teku proti Nemčiji, bomo obnovili velike zračne napade jia Anglijo—vdarec za vdareem, kot leta 1940.
Na Atlantiku boJo podmornice inapadaje še v mno-j:o večjem števihi kot dusedaj.
Hitler je dal,e opozarjal sodnike, da so bili premehki v svojih razgibali in je zalto "prosil" ds&avrn srboe. da m** podt b popolno wxfcirijisko oblast, xia mere odstaviti" vsakega urntdtaika, vsakega častnika, vsakega sodnika, sploh kaznovati vsakega, bi ni storil svoje dolžnosti. Z ozirom na to je po končanem govoru fekbnaršail Goering prebral tozadevno postavo, ki daje Hitlerju popolno oblast za *m*!1>€ forez ozira -na sodišča in sodnike. Goering je jx>zval |K>slainee. da v znak, da potrdijo-to posfavo, vstanejo. In vsi poslanci so kot na povelje vsftali. Ni pa pozval, da bi vstali oni, ki so proti taki postjavi.
Ptwinehovaliio je omenil še angleško in ameriško nevarnost, nato pa rekefl:
tk Y tej vojni bo sle" hijie zmagala pravica in pravica je na naši strani. Moj edini ponos je, da me je božja previdnost izbrala, da vrt lim nemški narod v tako velikem času. Svoje ime in svoje življenje brezpogojno zve ženi z njegovo usodo.
STOCKHOLM POROČA, DA JE GENERAL MIHAJLOVIC V JET
Stockhohnski list " Afton->ladet" prinaša iz Berlina poročilo, kt prava, tla je bil vjet |H>veijnik jugoslovanskih če-tnikov general Draža Miliajlo-\ič, iki je 'zadnje čase že imel . li>0,000 vojakov in je v kratkem nameraval pričeti splošno o-fe 11 živo.
Jugoslovanski krogi v Lon-donn ne morejo niti potrditi, niti zanikati vesti, da je hil general Afihajlovič vjet.
Berlinski rauio včeraj ni o tem ničesar poročal.
JUNAŠKA MLADA	I
ZDRAVNICA
lz Richmoiida v Virginiji ' prihaja poročilo o junaškem či-eu dr. Al a rina Diez-Kivas, lepe, -'2 let stare Fortoričanke iu interne zdravnice v Medical College of Virginia Hospital.
Y pondeljek zjutraj je bolnišnico poklicala železniška postaja. Pod lokomotivo je prišel 21 let stari železniški delavec Bernard Jonathan Col gin in težko kolo je bilo na njegovi razmesarjeni nogi. Druge rešitve zanj ni hdio, kot odrezali uogo. Mlada zdrav mm s© j* takoj spravila na delo. Bil pa je isto jutro zelo hud mraz. V svoji beli uniformi je zlezla pod lokomotivo in Colginu najprej dala morfij. Pri slabi svetlobi ročne električne svetilke, ki jo je držala med zobmi, jej skušala odrezati nogo z malim j noaičkom, ki ga zdravniki rabijo tza kake majhne ureze aLi pa pri cepljenju. Toda ranjeu-čeve kite so bile premočne za mali nožiček. Izposodila si j<* od nekega poleg stoječega delavca žepni uož an j e ž njun končala operacijo.
In Colginu se je v Wniwniei stanje že obrnilo na boljše.
41 Gneisenau'' v popravilu
Iv o t poroča Associated I Press, je hita uemška velika okk>pnii-a '(Tneissenau'' pri svojem begn iz Breski v Ko-kavskem prelivu tako zelo poškodovana, da jo -sedaj popravljajo v veliki ladjedelnici v (rdi ni ji.
1 Obenem s to oklopnioo je bila zelo poškodovana tudi dru-jra oklopniea Sciharidiorst. ki pa jo popravljajo v Kieln. Oklopniea Tirpifz -iai AdminU jSeheer ter težka križa rka Princ Eugen pa se nahajajo v • TronrHieimu na Norveškem.
Tifus v nemški armadi
Komunistično glasilo 44 Pravda" naznanja, da med nemškimi vojaki na rit-ki fronti razsaja lejrar. Pora'ila, ki so prišla s fronte, pravijo, da je ta Ibalezen najbolj razširjena
Okoli Jarepva, "severovzhodno i od Smol en ska.
Italjanski poslanik v Argentini umrl
V Buenos Airosn je umrl Raffaele Boscarelli, ki je hil od leta 1940 italjanski poslanik pri argentinski vladi. Več mesecev je imel raka v grlu, . toda zadela sra je kap. Star je bil 57 let.
ZRAČNI BOJI V AVSTRALIJI
Gorenji zemljevid kaže Avstralijo in razvoje na fronti jrene-rala Dongbisa MaoArthurja. Zaveznlšlci aeroplani pogosto bonftardilrajo japonske postojanke na Xovi Guineji ti), na New Britain (*_') in Timor (4). Št. 3 kaže Darwin, ki so ga Japonci že poj»t>sto napadli in kjer so pri zadnjem napadu Ja-poruii izarufoili 11 aeropLanov.
Napad na Rostock
V soboto je do sedaj največja skupina angleških aeropla-nov napadla veliko nemško industrijsko mesto Rostock ob Baltiku in holandsko pristanišče Flushing.
"Od Vsemogočnega ne prosim ničesar Hirugega, kotf da nas blagoslovi titdi v ix>doča>osti. kakor nas je (bflag^slo-vil v preteklosti in mi pcUeli, da boni živel saj še toliko časa, kot je potrebno, da vidim dopolnjeno usodo nemškega uardJa.
"Ni ver e časti, kot hiti voditelj naroda in biti odgovoren v težkih časih. Večje sreče ne moreni čutiti, kot da je ta tiardcT nemški narod."
ŠKODOVE TOVARNE BOMBARDIRANE
NajniovejŠi angleški bombniki Stirlingi so v nedeljo poleteli nad Plzen, 750 milj daleč čez celo Nemčijo in zopet nazaj,- ter so bonAjardirali velike Skoilove tovarne, ki izdelujejo vojni materjal za Hitlerjevo armado.
Šk-otlove tovarne v Piznu na < eškem so največje municijske tovarne za Kruppovimi tovar-nami v Essenu v Nemčiji. Zadnjič so bile Skodove tovarne napadene leta 1940. Bombniki
Al/TEPTftTTT LETALCI INTERNIRANI V RUSIJI
Uradno poročilo rz KujbLŠe-va uamanja, da so aincr.i«ki letalci, ki so s svojim boiiUbni-kom, s katerim so v soboto boniibardiraii japonska mesta, pristali blizu Harkov^a v S-Lbi-riji in so bili intemirani, zdravi in pri najboljšem razpoloženju. Poročilo pravi, da je x tKnirimikom pristalo 5 letalcev, ki so bili |>o mednarodni postavi internirani.
Ameriškemu poslaniku v Kujh.'t«evii admiralu Standleyu o tem ni bilo nič več znanega, kot kar je izvedel iz poročila v "Tassu" iz Haralbovska.
Prvo poročilo je ameriškemu poslaniku poslal ameriški koirzul v VLadivostoku Angus Ward, katerega so prav gotovo o tem obvestile ruske oblasti v Vladivostoku.
Standlev se je o tej zadevi nad eqio uro raagovarjal s Stalinom in Molotovom, to<la ničesar ni hiio objavljenega, o čem so razpravljali.
Zagotavlja se, da je sovjetska vlada internirala ameriške letalce, da je Japonska ne bi mogla dolziti. da so Amerikan-ci 7. njeno vednostjo bombardirali Tokio, Jokohamo, Nago jo in Kobe.
Konvoj odbil napad
Nedavno je v neko angleško pristanišče srečno dospel ve lik ameriški konvoj z neizmerno množino vojnih potrebščin, toda šele po zelo hudem boju z nemškimi podmornicami.
Konvoj je napadlo najmanj U podmornic. Prvi napad je bil 23. aprila ob o.45 zjutraj, ko je bilo slišati močno streljanje med enim tovornim pa mikom in podmornco. Po radio je bilo sporočeno, da je nek norveški tanker v boju z nemško podmornico.
Poveljnik konvoja je takoj iizdal |)ovelje enemu rošileu in
skupini aeroiplaiiov, da gredo na pomoč napadenemu tankerju.
"Povejte letalcem, da hite kolikor morejo in kolikor jim dovoljuje Bog," je ukazal kapitan.
Poaneje se je izvedelo, da aeroplani odgnali podmornico in da je tanker ušel le z majhnimi poškodbami.
Ob 6.45 se* je pojavila druga podmornica kom a j 600 jar-dov od konvoja, v katerem je bil tudi eden največjih parui-kov sveta, ki H bil kaT najboljši plen za podmornico.
Periskop podmornice pa se je skril in kapitan je rekel, da je bdla podmornica preblizu, da ft>i mogla streljati.
Nato so vsi pa miki vozi li v
z j
V zrak se je dvignilo več aeropianov.-Ob 7.40 je aero-plan ho radio sporočil: <fSled tonpeda naravnost proti vaši ladji."
Kapitan je ladjo naglo obrnil in torpedo je švijnirl komaj 200 jardov mimo ladje.
Pokazala pa se je druga pod-
Kot poroča radio Berlin, so nng-lešiku, težki bombniki v 1*4 urah že drugič napadli Kost ook. Po zadnjem poročilu je Uilo porušenili mnogo hiš iu več lju«li je ubitih, km angleški aeroplan je bil izstreljen.
_Angiešlfco zračno ministrstvo naznanja, da so angleški bombniki na Kostock vrgli največjo množino Ixmub v celi vojni.
Pri napadu na Flushing je bilo izstreljenih angleških aeroplan o v, Nemci pa ko jh izginili j>et. Enega oil teh, ki je Jimker 5 transportni aero-phui, sta izstrelila AmerLkan-ca Arnold Skinner iz Webb City, .Vfo. in William Daley iz A merili o, Tex.
Napad na Rostock je trajal celo uro in je bil v prvi vrsti namenjen na veliko tovarno Heinkclovth aerofplauov. Me>to je pričelo na mnogih krajih goreti iu požar je bilo mogoče videti na razdaljo 90 milj. Angleži priznavajo, da so pri napadu na Rostock izgubili 4 aeroplane.
Poleg tega, da je 'bila mnogokrat zadeta Heivkelova tovarna, je bilo tudi zelo poškodovano pristanišče, iz katerega so pa mik i vozili vojni materjal za severno nemško armado v Rusiji.
Zračno ministrstvo tudi podaja podrobnejše podatke o zračnem napadu 28. marca na LueJjeck, ki ima 100,000 prebivalcev. Porušenih je bilo več elektrarn, pomoli in tovarne in nad 2000 hiš. Fotografije kažejo uničenje na razdaljo tri četrtine milje in na i>00 jardov v širini.
so se spustili zelo nizko iu spustili vsak |x> 8 ton iKHitb.
