štev. 76. O Ljubljani, o četrtek, dne Z. aprila 1908. Velja po poŠti: u celo leto naprej K 26'— za pol leta * „ 13'— ta četrt leta „ „ 6-50 ta en mesec „ „ 2*20 V upravništvu: ta celo leto naprej K 22-40 za pol leta „ „ 11-20 sa Četrt leta „ « 5-60 xa en mesec „ „ 1-90 ti pošllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez ----dvoriSie nad tiskarno). — Rokopisi sr> ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemalo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Leto xxxvi. Inserati: Enostop. petltvrsla (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . . 3 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem nb-javljenju primeren popust. Izhaja Vbak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate ln reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. -J*" Današnja številka obsega 4 strani. '•C SodnljsKe razmere no Slovenskem. (K govoru dr. Korošca v proračunskem odseku.) V neprestano razvijoči sodni vedi nastopajo vedno nove smeri, ki težijo po tem, da se spopolni pravosodje in da postanejo sodišča zares vzorna zavetišča, pravice za vse one, ki jo tamkaj iščejo. In v to svrho se. študirajo kriminalna psihologija, kriminalna psihiatrija in bogsi-gavedi kaj še vse. Vse te vede se trudijo, podati podrobno in popolno analizo celotne človeške osebnosti. Naša avstrijska iustična uprava priznava opravičenost teh pomožnih ved, le nekaj noče vsaj praktično pripoznati, namreč da je za tako analizo prepotrebno tudi popolno znanje jezika onega ljudstva, ki išče pred sodiščem pravice in zadoščenja. V proračunskem odseku je v imenu Slov. kluba grajal to hibo justične uprave v živahnem govoru in z odločnimi besedami državni poslanec dr. Korošec. Zadel je pri tem seveda ob odpor nemških tovarišev dr. Hofmann-VVellenhofa in Ma-lika, a njihove ugovore je sproti pobijal s tako spretnostjo, da sta kmalu obmolknila. Slikal je jezikovne razmere pri sodiščih na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem, podal je torej enkrat celoten pregled jezikovnega vprašanja pri sodiščih na Slovenskem. Posebno obte-žilna za justično upravo so bila njegova izvajanja glede na razmere na Koroškem in Štajerskem. Načela novega civilnega pravdnega reda slonijo na neposrednosti in ustnosti. Tuje sodnijske osebe na Štajerskem in Koroškem grešijo proti tem načelom z rabo našemu ljudstvu nerazumljivega nemškega jezika. Iz neštevilnih pritožb so naši justični upravi te nezdrave razmere dobro znane, toda ona ničesar ne stori, da bi jih sanirala. Z zadnjimi sodnij-skimi imenovanji je pokazala, da jc vedno voljna, jih celo še pospeševati. Med slovensko ljudstvo je iznova poslala sodnike, ki so po jeziku in mišljenju tuji narodu, med katerim bi naj delovali. Niti njegovega jezika niso dovolj zmožni. Porotna sodišča posebno v naših obmejnih krajih tudi ne morejo izvrševati svojega visokega zvanja, ker sc pri njih gleda v prvi vrsti na znanje nemškega jezika, ne pa na druge za porotnike potrebne sposobnosti, zato pridejo med porotnike mnogokrat tudi elementi, ki so najmanj pozvani za častno nalogo prostega sodnika izmed ljudstva. Ker je dr. Hofmanu hotel iz interpelacije Gostinčarjeve izvajati, da so Slovenci sami nezadovoljni s slovenskimi sodniki ter da pogrešajo objektivnosti pri njih, odgovoril je dr. Korošec na to, da se pritožbe proti slovenskim sodnikom na Slovenskem vsled te interpelacije ne smejo generalizirati, tega namena interpelacija tudi nikdar ni imela. Toda kakor pri drugih narodih, tako se tudi na Slovenskem kaže tuintam žalostno dejstvo, da politični in konfesijonalni milieu, v katerem se sodniki gibljejo in živijo, škodljivo vpliva na njihovo neodvisnost v sodni dvorani. To so one netežnine, katere se ne dajo odpraviti z naredbami in odloki iz justične centrale, ki pa silovito poglabljajo nezaupnost ljudstva v nepristranost