Francoski general pobegnil
(Jeneral Henri (riraud, ki je star (v> let in je bil malo pred padcem Francije poveljnik zavezniških armad na severni fronti, je pobegnil hs neke nemške trdnjave jn prišel čez aiejo v Švico in Nemci so razpisali za njegovo aretacijo HM),(XX) mark.
Nemški radio je naznanil, da bo vsakdo, ki je generalu Gi-ratKiu pomagal k !>egu, ali pa 4>i mu >edaj na kak način pomagal, kaznovan smrtjo.
General (lirami je bil vjet tudi v prvi svetovni vojni, pa je tudi pobegnil, oblečen v ho-landskega kmeta in z lesenimi čevlji. Splazil se je skozi nemško črto na Holandsko, od koder je prišel v Francijo.
V maju leta 1944», ko se je peljal s tankom, so ga obkolili nemški vojaki in ga vjeli in ž njim vers njegov štab. Od tedaj je ibil zaprt v trdnjavi Koeing-sstein z drugmu vjetimi francoskimi generali in admirali.
Nemški radio pravi, da je general (riruad mogel pobegniti, ker mu je tnla/zaradi slaibotne-ga zdravja dovoljena večja svo l>oda.
NEMCI V MEHIKI
Poročila iz Mehike uaznja-jo, da se navzlic večkratni preiskavi še vedno nahaja v petiole jskem polju Tampico-Tuxpan več osiškib operatorjev in delavcev. Zato je predsednik Manuel AvHa Camacho odredil strogo preiskavo, ki mora dognati, kdo dela ali pa kdo hodi skozi petrolej^ka polja m pe-trolej-ke naprave.
Preiskavo ibo voililo notranje ministrstvo s pomočjo delavske unije. Vlada je ukrenila že vse, da prepreči sabotažo po petrolejskih napravah. Obrambni minister Pablo Alacias Va-lenzuela je nedavno z aeropla-nom od]X>toval v Tampico, da preišče vse razmere in se bo kmalu so poročilom vrnil - v glavno mesto.
Vladi je tozadevno poročilo ■ j>oislala organizacija autarch is t iin navedla iiinena vs*eh, ki so 'zaposleni v pettrolejskih čistil-' nar-ah. Poročilo pravi, da je j ravnatelj velrke Minatilin ra-|finerije Iblizu Tampica Nemec |Carl Ziegler, njegov namestnik j pa je tudi Nemec Krause. Po-jveljnik straže v Čistilnici, ki i tnfl nalogo paziti nn sabota-jžnike, pa je Jtaljan Carlo lia-luta Bartolini.
Volga zopet plovna
Potniki, ki prihajajo i z Astrahana v Knjbišev, pripovedujejo, da je Volga zopet odprta za plovbo od Astrahana, ki se n&faaja oh-iziivn Voljče v Kaspiško morje, pa do 44ta-lingrada, 250 milj više proti severu.
Ko je enkrait tnlprta plomba po Volgi in po Severni I>vini, ki ise izliva v Belo morje, tedaj gre večinoma promet po teh velikih rekali in je železnicam odvzetega mnogo tovora.
Osiški diplomati odpotovali iz Rio de Janeiro
Uradi se vračaio v Madras
Vlada v Madrasu v Indiji naznanja, da je sklenila zopet prenesti "nazaj več važne.jšili državTiiii nTadov, ki soibili premeščeni v notranjo«^; dežele, čes, da je nevarnost za Madras izginila.
- Spauisiki ]>arriik Ca'bo de Buena Ksperanza je \*čeraj (vlplul iz Rio de Janeira in pelje osiške diplomate iz Južne Amerike v Evropo. Paruik .ie bil v pristanišču -že od 13. aprila, pa je moral čakati na petrolej, ki mu ga razne družbe zaradi pomanjkanja niso mogle dobaviti.
Japonski poslanik v Vatikanu
Prvi japonski poslanik v Vatikanu Ken Harada je v petek zvečer prišel v Rim. Na postaji sta pričakala o sobni <za-stopnak papeževega državnega tajnika kardinala Maglionea in prvi svetnik japonskega poslaništva v Rimu.	.4
KO POŠLJETE ZA OBNOVITEV NAROČNINE, DO DENITE ŠE35 CENTOV ZA SVETOVNI ATLAS — VSAKEMU JE NUJNO POTREBEN, DA MORE SLEDITI VOJNIM POROČILOM
CITATELJI! Prosimo, poglej* na	TT k ^.T A Ti A	II za nekaj ^ kot I
številke poleg naslova n dan, ko	■ ■ /\ ^^ - v J\ L^ ■ I I I /1	na dan dobivate.. T * ' I
Vaša naročnina poteče. V UhČMlh I	ITI i J-\ j W\\ VI V f-\	^»C 'G-L AS NARODA" I
splošnega povišanja cen, potrebu- I	■ mJL JLk/ X 1 JL XXWV/JLf JL JL	// po pošti nara^ost na dom I
je list Vaše sodelovanje. SknŠa)fce I	p ^	-ht, neddj ia m*to? ■
imeti naročnino vnaprej pihano- I	List slovenskih delavcev ▼ AmerikL	čSaJTE, KAR VAS ZANIMA
SBfiS^fiKBHHBriMbSSil	U—Urt* — g »Id Cl— M«Hw btr Mth. »I th» P—t OHU> u Stm N. t,	Aet mt CwgM« •! March Irt, 1ST.............■	~
Na 82 — Štev. 82 (Te^pUone: CHelsea 3-1242)	NEW YORK, MONDAY, APRIL 27, 1942 — PONEDE LJEK, 27. APRILA, 1942_ ____VOLUME L. — LETNIK L-
- 1 ... — .- -------- ------—— - ---~ , — . ,-....-- -------- _. --------- ---------- — • -Tii-TT— ■■■----—	—...... '-"^i-	■ —• 1 i r
•GLAS NAHODA" — New York
MONDAY, APRIL 27,1942
YSTANOVIJEN LETA 1892
1-
Pismo iz New Yorka
NEWYORŠKIM SLOVENCEM
Prarv rewiio ste vabljeni na javni ljiti'ski shod, ki se vrši v nedeljo, 3. maja v Slovenskem narodnem domu, 253 IrvHtg Avenue, Brooklyn, N. Y.
Ta ahod sklicuje Slovenska sekcija Yugoslav American Oonmiiltte of the U. S. War Savings Staff for "the State of New York sporazumno s 1*. S. Treasury Department torn in z Združenimi Slovenslkimi Društvi v New Yorku.
Namen tega shoda je: 1) I Vda ti rojakom v New Yorku in okolici nataiK-ne informacije g>lede važnosti varčevanja (štedenja) v setUwijem vojnem času; 2) pojasniti pomen nakupovanja vojnili (obrambnih) boaidov in znamk, ka/kor tudi o vlaKllrih določbah o istih; 3) povdari-ti važnost teh bondov tako za -posameznika, za posamezne družine, kakor tudi za celo državo.
Na govorniškem programu bo poleg slovenskih govornikov nastopil tudi zastopnik U. S. Treasury Department, ki bo po svojem govoru čfrage volje odgovarjal tudi na vsa stavljena vprašanja, bi se tičejo tega predmeta.
Vstoprwne na ta shod ne bo nobene in trftdi nikake ko-lefcte ne bo. Tudi se ne bo ničesar prodajalo in ničesar ponujalo. Vstopnina je torej prosta v potnem pomenu besede. Sklicatelji namreč hočejo, da ne bo prav nobene ovire in vzroka, zakaj bi se vsak rojak in rojakinja in njihove družine ne udeleži le tega velevažnega sestanka.
V sedanjem kritiičnem času, ko je skoro cel svet objet v vojnem plamenu in ko je tudi naša nova domovina— IT. S. A. prisiljena, da mobilizira vse svoje premoženje za obrambo svoje neckivisnosti, svoje svobode in svojih derookratičnih institucij ter da skupno s svojimi zavezniki stre in uniči tri-glavnega zma ja—hitlerizein, so in mo-aiajo biti interesi naiše republike na prvem mestitu. Vse druge zadeve, pa naj bodo še talko važne za posameznika, morajo stopiti na poznejša mesta. Naša 'država, naša svoboda in demokracija so in morajo fbiti za nas vse in vsakega izaned nas najdragocenejše -stvari na svetu, tudi ♦dragocenejše kaikor naše življenje.
Ziato vsi na ta shod, moški in ženske, staro in mlado. Noben vzrok na 3. maja ne sme biti bolj važen kot je ta shod. Dvorana mora biti nabito polna kot še ni bila nikoli. kajti ta shrtJ mora biti prava manifestacija naše lojalnosti in naše ljubezni do naše nove domovine, iki nam je dala varnega zavdtjja, obilnega in ddbrega kruha in poleg tega pa tudi svo.io svobodo in tudi svoje državljanstvo. I>ala nam je torej neizmerno veliko. Sedaj je prišel čas, da ji izkažemo svojo hvaležnost, svojo ljubezen-in svojo *toprocentno udanost in zvestobo.
Za Slovensko sekcijo Y. A. C. U. S. W. S. S. N. Y.
Leo Zakrajšek, preds. Mrs. Anna Krasna, tajnica Frank Kerže Valentine Pavlic Rev. Pius Pettric Ignac Hiii'e
ZATEMNITEV V QUEENS OKRAJU
Jutri zvečer, to je v torek,--—-
bo zatemnjen ves južni okraj Queens, razam Ročka way. — Prihodnji torek bo zatemnjen teverni del Queen« okraja, gorenji del mesta New Yorka (Manhattan) pa 'bo zatemnjen v četrtek, dne 7. maja.
V i led vojne bo prizadet tudi po noč'i najbolj razsvetljeni kraj na svetu—Times Square v New Yorku. To bo prihodnji teden v torek in 'bo zatemnen od 9 pa do 9.20 zvečer. Poleg tega pa bo zatemnjen še ves del New Yorka od 23. pa do 123. ulice, od Hudsona pa do East Riverja.
Zatemnitev v južnem Queens okrajni se prične ob 9. zvečer in bo trajala do 9.20.
Župan La Guard i a je po radio postaji WNYC naznanil, da bo od feotlaj naprej imel tvojo verbalno zatemnitev vsak posamezni kraj New Yorka, nato vsak izmed petih o-krajev, slednjič pa cela metropola.
Japonsko brodovje odplulo
(Jblasti na Cejlonu so mnenja, da so japonske bojne ladje odpluie iz Bengalskega zaliva in so se najbrže umaknile
v Siiijg-apur.
V tem forodovju so bile tri oklopnice, pet matičnih ladij za aeroplane ter več lahkih križark in rušileev.
Nemški list v Italiji
V Italiji je sedaj že toliko nemških uradnikov, da je nemško propagandno ministrstvo pričelo za nje izdajati dnevnik v nemškem jeziku.
List "Italiener Beobaehter" je po obliki in vsebini sličen nemškim dnevnikom, ki izhajajo po zasedenih dežela?h.
ADVERT1SK IN "GLAS NARODA
April 20, 1942.
Za vsa.iega pravega Jugoslovana je popolnoma jasno, kaj hočemo, da naj se zgodi z našo staro domovino po tej vojni. Hočemo Jugoslavijo, celo m še povečano, hočemo njeno notranjo ureditev po najmodernejših demokratičnih načelih.
Ko govorimo o 4'povečani'' Jugoslaviji, je to zlasti nam Slovencem samo po sebi razumljivo. !Saj neprestano mislimo na nase Pri morje in na naš Korotan. Ne samo mi ameriški felovenoi, prav tako in še bolj Slovenci tam doma na rodni zeftdji, iu povsod po svetu, kjer koli so. Ako Prmiorje in Korotan ne prideta nazaj k slovenji in jugoslovanski zendji, bo. mo občutili to ponovno izguibo še bolj živo kot po zadnji svetovni vojni. Vse trpljenje našega naroda se nam bo zdelo zastonj, vsa .druga svetovna vojna nam ne bo prinesla prav nobenega dobička.
Naši uradni zastopniki so odšli po razpadu Jugoslavije v svet z izrecnim naročilom naroda, da morajo delovati v zunanjem svetu za to <stvar. Tudi sami so dobro čutili, da je le v delu za ta cilj pravi pomen njihovega pohoda v svet.
Že dne 1. maja preteklega leta, torej še preden je potekej mesec po polomu Jugoslavija, so zastopniki našega naroda nekje na srednjem vzhodu izdelali tozadevni "memorandum'' v angleškem jeziku z namenom, da z njimi širijo to misel med angleško govoreči rvet. Svoje zahteve po Pri-morju in Korotanu za 1>odočo Jugoslavijo so utemeljili z najrazličnejših vidikov. Tisti memo randum je 'bil poslan tudi v Ameriko v večjem številu izvodov in smo ga msnogi videli in študirali že pred kakimi osmimi meseci.
Po prihodu vlade v London, je bivši vladni predsednik -Si-inovič javno spregovoril odločno besedo o zahtevah Jugoslavije po končani vojni. Vse to je -brez pridržka javno povedal in smo vedeli, da tisti memorandum ni le iznajdba slovenske delegacije pri vladi, ampak zahteva celokupne Ju-froslavije. Sedanji predsednik jugoslovanske vlade, Slobodan Jovanovič, je ponovno poudaril, da je naloga vlade sedaj prav ista kot je bila pod Simo-vičevim vodstvom.
Ko je dospela delegacija jugoslovanske vlade sem v Ameriko, med njimi nas slovenski minister Franc Snoj, smo čuli že mnogo izjav, da je njena naloga zlasti ta, da deluje za po-vratek izgubljenega slovenskega ozemlja v naročje Jugoslavije. Jaz se prav dobro spominjam, da je bila ta točka ena poglavitnih v prveli javnih govorih v Clevelandu, ki jih je imel minister Snoj. On in drugi ministri v svojih govorih neprestano polagajo na srce svojim poslušalcem, slovenskim Amerikancem, naj imajo to nalogo tudi sami pred očmi in po najboljših močeh podpirajo napore jugoslovanske vladne delegacije, da se ta naš skupni končni eilj doseže.
V kratkem bo iz tiska posebna knjiga o Sloveniji v angleškem jeziku, ki jo izda delegacija jugoslovanske vlade v Ameriki, in bo razposlana kolikor mogoče vsem vidnim Amerikancem, da &e seznanijo s temi zahtevami Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki verujejo v Jugoslavijo. V tej knjigi bo v ospred ju prav ta naša zaihte-va in knjiga bo na ves gias opozarjala ameriški svet in sploh Zaveznike, kaj pričakujejo Slovenci in ž njimi; vsi Jugoslovani od tistih, ki bodo kovali mir po tej vojni.
Do sem je vse v redu ki vi-
deti je, da je slovenska stvar v dobrih rokah. S t eon pa seveda še davno ni -rečeno, da je ?tvar že tudi dosežena. Garancij, da zastopniki Slovenije in cele Jugoslavije mislijo na vse to, nam ni treba šele iskati. Te garancije so pred nami. Naši vladni zastopniki tudi z največ^ jim zanimanjem spremljajo po? seibno 'gibanje Primorcev iu Korošcev >amiih in so veseli, da <e narod sam zanima za svojo nadaljnjo usodo.
Nekaj drugega pa je, ce Kdo poprašuje, kje so garancije Amerike in Anglije iu Rusije in drugih takih mogočnjakov, da bodo tiste naše zahteve upoštevane. Saj ravno za to nam gre, da take garancije dobimo. Stvari se pa sučejo tako, da je zelo verjetno, da bodo tiste garancije prišle. Treba bo 'boja koncem vojne. Če bi bilo tako lahko dobiti tiste garancije, čemu potem sploh traba, da zastopniki jugoslovanske vlade neprestano opozarjajo svet na svoje iai naše zahteve? Cemu bi bilo treba, da poživljajo tukajšnji slovenski narod na pomoč za svoje napore? Čemu bi bilo treba i>o1em izdajati knji-ge in memorandume '
Če bi bilo samo od naših ministrov odvisno, kako kmalu bomo imeli te .garancije, le verjemite, da bi jih že od lan-'< skega maja sem imeli. Iu po-i< tem bi lahko lepo mirovali in ] samo študirali pratiko, če je i kje v njej zapisano, kdaj bo konec vojne. Vse drugo bi bilo za na.s—garantirano.'
Ker pa ni tako. žal, da ni [ako, je za nas vse mnogo bo- f lje, da smo na straži in *kuša- * inO najti vsak svoje delo v fckr , beh za garancije.	'
Ali ne mislite tudi Vi tako, ] gospod urednik?
Pozdravljeni!	(
Nardžič. ,
JUG06L0V. AKTIVNI CAST NIKI GOVORE DOMOVINI.
(JIC.) — l>ne 9. apiila je bila na londonski radijski postaji oddaja Združenja jugoslov. ak- -tivnih častnikov pod pokrovi-tdjstvom jugoslov. vlade. Najprej je govoril častnik Hrvat-ki je n*ed drugim dejal:
"Mladi hrvatski častniki jugoslovanske vojske! Vi ki ste dovršili nalša vojno akademijo in za katere obstoje naši skupni ideali! Kralj, domovina, Ju-igoelavija, poslušajte naročilo vašega tovariša, častnika Hrvata •
4'Kaj še vedno trpite Pave-ltea in njegove vsiaše, ki iso prodali Dalmacijo sovražniku, ki so zaprli dr. Mačeka in v i Hrvatski uvedli teroristični reži nt, v katerem mro ne samo Srbi. ki jib je padlo na tisoče-temvdč tudi Hrvati? Kaj boste dovoljevali, da ti zločinci govorijo v imemu hrvatskega naroda s katerim nimajo ničesar skupnega? Qni podijo Hrvate v vojno -proti bratom Busom in proti njihovi lastni svobodi. Ali boste mar šli v borbo proti Srbom in proti jugoslov vojne-: mu ministru Dhaži Mihajlovi-.
IERBX KOPKIVŠEK In nJejoT orkester ns piettah
Terexluka Polka
Na planine&h—valček Štv. M 575 in DLQUB8NE UNIVERSITY
TAMBURICA — str. M 571 Za t oz. cenik in cene plošč se obrnite na: JOHN MARŠICH Inc. 463 West 42od Street. New York
čuf Uvignite se in zrušite Pa-veličev režimu čimprej in stopite v vrste borcev našega slavnega (gen, Mihajloviča v borbo aa svobodo Jugoslavije.**
Nato je govoril v našem jeziku angleški častnik ki je svoj naigorvor končal z besedami: 'Jugoslavija si je s svojimi žrtvami bolj, kakor vsaka dragu država pridobila pravičo, da zavname ugledno mesto pri posvetovanju zaveznikov, ko bo Nemec uničen in pravico do polnopravnega sodelovanja pri .graditvi bodoče Evrope.*'
'JCato ,}e govoril srbs^ki častnik m končal oddajo približno ¥ teinii besedami:
^4 Bra t je v Srbiji, pokušajte naročilo srbskega častnika. Kaj c ne vidite, da vas Nempi skuša- V jo raz<leliti in pognati v med-so bojne tlx>je? Kaj ne vidite, da je sovražnik en sjun! Vi vsi ste ž A'ojaki in častniki Jugoslavije. Bodite složni, organizirajte 1 vas in mesto v odporu. Vi boste ® skupaj s brati Slovenci in Hir- £ vati obnavljali našo domovino t Jugoslavijo. Ne prenaglite «e t in ne poA*zročajte strašnih žr- j lev za delne uspehe. Počakaj- j te klica -generala MHiajloviča, f da se dvignete vsi ekupaj! Shbi. i Hrvati in Slovenci, v borbo za
vstajenj.- naše Jugoslavije!" t --- ,j
POEOČILO IZ DOMOVINE.
Rev. Hugo Bren, OFM: mi J sporoča iz Rima preko Lisibone, , da je dne 6, februarja 1942 v 1 Gaber ju. župnija Dobrova pri : U.»ubljani- umlrla moja mati za ' pljučnico po enotedenski bolez-1 ni, dobro pripravljena za od- . hod. Nasledil jo nedeljo popol- J dne je bil pogreb, pa je bik) to- f liko snega, da eo jo s sanmi pe- 5 Ijali k fari na pokopališče. Po- 1 grobne obrede je opravil Rev. s Gracijan Htnic, frančiškanski provinčijal, asistirala, sta do- . mači župnik K3opčič. in viški ^ župnik Teodor Tavčar. Pridi- 4 .go je impel Rev. Odilo Kajnš.k. Ostali domaiči so zdravi, pravi poročilo, in tudi vsi Guglovi. aH Trobci. To je pa tudi vse- ! kar poročilo spove. .
Mati je bila stara nekaj čez.. 80 let. . Bila je zvesta tretje- " rednis?n in sie je že dolgo vr«to let pripravljala na smrt. Ce s se poktg vsotf?a tega vtzame v ] &tev še vs>e to. kako je dane« j v dc»no%'ini, nisem mogel »reči i drugega ob sprejesn^u te vesti, 1 ko: hvala Boijsu! Oče so pa že i v 88. letu in jglasom poročila še zdravi.
iKo je pa en sam Sodnik nad nami sporočam to novico vse<m prijatcljera in znancem v Ame-riki in Kanadi z namenom, da , ramo mater prav toplo priporočim v molitev in spomin pri sveti Daritvi. Že naprej v&ein prav lepa hvala. .
Rev. Bernard Ambrožič OFM '
PISMO IZ BOLNIŠNICE
' Tli. ' Mali Frankie
Frankiejevih ljudi se le megleno opominjam, daeii so pred leti stanovali prav v bližini mojega doma.
Kmalu po tistem je mož umrl in pustil vdovo s šeatiini otroči«jki. Najstaavjši je bil Frankie, ki: je dopolnil letošiijo pomlad dvanajst let.
Opisali so mi ga kot slabo t nega, skrajno nervoznega o-troka.
Mati je houila v dnino. Tiste ure, ko je tul Frankie v soli in v cerkvi je skrbela dobra soseda za njegove bratce in se-fc^trice.
Fant se je izredno dobro učil. ►Šolske sestre njegove marlji-
vosti kar niso mogle prelivali ti.
Bil je vzgojen v najstrožjem katoliškem duhu.
Stregel je pri jutranjih in nedeljskih mašah ter dobil od dobrih duhovnikov- mai>ikak-šen dajm ali kvoder. Ves svoj borni "zaslužek" je dajal materi, in kadar je bila reva prav posebno žalostna in obupana, jo je tolažil, naj še nekaj let počaka in potrpi, da dorasle iu postane gosjiod.
Ob nedeljah je pel na koru ter s svojim čudovito lepim sopranom razveseljeval farane.
Vzrok njegove nervoznosti je segal sedem let nazaj.
Do svojega jietega leta je bil živahen, rdeče ličen otrok. Oče je namreč precej dobro zaslužil, čeprav >amo za sproti: Družini ni ničesar manjkalo.
Nekega meglenega popoldne je sedel Frankie na porču ter se, ves zatopljen v igro, ni zmenil za dogodke na cesti. Iz-nenada ga vrže strahovit tresk s stola.
Pozneje je pripovedoval, da je bila strašna, rjoveča žival, ki je ropotajoč puhala iz sebe smrdljivo >apo.
Bilo je pa nekaj drugega.
Šofer velikega trucka je izgubil koujiolo, truck je treščil v porč, in sopihajoči motor se je ustavil skoro tik Frankieje-vega obraza.
Fantu skušali živce o-zdra^-iti' ali že vsaj popraviti po raznih zavodih. Na ofočuis-ke stroške se je pečalo ž njim več slovitih strokovnjakov, toda ves njihov trud je bil skoro zaman.
Odpravili so mu le tresavico (nekakšen "sv. Vida ples"), nervoznost je pa ostala, in edino razveseljivo je bito, da se j« za spoznanje manjšala od leta do leta.
Zadnje čase se je bal edino-3e avtomobilov in se jim je previdno izogibal.' * -«^;:
KUPUJTE
UNTED STATES SAVINGS BONDS in STAMPS
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf All Nations
' (V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
00
Recepti so napisani v angleškem jeziku; oonekod pa so! tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi;
iJie^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^!^ >
H
M (t
i i( I Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za \ h i kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati ij^UpopolniU^
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	. New Tork, N. Y,
Prvi petek v marcu, inalo pred polsedmp uro zjutraj, je menda pozabil izogniti s e ogromnemu trucku, brzečemu z vso naglico v smeri proti Lineoinoveuiu predojru.
Oe je bila fantova ali šoferjeva krivda, ne bo menda nikdar dognano.
Kraukieja, ki se mu je mudilo v cerkev k obhajilu, je vrglo dvajset čevljev daleč za nizek plot.	~ - > ,
Mimogredoči so slišali njegove slabotne vzdihe, ga pobrali iu poklicali ambulanco.
•Nekaj minut po sedmi uri Uta dva policista v sprei|istvu } ambnlančne zdravnice prinesla malega ponesrečence v naš oddelek in ga položila na posteljo "poleg vrat, dobrih pet korakov od mojega ležišča.
Službo joči zdravnik je izrazil svoje d\*ome, če.bi bilo priporočljivo, naložiti ga še enkrat na uosilnico in ga odnesti v operacijsko sobo v tretjem nadstropju. Pet drugih zdravnikov mu je pritrdilo, nakar so MkhuLli, operirati ga kar na postelji v wardu.
Poleg drugih poškodb, zlo-Ijeue roke iii noge, si je pri padcu tudi hrbtenico hudo poškodoval.
Boga, po katerem je s takim h repen jen jem hitel v cerkev, mu je prinesel duhovnik v bolnišnico in mu podelil zadnjo tolažbo za umirajoče.
Nato so pripeljali iz operacijske sobe aparat za omamije-nje ter veliko, belo pregmjeuo mizo z inštrumenti. Vse skupaj so bolničarji ogradili & platneno steno.
Operacije se je iotil priznani kirnrg, kateremu je pomagalo pet zdravnikov in dve iz-■ kušeni <bohii<-arkL
Skozi plalneno steno je bilo prosojno videti gibe zdravnikov ter slišati rožljanje STebr-nih instrumentov.
Takrat se .ie iznenada od ne-, kje pojavilo šest redovnic, najbrž šolskih .sester.Pokleknile so pred platneno steno, sklonile glave in začele verno moliti..
To je bil eden največjih kontrastov, kar sem jih kdaj videl ; v ovojem pestrem življenju.
Dve mogočni sili, molitev in moderna zdravniška znanost, sta se nehote in nevede združevali in skusali ohraniti mlado življenje.
Gibi zdravnikov so postajali hitrejši in nestrpnejši. • PrednLea je začela šepetaj e moliti žalostni del rožnega venca. Tovariš ice so ji šepetaj«-in solznih oči odgovarjale.
: Slednjič je kirurg odložil zadn.p instrument. Zdra^*niki
so sklonili glave in začeli drag za drugim odlmjati.
Niti molitev,, niti moderna zdravniška znanost nista uspeli. Operacija se ni obnesla.
Najvišja Sila, ki vlada. vm> mirju in vtemu, je odločila po svoje i n poklicala malega FrankLeja v družbo božjih krila t cev, po katerih je nedvomno vedno uatihem "hrepenel.
Povedali so mi, da se je celo v smrti blaženo smehljal.
. Jutri še nekaj zaključnih, besed, nakar bo končano to, za bralce precej utrudljivo pismo iz boLnišniee. Zdi se mi, da se bom v s»vojih prihodnjih spisih 5e niitrsikdi.j vrnil, sem, posebno glede raznih značilnih primer, katere bi drugod zaman iskal, dočim jih tukaj prav lal)£b> uajde'inv ^ -.1
Peter Zgaga
"1L mu . JU , |l
-GLAS NARODA"
(VOICB or TBI PSOFLS)
Ovaai ud PnbUtfMd by 8Uv«de PaMSahlat OiiM»y. CA Oorporatloa). mak 8Uw, PfMid«sti I. Lopcba, See. — PUee of biulueM of the •erpormtloe ud eddreeM of above officer«: 21« WEST 18th 8TBUT, NBW TORK. N. X.
49th Year
"Wm 1 erode" to toned every dey except getnrday%, Btudeja end Holldeye.
Babecrlptloi leerlj ft.—. Advertleeneat on 4greemeat
; —----—--
Ee eeto leto velje Ust n Ameriko In Kenedo $«.—: me pol lete (S. — ; ^ m Mrt lete flAO. — Se New Tork ee celo leto S7.—; ee pol lete *S.M. Se InoaemstTo ee eelo leto $?.—; ee pol lete 98.00.
■i.« Herode" tobeJe veekJ den toreemil sobot, nedelj la prennlkoT
*«LM NABODA." 11« WB8T l«th STREET, NEW TORK. M. 1. Telcvbeae: CHeleee I-IUJ
-GLAS NARODA" — New York
MONDAY. APRIL 27,1942
VBTANOVUEN LETA Mt

Kratka Dnevna Zgodba
KSAVEK AHfcjSKO:
POŽIGALEC
(Nadaljevanje.)
Ravno se je vrgel na trdo, zalili'inarjeno ležišče. kar so se iiinglo in hrupno odprla vežna vrata na nasprotni strani ceste.
'"Gori!" je zuvipil močan nio-fc-kr glas.
Gregor je potegnil odejo čez
da je odejo odte»rnil % glave in je napeto poslušal. .
'Ouj. že bijo plat zvoffia. Čudno votlo jn tesno zvene klici zve.ua v noč kakor proseč: "Pomagajte!"
No. poslu h ni! Jezno zvene
Slovenske Knjige
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . .
(F inž g ari
IDIOT
Spiwtl K 31. Dostojevski TRI KNJIGE—NAD 600 Mr.
Krasen roman euejra najbolj-Sib ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že t najbolj rani mladosti nagnenja k
nenormalnostim. Opis je živa-ben in ne utruja kot nekateri Urugi romani Dostojevskega.
Cena $2.25
LISTKI
I al
MALENKOSTI
Spisal Ivan Albreht.
(11» strnili.)
Cena 75c
POUČNI SPISI
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO
V ROBSTVU
Spisal Ivan Mat if it.
i ti5o strani, i
Ivan Matlčlč je eden tistib rvd-kili uifilb Ijodl, ki ne ixona samo vojne in njenib grozot ter posledic, ainintk zna tudi vse pretresljivo opisati.
Cena $1.25 ZADNJI VAL
Spisal IVO SORLi
Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi podaja zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Uogažki Slatini.
cena $ 1.—
sem v sobo, kakor bj vprašali! in očitali.	- , ■ ,
Gregor, G»regor, kaj si storil? Gregorja je stresel mcaz. "Kaj, fe zgori cerkev? Zvonik je krit s skodlicami, lahko ^e vname. A tega nisem ua-cjJc-raval. Boje ve, da ne! in ©e »vionovi popada jo z zvonika in se adrobijo! Bil« bi grbzno!
Zasdblo ga je v srce. Kar nenadoma *e je domislil stare pri-upoveclke. Bog ve. kdaj jo- je I si i šal, Bog ve, kdaj jo je že pozabil. A zxlaj je oživela v duši tako nenuadoma. kakor bi- jo čnntež obudil v življenja.
jCMvudodeleu je pripovedovala ta zgodba, ki je šel in za-agal hišo božjo posvečeno cerkev. In »gorelo je, kar more oifenj raz-ji sti in uničiti še zidovi, trdni za stoletja zidani, so se razrahljali In razmajali.
V	zvoniku pa so od vročine pop^.kali zvonovi. z mnogimi in svetimi blagoslovi ma^iljo-ni in posvečeni • Popotela so mogoena hrastova bruna odrov in se zrušila. Tako so zvonovi popadali v gleibočiuo in se razbili in razdrobili. Viti so morali nove; a ti n*o peli kakor -prejšnji.
lA tudi stari, zdrobljeni niso bili mrtvi,,. dasi so jih odpeljali v daljno mesto, kjer so jidi baje preliti. Onenlu zlo čincu- požiralcu, so zvonili noč m dan. Kamorkoli je šel, je šla za njisn ntjih pesem, žalost- ' na. Še žaloistnejša wgo pesem, ki so jo tolikokrat peli umrlim. 1 Ce je legel, so mu zvonili brez ^ ore^tanka. in ni mogel zaspati. A ee je. kdaj zadremal, povsem -izinručen 'n na smrt ntrujpn, tri-1,i planil jo nenadoma sredi 1 spanja pokonci kakor nepriča- ' kovano ob povit ku, v s mi ob-wtreljena zver. Krikni! je. dvig- \ uil roke in zaprosil: " Usmili- j t<* se! Piustite "me, pri svetih [ ranah Gospodovih!*' A pros- ' oje nesrečne-ža so izzvenele v zrak neuslišana.
Št leo je molil, so mu zvonili 1 zvonovi z vednim očitanjem aiied molitev. Tako je vedel "Niusmana!"
Na vseh potili so »vonili za! n Man. Tako dolgo, da jim je v (; blaznem obupu skušal uteči v,] tkšino jezera in se. je pfrtopil v) i^lobočino. Skrivnostne moči ' Jezera so ga obdržale v hlad- ■ nem objtmu in mn"tvega trupla ni«»o marale dati na svetli svet. A še v globo **i ni in v grolnu nit imel miru. Šel je včasih v ti-J beril mraku, v sanja v i noči zapoznel popotnik mimo mesta,' 'kjer se "je n srečnež sam sodil za svoj zločin; a čuj. nenadoma so se oglasili i z valov zvonovi razločno in jasno, napol otožno, napol gii ožeče. Pokrižal se je popotnik in je stopil hitreje.
V	Kaj seru storil? Ko bi sr wrodilo tako tudi meni! A ne! Cerkev ubranijo. Da bi jo! Ooe na ž. /
A ni mogol moliti Enoavoe-bobnenje zvona ka je motilo, vsega razburjalo. Med stok zvona je zazvenel jasni, zategli ' zrvoik roga. ki je klical gasilce. Kmalu je zaslišal sem od gasilnega doma, "stoječega le nekaj korakov za bajto na prostem polju, glasna, odločna pove*ja. V prihodnjem hipu je hitel mimo z glasnim! Ivmšeem. voz z brijagalnico. Skozi pri cestni ofkni. zastrti « starimi, nekdaj 1 rdečimi zdaj obledelima zavesami. so zasevali za hip plameni bakel.i napol ležeči od nagle vožnje, skoro rdeči. Kakotr velike zlo. oznanjajoče ve-See so 'hiteli mimo. in soba se je spet ipogreznila v teže« molk.
Gregor je stranel nepremično proii okiiorna ob cesti. Čutil je>, vedel je: Vsa vas je že po-konjem. "lie njene ne «bo iz bajte. A če bas to zbudi sum? Pa porečem: Bil sem .popolnoma pijan. To vražje žganje"!
Ni samSo hlinii srda: resnično < iu i slini to miu je napolnil me* do Vvrha. S^sn^eno pest je položil na čelo^ kakor bi hotel saaql eebe udariti in kaznovati, ali Ikakor bi se nanaeraval cma-Š3ev!ati nad žganjem, ki ga je1 napravilo za zločinca.
"Ko !bi ne bilo žiganja!7 Tre-
IZ TUJIH VIROV
Spisal Ksavar Meftko.
(144 strani.)
Cena 70c MARKO SENJANIH —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c
MILIJONAR BREZ DENARJA
Spisal Phillips Opprnheim.
(»2 strani.)
r»<> skrajnosti naj»et roman Iz modernega ilrljenja. Oppwi-belm je xnanl angieftki romanopisec poznan po celem svetu.
Cena 75c
MOŽJE
Spisal Emerson Hudi.
1200 strani.)
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu tttatelja. Prevod prav
nič ne zaostaja za originalom.
Cena $1.50
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
SpUal Janko Ka£.
(117 strani.)
Štajerski rojak Kač ni do svojega Štiridesetega leta stopil v jtvDoat. Nato Jc za Gel pisati krajše Črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato Je pa zaslovel s svojim romanom — "Gruntom.**
Cena 85c
( F. J. Keru>
Zvezanp
Ona $2.—
Hodeči državljani naj naročijo knjižico — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES"
V U'j knjijri so vsa pojasnila in zakoni za naseljence.
Cena 35 centov
DOMAČI ŽIV1NOZDRAVNIK
Spisal Franjo LHiSar. — 2TS strani. Trda vez. — Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike- '	Cena $1.50
GOVEDOREJA
Spisal R. Leg^-arl. 145 strani s slikami.	/ Cena JL—
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJL'
111 strani.	Cena 50 eentov
MLEKARSTVO
Sl-lsal ^Vnton rev«-, s slikami. 168 strani. — Knjiga za mlekarje iu far ta (.tje t splpSuem.
Cena 50 ceni o v
OBRTNO KNJKiOVODSTVO
strani, ezana. — Knjiga je uamenjenu v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno klju&v-iriftirstvo t<»r ieleeoiivorstvo.
Cena $L—
UMNI ČEBELAR
Spisal Frank Lakiuajcr. str.
Cena fl.—
ZDRAVILNA ŽELIŠČA C- strani.	Cena 25 eeutov
RAZPRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
Po 50c zvezek
Andrej Ternorae (Ivan Albreht) Bele noil mali Junak, (Dostajeveklj) Filotofska zgodba (Alojz Jiraaek) ;
Na različnih potih (Frane Frlach) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Verne dnše v vi rab (PrMpee Mirimc) Zapiski iz mrtvega d«na (A. »L Dostojevski)
Po 75c zvezek
Belfegor (Artur Bemede) Po strani kjobnk (DanOr Feigel)
Po $1 zvezek
%>!«»<»• (Paler Kajetan) Sivko (E. S, Thompson) Rudarska balada (Marija MaJcrjcva) Pr»godbe čebelice Maj« (WmMemar Bonnets)
Pingiinski otok (Anatole France) Pisane zgodbe (Janko Kaei
Po $1.50 zvezek
Zločin in kazen (F. M. Dostojevskij)
Ji!\jslc\*aiitfki živelj v Prek.- i uiur,fu je zadela žalostna uso- i da da je moral stoletja živeti i ločeno od naše narodne celote. Bil je direktno upravljan iz Bu-1 dintpešte in podvržen najbolj surovemu sistemu poniadžiu-je-1 van.ia. Občudovati je treba, da i je to našo (prebivalstvo obdr-t 'žalo ne samo svoja hrvatska in slovanska interni, jezik in običaje, temveč tudi vosoko narodno zavednost. Po v.-eh desetletjih v skupni jugoslovanski državi se Prckimirei danes drže tako odločno, da je to v ča^t njim in naši narodni celoti. Seveda, to je za njihove madžarske tlačitelje zelo nepri-jf-tno, Ikar je najbolj razvidno ia pisanja nuulžar-ke^a šovinistične^ lista <1ituraczomil»at Es Videke," ki ga prinašamo v prevodu:
"Tisti, ki vse vedo .. .
iTudi pri nas je bilo pametnih ^ki so dišali, kako trava raste in vedno vedeli o nočem strašnem j* čemer ho jemali voljo slabšim da se bore za boljšo usodo narodne manjšine. To so tisti, ki I vse dobro vedo, v katerih je ne-jka'bolna, težnja, da ne bi kvarili duševnega aniru. Oni še sedaj mirujejo. In oni sedaj v zearflji, kjer je Madžarska zmagala, iščejo novega terena za svojo pokvarjenost, da bi se mogli izzivi jati s svoj i mL bolnimi težnjami.
, Ti, ki vse vedo, se sprehajajo po ulicah, iz kavarn v gostilne, v tajne zasebne druži ve in si prižepetujejo. da so slišali to in drugo. Kar <so slišali, je nesmiselno in zlobno in če jih kdo pripravi v stisko, naj povedo kje so to slišali, ne vedo povedati. odkod prihajajo Vendar večina ljudi ne mara -olje obremenjevati s poslušanjem takih neumnosti, zrni "a,i o z glavo in predo dalje. So pa tudi taki. ki jim v dušah ostajajo vtisnjeni sledovi tehj strašnih vesti. Zato je vsak, kdor širi take •r&mšne vesti, sovražnik naroda, izdajalec *?vete madžarske stvari, pa naj jrovori iz neumnosti ali pa sz zlobe — zasluži naj-ostrejšo kazen.
Širjenje stra^nrh vesti je zelo razširja no. Te klepetulje, ti ljut\je Vi se ne zavedajo odgovornosti, ko kar povprek pripovedujejo o v?f*rrv na svetu, ki največje tajnosti trobijo med
Tisto knjigo, ki jo bi radi brali to zimo, naročite še danes!
IKNJIGARN4
Slovenic Publishing Company
I216 West 18th Street	New York City
miiiiiiiiiiiiiiiiiiyiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
THE N EW
ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE
Spisal znani profesor na Stevens Institute of Technology ? angleščini GEORGE W. BARNWELL
Podlago za mehanično znanje si morete dobiti a knjigo NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE (v angleščini). Ta velika knjiga popisuje in v slikah pokale temeljna dela mehanike. Razloži vse natanko. far mora znati najbolje mehanik; pojflsnnje vporabo vsakega stroja, o-rodja in meril.'- F00& vas, kako Je treba vporabUfi načrte t blue prints) ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete- pospešiti svoje delo Ne glede na to, ali ste šele ppčetnik vam bo ta knjiga' zelo koristna k mnogo vreana. — 1000 slik ln rizb 576 Btranl. trdo vezana knjiga stan«
Samo $1.98
Naročite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 West l&tjj1 Street New Yorl
ljudi, da ^e napravijo važne, ki s tako gotovostjo kipajo vse mogoče konibinacije, kakor da bi govorili suho-resnico, so nevarni državi Vse to je važno-kajti ljudjv, ki to poslušajo, j imajo svoje skrivne kotičke,
I	j v katere te take vet t i skrijejo -tin delujejo naprej. Cilj tega t sistematskega, razširjanja laž-
-	nih vesti je prav ta, kajti Ijud-
-	je s takimi skrivnimi kotički
-	so sprejeiulji vi tza strupf-Tie ve-
-	sti propagande. IHanos ee ma-5 džaj sk i narod pripravlja na no-' vo (življenje in mora zbrati vee . svoje sile. da na podrtiji usta-
-	novi nove možnosti zanj. Grciha
-	takih ljudi (prav nič ne zmanj-> šnje dejstvo <la tega ne počno
-	s slabi-mi nameni, temveč iz
II	lahkomiselnosti. Prav tako za-r služi kazen tisti, ki greši iz lah-
kamkelnosti, in želje za klepetanjem ki se ji ne more Ustav-j Ijati in širi vesti, ki vnašajo u strah v dušo poslušalcev. , VeleizdajaJe« in zločinec jo ,x prvi in d migi. Madžar^tvo juž-njb delov «e je v času, ko je ži-j velo kot manjšina naučilo, da _ je disciplina izvrševanje dolžnosti in sodelovanja najlepša e madžauska krepost. Mi južni „ Madžari smatramo vsako širjenje vesti, ki vlivajo straha za a sabotažo, za atentat proti dr-p ža\*nemu delu in tako čmtlmo, da klepetulje, ki v«e vedo, 'hočejo « svojim grA"orjenj«m iz-0 zvati 2ffnedo, nemir in nezaup-Ijivost. Zaprli jim bomo usta. j Pometali -bomo iz naših vrst 0 vse, ki "\-«e dobro vedo!" So ča,sl, ko neunsnost in olajšujo-0 ča okoliš" i na in taki easi so da-
0	ne«, ko nikon^ur ni mogoče o-prostiti irreha, zaradi tega ker je m<nmen.
Q€adžar?tvo v južnih krajih [t danes ne sme te^ra spregledati^ n Ti=ti. ki so skriti v mraku, po-j i skušajo širiti lažne vesti in ^ njihov cilj je izzivanje nemi-
1	rov. To so sovražniki mn-e džarske ^cupnosti in nas vseli , in treba jib izdati roki pravice L_ da dobe zasluženo kazep.V*
i
}. VSESLOVANSKI KONCRES.
Oprostite, .sem se malo zakas-nila z naročnino in tu prilagam ti za ipol leta $3.50. Hivala vaan )- za uredni&ki članek Vseslovan-i- skejm kongresa, ki «e vrši sedaj v Detroitu. Ta kongres se vrši d v 7>r\ i vnsti, da i>okaže slogo med vsemi Slovani in da so vsi j* Slovani pripravljeni sodelovati v vseh sbieajih z vlado Združenih d ržav za poraz fašizma in naciiua. To ni manifest komunizem kot ga nekateri predstavljajo. autpak iza skupno sodelovanje vseh Slovanov za poraz nacizma in fašizma.
Mi Slovenci, kot najmanjši med vsemi Slovani, bi se imeli Be posebno zanimati za ta kongres, jo pa ravno nasprotno, dosedaj se vsi molčijo, tisti ki bi se imeli najbolj zanimati. Vsa ttfkaj^nja slovenska društva od podpornUi in drugih organizacij sodelujejo,- od drugih strani ni odmeva, so samo kritike,.ipo mojesri in drugih mnenju 'bi se moral vs^-k najprej prepričati, zakaj gre, po-teni šele kritizirati. Slovenskemu narodu (preti najbolj pogin od vseh strani. 24 let. so že Primorci sužnji iLaJia, sedaj . so razdelili še ostale tri dele. Ako ne bo več zanimanja in sodelo^ vaulja 7, drugimi Slovani, borno
kmalu izginili. Vladni tajnik Čordell Hull je pred par meseci pisal- da je pač zadnji čaA da se sklica Slovanski konlgres in glavni govornik bo MeNutt. S spoštovanjem.
' 1 Mary Knez.
Rojake prosimo* fc a pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo —' UNITED STATB3 otiroms , CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, •XQ je nm H prlrptao
Ji^lavo. A jas bo je slišal glasno lx'žk>ee korake..
l^ijK't, sredi vasi: "Gori!" Ouj j že se nnešajo razni plašni glasovi. v gručah beže ljudje po cesti.
Tak j ga je prevzelo klicanje,
zen tega ne bi storil. Ne zadnjič, in pe danes! Se v ječo me spravi ta strašna pijača.''
on je utilmiL A šum in tunder na cesti ni ponehal, le rastel y?. ljudje so biteli mi-1110 ceste venomer. .
tGre^or je pridrževal sapo in J je prisluškoval. Ujel in raan- , nw.'l je k naglih, mimo hitečih pogovorov zdaj posamezno be- 6 sedo, zdaj pol stavka, zdaj ves x. stavek. Skoro vse misli in vse j govorjenje fte je stekalo v eno vpratsanje; ^Kaiko je nastal \ požar? Ali je kdo zažgal?'*
Otl^ovc^r je bil vedno isti: 1 <4|Skoro gotovo! Ni drugače ran- 5 eroče. V tako kratkem času že druprikl"	'
"Torej vsi mislijo- da je za- ' žgano. A kako bi miogli sumiti ravno mene? S kakšno pravi- (. eo? Ker mi je krčmar odpove- . dal s1uŽ1k>? A ima tudi druge ' nep!*;jatelje, dovoli jih ima. * Zaka; bi moral zažgati Tavno jaz? Kaj mi morejo dokazati? ' KJdo 11*01 je videl? Zakaj me ni »iriiel. čenrun ni zavnil, _1a bi slikala vsa vas: Požiralec!" j'3
Bled ->trah in mlado, cvetoče, upanje sta se borila v mislili, j1
•"Saj tudi zadnjič pri/ Sntrekarju niso sumili, vsaj očitno ume tožil ni nihče, Res, j ' tedaj sem šel k ognju, d as j ga-f' ; sil nisim mnog-o. A rekel ni _ nihče ničesar. Tudi Smrekar je | prejel, kar je zasLutžiL. BLaj pa ' mi je stopal na pot? Kaj pa ' njemu mar- čei dani jaz njego- 1 ; ti dekli feak dar! Iz-dobrote 1 sent ii dal, od svojega, težko orisluizeiK'ga. A taise napihne: ' Ne trpini tega! Kakor bi od| I njegovejfa jemal in dajal. Prejel k> plačilo.*'
(Že umrli in pozabljeni, ker •« ... i s ik>7. srom na=vceni srd je izno-
jva dvignil, V sreu zmajevs-ko i
Jjrfavo. je lizal s plamtečim je- ^
zik(<m okoli ^ebe, brizgal, strup 1
v vst' kote srca in poažisnl zj
zel-1 lini, strašnim pogledom j •
. uspe vrni e strasti.
"Ali cmejo imeti vsi svoje ' vesolje, le jaz ne?" j Bre^ odpora s<* je vdal shi®-,! lirq» ki so s^a utrujale in «se mu .'pile moei, od razburjenja že .'ital' skrajno napete, .j Nenadoma min je vstala pr«d I' dušo žena, z otrokom v naročju, Ob novi prikazni so se l umikale prejšnje misli, srd je
ponehaval. ■ j Sntr*ekarica z otroki se mu je i pač omilila.
! Spomnil je, kako je sedela, i le za silo oblečena, na prasru so-I sednj^ hiše, z dojenčkom v nr.-x romu- kopa nedoraslih otrok j okoli nje. Vsi so "okali. Š1 ie ravno mimo. "Kaj misli", p Gregor,'* mu je govorila ihte, "kdo nama je to narcd:T*,r — "Sam Bosr ve. Ko bi jra jaz do-
•	bil —" Naglo je pretrgal nit I govorjenja, sredi stavka, ob
pričeti grožnji.
l"Kam naj zdaj gremo? Kaj ( naj -počnem z otroki ?'' ' ISklonila se je nad dete na pr-: eih in je jokala, da bi se kame-nu sffrrilila.
•	Tedaj se odtajalo za hip : tudi njemu srce.
1 "Bog bo. pomagal, S.nroka-ripa!"
' A čutil ie laž in hinavstvo , ,-<vdje tolažbe, »čutil, kako je ne-
•	vwden, da govori o Bogu. Na-
•	glo je odfefl v "noč, brez slovasa.
'A zdaj jo spet vidi, kako se-_ di na pragu, žalosti in obupa _ podofca, "B^Bniiljenja vredna. Ka-p kor bi sedela tik postelje, jo pogleda.
11 Ali, kaj- saj sta imela zavarovano. Tn kaj me 3e jezil? Dobro da me ni nihče narav-^ nost obdolžil. A zdi se mi ven-L dar. da me gledajo postrani.
Morda pa se le motim. — Se-'a ve, siromak sem); takega sme a vsak. A oni, bogatini — gostilničar še posebno . „
fSpet je drdral mimo voa s tež-lo kim, glasnim hrnieem, ker oe-m sta je bila pred kratftkn nasu->- ia z gramozom. Kakc^ bi se za ?1 hip odprle velike, strašno plam-: i, teče oči, se je zazdelo Gregorju i- ko so spet Švignili mimo plams-fe ni bakelj. Za prvim vozom j«
(Nadaljevanje na i. fftr.)
"GLAS NARODA* — New Torti
MONDAY, APRIL 27,1942
vbtInovljen leta ia§»
Miiiiiip^
Kakor plaz...
m I ZGODOVINSKI ROMAN.
85
!i:^:ii[iiiiiiiiiiiiti»:iiiiiin
Slovenci na Gorenjskem pod Hitlerjem
(Izvinno poročilo iz Slovenije,) (Nadaljevanje.)
lino 7. avgusta je bil iz zasede na klancu pod novimi gospodu o>k i mi poslopji na bano-viniski česati Bled—Bohinj ustroj ljen Svetina Franc, plavalni raojsttr iz finega. Dolžili ga bili, da je Nemcem izdajal ubežnike.
Kolikor je znano, ni bilo radi tega umora nikakih posebnih powledic. .
Dne 19 avgusta je s|>et poslovalo izredno sodile in o»b-' >odilo na r-mrt G mosikih iz dra-vograjHkega okraja, ki so bili takoj ustreljeni v Begunjah. Ni pa znano, za kateri -posebni zločin m morali plačati s smrtjo. Bili so izmed talc v.. O tem je izšel razglas:
BEKA^WMAOHTXtf.
Posebno sodišče, postavljeno po šefu civilne uprave za Koroško m Kranjsko. je 19. avgusta obsKKlilo — na smrt šest mo-i3k'h. Njih imena so:
(Prane Štern, 29 letni delavec iz Žiupne vasi pri Sp. Dravogradu .
Henrik Sagemilk 29 letni nrar iz Žnpne va«i pri Sp. Dravogradu.
»Iunij Me^snt r, 26 letni strojnik iz Dob je vasi.
Rafael Pavlin, r!+ letni zidar tas Rcwirfl>erka pri Prevaljih.
Mihael Spacapan, 35 letni zidar iz Ft lajna pri Prevaljih. • Anton Jerič, 22 letni pomož-, ni delavec iz Horn berk a pri Pre valjih..
(»usojeni so bili radi pripravljanja sabotaža i h dejanj, radi Košnje pro*povedan°gn orožja in kf r so razišrjali konrnisf.č-
letake. — TTsmi: ti'ev bla nemudoma izvršena.
Kutchera n.Tu elr.;k civilne npiave.
line 19. avgusta so uibili na J&oržiču 34 letnega Netnca, nav 1 natelja "Votksbanike" v Kra ' nju. Bite nga je bilo Waltei 1 Seeker. Sum je padel na ne kaga ^Cilorada Stošiea, ki j* ' (bil nicd talci v Begunjah. : Sjiflošno mine nje med ljudmi j< bilo- da Stošič ni nisogel bit udeležen pri umoru, ker je bil \ | Begunjah v zaporu že nekaj dn pred umorom. Kljub temu j< ib:l olwojen in so ga v Kra nji I javno ofbepili. Radi tega s< [ ljudje prepričani da se je Stočii j *an1 javil in vzel nase krivdo da bi na ta način rešil deee drugih talcev gotove smrti. C JStošieevi obsodbi in smrti j< rašel zopet iraaglas.
"Ogts-ki na roti vas zave v domovino, velLeanistvo. Ogrlica J' kraljestvo in v nji sme vladati samo kro-nani in mazilje-ii? k i alj. Ako nastopite proti Horthvju zavedajoč se ovojih pravic, ne bo upal boriti se z vami za vladarsko oblast!''
"To je samo piihlo domnevanje, grof H:d*xiy," je pripomnila Žita, "na tako slab, nade se ne sme'zanašati njegovo veličanstvo ob svojem poskusu, da se zopet vrne v domovino"
"Veličanstvo, jaz. -grof Hunyady, llakovsky, Ostenbuig hi drugi jamčimo s svojim življenjem za varnost vašega ve-1 ."an^tva! Vise je pripravljeno Vaše veličanstvo sprejme \ Sontbathelvju njegova milost škof Mikes. Oasftiiki so ve-eiiHMiia kralju zvisti in vdani vašontu veličanstvu. Poskr-beli smo ponarejetne potne liiste in jih dali vidi rati, da torej ni nobene zapreke za odpetovanje vašega veličanstva."
Bočim jo bil cesar še neodločen in se Iše ni hotel vezati na nobeno odločitev, je cesarica Žita naglo pripomimila.
"Nič preveč ne zaupam v vjiš načrt, grof Erdodv. Horthv j«' preja-sjio pokazal svoj namen, si zagotoviti oblast, kakor da bi mogla verjeti, da bi mogel že saiu prihod njegovega veličanstva spremeniti njegovo niišijensje; na drugi strani pa ne -mat ram za ogrož -no življenje njegovega vel čanstva in sem sama prej* lčana. tla bi njegov povratek vzbudil v narodn raz-jx>loiženj<e in s in Opatije."
Nato je tiho Šepnila oe^arjn:
" \Volken»tei:n ^ vendar pisal, da potrebuje še nekaj me-aecev za priprarve. Gre za poskus, ki ne more imeti slabih posledic."
Cesar se je odločil:
■"Potovala bova skupaj, grof. Ne verjamem, da bi bil Wolkenstein odsvetoval ta poskns, ki je nesporno propagandno sredtetvo. katerega ne smrtno podeenvjt/vati."
Erdodv. ki ni bil puočen o Woikensteinovem; delovanju in je samo površno poznal grofa, je bil zadovoljen s cesarjev in
novno nagromadile trpljenja in nesreče nad miroljubno prebivalstvo. Tako so postale -žrtve te!h naih-njskanih banditov ženske in otroci ,ter delavci in frimetje, ki so nič hudega sluteč opravljali svoje delo. Ti elementi «iccT ne morejo resno motiti reda in varnosti v zasede nem ozemlju, vendar »povzročajo tmimemu preftyvalstvu neizrečeno veliko gorja
Ne morwrt dopustiti, da bi se taki čini ikar venomer vršili i brer. kazni. Zato je bilo danes ustaljenih po pet ljudi za slo-riin pri Smlenikn in za onega t v Dobu. Vsem desetim je 'bilo j dokazano, da so se udeleževali < na«ilnih dejanj. Njihova ime- 5 na so: :	f
Franc Počnik. 41 letni mlina rssk i pomočnik iz Kamnika. 1 Janez Pregel. 41 letni stroj- i
iz Kamne Gorica Štefan Omiden. 46 letni de- 1 lavoe iz Stolniikaf?)	1
iGenerož Sitar, 41 letni dela- « veo iz Jeranovega.
'Franc Sesek. 20 letni pek iz Rukovice.
Anton Jeglič, 20 letni livar iz < Kanmika.	1
Anton Orflhek, 19 letni dela- ( ven i® Moravč.
Janez »SuSnik. 43 letni dela ve^ iz Je ra novega.
Božidar Renic. 43 letni dela- j ve<* iz Knmnika.
'Franc Tl^olc, 27 letni ključav- j ničar iz Kamnika. .
Z enako strogostjo bomo tudi v pr'hodnje kaznovali vsako nasilje. Miroljubno prebivalstvo bo našlo obrambo, ki jo potrebuje. Kdor orpazi karkoli, kar bi utegnilo pripomoči k odkritju početja upornikov,! mora nentudoma obvestiti naj-1 bližjo policijsko postojanko.' Kdor ibi to opustil ali na kakr- j šenikoli način podpiral teroristične bande, naj pričakuje naj-ostrejš h kazni. • (Bled, 22. avgusta 1941
(Kjutdhera, načelnik »civilne uprave.
nfne 22. avgusta zvečer je bil I na Lfiibnem v občini Brezje, ustreljen na svojem doantu čevljar Praprotnik Ciril To se je ugodilo v sledečidh okoliščinah.
Isti dan i|xrpoldne je bilo več moških skurpaj v gostilni na Črnivcu pri Brecajali. Tudi Ciril (Praprotnik je bil tam. Imeli so ga pa na sun<u. da ,1e zaupnik gestapovcev. Zato so ga tam javno svarili, naj se čuva-ker maščevanje ni daleč. Praprotnik ie ikljailx>va3no od«go-varjal. da je dosti star in da to, kaj del a.
Zvečer ob 9. so se zglasili pri njem na domu trije neznani moški. Vprašali so ga, če ima naprodaj par narejen:!h čevljev. Praprotnik je prinesel kazat tak par in so ga ogledovali. Tudi Praprotnik ova žena je "bila pričujoča. Eden pri-šlecev jo je naprosil, naj mu jprimse vode. Žena je odtšla, tedaj je pa počil strel in Praprotnik se je zgrudil smrtno zadet. Žena je planila v soTso, pa tujci so bili že med vrati. Eden je rekel ženi. da »e bo od sedaj naprej tako zgodilo z vsakim izdajalcem.
Praprotnica pravi, da ui mogla nobenega spoznati. To pa •za gotovo ve. da nihče izmed pozneje ustreljenih ni bil med njimi. Nekateri «o bili celo Praprotnikovi osebni prijatelji.
(Pogreb libitega IPrapnotnika se je vršil v nedeljo dopoldne. Domačinov je »bilo »elo malo pri pogrebu, pač pa so se ga v velikem številu udeležili gesta-povoi in darovali tudi venec. Zanimivo je, da so med pogre-borri orožniki (blokirali « strojnicami prostor okoli pokopališča Jki je ob cerkvi.
Ko se je vršil ta sprevod na pokopališče ' je Sel tik mimo trupel petih Lrjubenjčanov, ki »o fbtli prejšnji dan ustreljeni radi smlrti P rapr otnik o v e.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
pritrdilom. Poskus s cesarjevim ]>ovratlkom na Ogsko zanesti zme<lo v Iforthvjevo notranjo politiko, nfu je-povzročal skrivno veselje. I>asi j:-, bil grof zvest cesarju, ki iiiw je 'bil vedno prijateljsko naklonjen, vendar ni bil nikakor fanatičen mo-narhist, ki bi žrtvoval življenje in imietje za vzpostavitev odstavljenega kralja.
Nj< gov pmllog se liti je sioer z<lel prikladen, tla zopet \zbiwli v lju<l^ti\Ti spomin na kraljeve pravice in omaja pozicija Horthjrjeve vlade, ni pa računal na poln usi>eh tega podjetja. Snu»tfi:af je^ stvar, kakor cesarica za tlobro propagamlno sredstvo monarhi-st čno agitacije. Zaupanje, ki ga je kazal kralj, boter se nepričakovano jjojaviti sredi svoj ga naroda in se popolnoma zaupati njegovi zveistobi, je moglo samo dobro učinkovati in vzbuditi v ljudskih nmsali nove sLmipatije. .
Tako so uprizorili cesarjev povratek na Ogrsko. Skrivaj, pod tiyian imenom ,je Kai^-l odpotoval v spremstvu grofa Erdc-dvja preko Uunaja v Binliiupt^to. Na Uunaju se je ustavil en dan, n da bi kdo vedel zanj. Skrival se je. Kljub na ]>etemM pričakovanju, kakšen izid bo imelo njegovo podjetje, je bil duševno mirtfaio pot1,t in mučila ga je misel, da se mora kot begunec skrivati na tleh. kjer so preje stoletja gospodovali njegovi prati dje, Spoaniujal se .ie, s kakšnimi nadanuj so ga pozdravljali narotli, ko je nastopil vlado, kako so mu takrat izražali svojo vdanost in svojo ljubezen. Raizmiitšljal je o tem in začut L, da ni brez krivde, da >e raapadlo cesarstvo. PojsIu-šajoč neotlgovorne swtovalce, je marsikaj storil in opustil, kar je izpodkopavalo ton»elje državi. Kot težak kamen je ležal spomin na te dogotike v n.jegovi duši. Cesto je s silo moral zadušiti solze, ki so mu ob spominu na te čase privrele v oči kot sjjiM'mljievalke težke l»oii, ki nm je razjtdala dušo.
V dvorcu v Budimpešti je k slUabujcčeinli častniku stopil oficir, čigar dol/gi plašč je skr val njegovo šaržo.
"•Ali morem govoriti z ek^cellenco Horthvjein, gospod stotnik?"	*
Stotnik je to zanikal. [Presenečen po kratktm resnem vprašanju- je vljudno pristavil:
"Ne brez predhodne prijave pri ki iinem adjutant«."
Neznani oficir je, srne j a je se, uprl svoj pogled v stotnika.
"Ne jjoznate me, gospod stotnik? Nadejam se, da bo njegova ckscellenloa meni pač dovolila razgovor. Jaz pem kralj Karel. Prijavite moj prihod njegovi ekscellenci."
Stotnik se je presenečeno umaknili za korak in se postavil v strumno pozicijo:
"Na službo vašemju veličanNvu!
N a to je tekel v stražnico in telefoniral neverjetno vest krilucsifti adjutantu. ki je' z njo odSiitel k J:za\*nemU upravi-trlju. Horthv .ie bil ves prenmečen vendar pa ni bilo v njegovi zunanjšči«i opaziti ničesar, kar bi kazalo na razburjenost m vznemir.jenost. Zainkazal je. naj cesarja odveflo v eno •zmed kraljevskih dvoran. Po nekaj minutah se je tudi sam napotil tjakaj.
Karel ga je sprejel z razprostrtimi rokami in ga objel. *
4<V posebno zadovoljstvo mi je. da vas zopet vidim, fkscellenca."
Državni upravitelj «ie ie vedel hladno, skoraj nedostopno.
44Veličanstvo presenetili ste me s f^vojim prihodom. Bojim se, da bi stvar imela neprijetuih posleldie."
Cesar je vsedel in nato se je vsedel tudi Horthv.
"nk*cellHnca, razumeli bo**te, ako hočem v svojean. kra-1 jestvu, katerfga zakonodajni vibornuci ste proglasili \"Zposta-vitev kraljevine, zopet, vzeli v roke vladarsko žezlo."
4 4Vašemu veličanstvu v tem slučaju ne bo mnogo koristilo moje raaunnevanje NolWme nade ni, da bi bilo mogoče premagati odpor, ki bi nastal v slučaju, da bi vaše veličanstvo z'/pet hotelo zavladati na Og;<skeni. Ne sanvo nevolja vsega naroda proti habs^burnkemm gofspodstvn, ki bi se končno dala ukrotiti, marvefi predvsem, zunanje politične raTjiiere^so nroti t'nuu načrtu. Nove države Hon^unija, .Tiu^ro«lavija in čeho-slovaska bi i>oi*afbile vsa srftdistva v<\.iaSke sile, da prepreo:jo ■\ z]Mj«stavitev habsburskie dina^ije. Madižar«ka bi se zapletla v novo vojno. Antantine (lržarve bi se anova vmešale in znova bi bil razrušen državni red, ki je bil jedva vzpostavljen.
(Nadaljevanje.)	._k.-—.
Požigalec
(Nadaljevanje s 3. str.)
hitel drugi, ipo kratkem odmoru tretji.
"Iz mesta,7' je pomislil Gregor. *4Ti obvarujejo cerkev. Tej nisem nameraval, škodovati. Kako bi, saj sem vendar še minuli tfden popravljal streho in žlebove, ker je oi> dezgu vedno teklo po z;du." IZadilial je proste je. "Gostilničar pa — ali ni zaslužil, kar je prišlo nanj? Ali je 'bilo treba, da mi je odpovedal službo in je najel drugega T Spodil me je, lahko reeftn. Ker sem vsak dan pijan, pravi."
Postal je v mislih. Še bolj trplko- še bolj težko mu je leglo na srce. 1
* * Res. pitje je moja nesreča. Ko bi žganja ne bilo! Morda •bi nelbilo prišlo tako daleč. Ne. ajotovo ne bi! Vsfjga tega ne bi imel na vesti!"
IZaječal je pod težo, ki jo je v tem hipu začutil na vesti. Globlje nota ie upognila voljo in , moč nego ves ta večer do sedaj. fS silo se je je skušal otresti.
"»Kaj ibi to! Krčmarju je Si ve lahko. Vsak dan je mesa in fišeniojaka sit in vino pije najboljše. A jaz! Resnica je *Lcer resnica in to nu>ram priznati: Sile mi ravno ni bilo v njegovi hiši. A da me je spodil! Sedaj pa i*na!"
S ceste je zaslišal krepke, enakomerne korake.
' <4Ali gredo spet vojaki! A. gotovo. Tudi pri Smreka rju so pomagalNeumno! A ne, nocoj je prav, da so prišli. Tent bolj gotovo ohranijo cerkev. Drugi stoje, zijajo kričijo. letajo kakor brez glave sem in tja. Poprosiš jih desetkrat: Primite. pomagajte! — pa še ničesar pravega ni. Vojaku v iti ji za pove: Delaj! — in dela i kakor stroj. — Zdaj se ni treba [bati za cerkev. . [ (Precej umirila ga je ta zajest. Mirneje, boli trezno in .urejeno je jel misliti na prejšnji veoer, na zadnje dni.
Že tisti dan, ko mn je gospo dar službo odpovedal, se rrru porodila v sr-cu mi^el: "Mašču jem se! Tako se anaščujean kakor sem se Smrekarju."
V prvem trenotku se je astra šil misli Ustavljal £e je. brani se je. .
|i4Ne, nikoli več t Vesel rno ram biti, da mie niso Tasačili » pr\*ič. da me niso pred vsen svetom osumili, glasno me ob
IZŠLA JE NOVA KNJIGA V ANGLEŠČINI O ŽIVLJENJU AMERIŠKE DIVJAČINE POD NASLOVOM
AMERICAN
WILD LIFE
V knjigi Je natanCuo popisano Sir-IJenje (KMamezolb živali, živečih na nobeni, t murju in r zraka« tako da bo Vda kdo, ki UuM naravo in njfno liestro živalstvo, kujlco bral z velikim zanitnanjrm, ker bo r njej našel marsikaj Iz življenja divjih živali, kar uiu duwdaj He ni bilo znano.
Prvutno Je bilo nameravano lo veliko delo izdati v petlb knjigah, toda je sl«>dnji£ izšla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem Kvojeui skrčenja prinaša POPOLN'! POPIS ŽIVLJENJA AME-UlftKE DIVJAŠKE.
Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja in popUuje v»e Šivali, ki Jlb Je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, k! na polju koristijo ali škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naštele V HE KIBE, Ki ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Polog poljudnega |>opifta ln pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) : 6 slik v naravnih barvali, v velikosti cele strani, ter ima 778 strani. Velikost knjige je 9 x 6 infev. Knjiga opisuje sesavee, ptiče, ribe, kače in živali, ki so ravnotako na subem kot r vodi doma. — Vezana je v močno platno z zlatimi Črkami.
POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO IK>D1TE SEDAJ ZA CENO:
Sedaj $3.50
Naročilu pošljite .... KNJIGARNI SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 210 W. 18tb STREET, NEW TORK,
Izredno ^lodLžče, postavljeno od išefa civilne uprave za pre-j sojanje koniunistimiili nasilij, I je obhodilo na amfrt na vešalih Idne 19. avg. Milorada Stošioa, nočaega eulv«ja, staruijo&ga v Tržiču.
jObesenje se je danes izvrglo! v Kranju javno. Stošič je bil' elan komunist ene nasilne ban-1 de in je umoril nemiškega državljana Walterja Hedkerja.
Bled, 23. avgusta 1941
{Kuteliera, načelnik civilne uprave.
'line 18. avgusta je bil na cesti med Trzinom in Črnučami iz zajede ustreljen 35 letni čevljarski pomoeink. Alojtzij Maj-benšč. Tli dni Kasneje je bil ponoči z ročnimi granatami izvršen napad na Dobravi pri Krepi na cestarja Dežmana in neko Ropotarko. Dolžili »o ju
bili, da sta ovajala ubežnike Ropotarka je bila le lažje ranjena ln jo odpeljali v bolnišnico na Golnik.
Une 21. avgusta je bil ubit gostilničar v Uobu pri Domžalah. Isti dan«o ubežniki 6 stroj . nieo napadli na cesti, ki vodi skozi gozd med Smlednikom in . Viikrcaiiti avto, tki sta «»e v njem vozila baron Lazarini in njegova žena. Napadalci so mislili, » da se pelje policijski komisar dr. Skalka. Baronica je bila težko lanj.na in je kmalu po-: tem uiurla. doc-im je baron od-t n«*el le lažje i>raske.
V oisveto za te t-ine je bilo i ustreljenih 10 lrjudl, in sicer 22. j a vian*ta. Te desetorice pa ni&o vzeli v Begunjah, ampak so jih brž nabrali m d prebivalstvom kamniškega, okraja. Pravijo, j da so jih jemali kar od dela na _ polju ali na skednjih. Tako so _ šli od dela naravnost v smrt. r Pet so j tih -ustrelili pri ^Smledniku poleg ce*te- kjer *da bila p napa«|ena baron in »baronica, i it n-jrih pet nekje v Dobu, kjer jo 'bil umorjen omenjeni go^til-• ničar. Trupla so pustili vi-sf ti na koliii ne>kaj dni v -svarilo j druprim. Baron Lazarini se je p "po povratku s ženinega pogreba peljal prarv mimo vL^ecib r) truoet peto rib žrtev. - iO tosm .F izšel naslednji o
\ KU^mtACHUXG
e( V Ziidnjib dneh so komuni-stične strah ovalne skupine po-
Molitveniki
v krasni vezavi importirane iz starega kraja..
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE—štv. 415
2V& z 3% infer — 224 strani Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (6t. 468)
2	Vi x 4 l ačev — 255 atrmal Tatevli Sv. Rrliev Pol
Cena SI-SO
RAJSKI GLASOVI—it. 415) 2Vi X 4 ln€e* — £55 »trani vatertl 8». Križev Pat
Cen« tlJ«
NEBESA NAŠ DOM — (it. 4»)
2% x 4 Vi lnčer _ 884 lnCer
Cena 75«
SKRBI ZA Dl^O (U. 408)
3	x 4Vi Lnčev—512 strani
Cena «1.75
NEBESA NAŠ DOM—(št. 415)
2% i 4Vi InČev—384 strani
Cena 75c
(Ker ae nam Je posrečilo dobiti te molitrenike po telo nizki ceni, Jlb tudi moremo prodajati po «orl o-znnčeui ceni. Zaloga pa ni pooebno velika, zato Jib naroČita čimprej, da Vam bomo mogli X nJim! po-•trečt.
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO) KEY OP HEA\"EN
fino Teaano ..............AS
v nanje reaano ......... .71
CATHOLIC POCKET MANUAL ▼ fino nanje rezano......L—
Slovenic Publishing Company
NEW YORK, N. Y.
216 WEST 18th STREET
Kupujte United States Savings Bonds in Stamps I
tožil L Ker kaj bi mog-el reči v svoje opravieenje in v zagovor? Kako in s čiim bi mo£*l dokazati ničnost njihove obtožbe! Osramočen bi moral pove-«iti oei, TKmoIkniti bi moral pod težo ijrreha in njihovih obtožb. Ne več, ne to! Glej, celo stanovanje mi je dal v svoji koei, dokler ne dob'm druge služl>e. Torej vendar ni tfrez srca!"
•Ookkr je bii trezen, je mMil tako,
A proti veeem ga je že zma> erovala moč ižarania, osrenj pijače mm. je pod-žigal voljo in strasti. Huie lietsro dirupre večere j je napil tisti večer, iz jeze. da 1 je ob službo.
V r>:>anosti je zasijal sladke be«ede ta.>nesra vabila arlasneje: "^Eaačuj ^e, Gregor!'*
Omanxlial sra je ta mi ^rla«, sladko vabljiv in v=iljiv ol>e-neail. "Da me zastmeJnijejo ? O. tip bo m? več dol-sro!"
iSklep je dozoreval.
(Dalje prihodnjič.)
I
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY PASSAGE
PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO
$2
50
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $......
Moje ime--
Št., nlica ali Box št. Me&to in država —
Naročite lahko to knjigo pri:
KNJIGARNI
"Glas Naroda"
216 WEST 18tb STREET
NEW YORK