sodnikov. Izginile bodo, kadar si bodo vsj sodniki v svesti svoje visoke in važne naloge. Novi civilni pravdni red ni našel povsod sposobnih mož. To pa velja za druge narode nič manj kakor za Slovence. Jezikovne naše pritožbe bi takoj nehale, ako se ugodi stari želji Slovencev, da se ustanovi za Kranjsko in za slovenske sodne okraje na Štajerskem ter Koroškem c. kr. nadsodišče v Ljubljani. Dr. Korošec je stavil v proračunskem odseku tudi resolucijo v tem smislu. Slovenski klub. v kojega imenu je govoril dr. Korošec, je zopet pokazal ob tej priliki, kako s paznim očesom zasleduje dogodke na Slovenskem, kako stoji na straži za narodne pravice svojega ljudstva. in kako trezno sodi celo naše sodne razmere, čeprav ima v sodnijskih krogih toliko in tako srditih nasprotnikov. Vse pri starem. Dunaj, 1. aprila. Dne 19. aprila 1880 sta izdala ministra grof Taaffe in Stremayr za kraljevino češko jezikovno naredbo, katere paragraf prvi se glasi: »Politična, sodna in državna pravdna oblastva morajo strankam izdajati rešitve v onem deželnem jeziku, v katerem je bila sestavljena pismena ali ustna vloga.« Ta Strcmayrjeva naredba je bila v veljavi skoraj 18 let. Kar nenadoma pa je sodnik v Hebu zavrnil češko vlogo, češ, da ondi češčina ni uradni jezik. Najvišje sodišče je sicer razsodilo, da se postopanje sodnikovo ne strinja z navedeno naredbo, toda sodnik je vztrajal pri svoji trditvi, sklicujoč se na svojo neodvisnost. To je jedro vsega najnovejšega prepira med Cehi in Nemci, ki razburja javno mnenje in parlament ter ustvarja pogoje za krizo. Ze več tednov so za kulisami delali grom, blisk in točo, ki naj se usuje ob ugodni priliki. Med razpravo o visokih šolah so viseli sivi oblaki — tobakovega dima nad glavami nekaterih ministrov. Baron Beck pa je spretno odbil vodeno strelo ter prezračil dvorano proračunskega odseka. Na vrsto je prišla pravosodna uprava in javno mnenje, katero so med tem pripravila razna glasila, je zahtevalo zadoščenje, /rtev za užaljeno narodno čast. Dinamitardi pa imajo vedno bombe pripravljene, da vzbujajo pozornost, strah in zabavo. Včeraj je govoril pravosodni minister dr. Klein ter se zvijal na desno in levo, da odnese zdravo kožo iz zasede. In zmuzal se je, da se niso ganili ne Nemci ne Čehi. Igra je bila slabo uprizorjena, ker bomba se ni razletela. V tej zadregi hite režišerji za kulise, da se posvetujejo, ali naj so dobre ali slabe volje. Sklenili so oboji, da hočejo biti sicer slabe volje, vendar pa si še ne skočijo v lase. Celo popoldne v pozno noč so se vršila posvetovanja, ali je sedaj čas za krizo ugoden ali ne. Ker niso mogli priti do pravega sklepa, sklenili so, naj baron Beck sam danes označi stališče vlade ter ugladi valove. Baron Beck jc bil vedno vljuden in po-strežljiv ter bil takoj pripravljen, da ponovi Kleinovo izjavo. Druzega tudi sedaj ni mogel storiti. Pravosodni minister se drži načela, da je jezikovno vprašanje predmet sodne judikature in se torej odteguje vplivu uprave. Ko bi minister posegel vmes, kršil bi neodvisnost sodnikov ter ugled sodišč. To stališče pa naravnost nasprotuje Stremayrjevi naredbi, ki jasno ukazuje sodnikom, da sta oba jezika enakopravna po celi češki kraljevini. Ta del Kleinove izjave je zadel ob češki odpor. Da pa se vzdrži v ravnotežju, je rahlo grajal tudi nemške uradnike, ki si čez mero prisvajajo neodvisnost tudi v jezikovnem vprašanju. Edino le jezikovni zakon more napraviti premirje. Danes pred sejo proračunskega odseka še ni bil jasen položaj, kriza je visela še v zraku. V odseku so govorili dr. Ad-ler za jezikovni zakon, dr. liofmann »ad maioreni Ciermaniae gloriam«, dr. Korošec, ki je jako odločno in spretno zavračal predgovornika. češki socialni demokrat Nemec in Seitz. Med sejo pa je bil zbran generalni štab v sobi, da določi pogoje za premirje. Ko je ob uri predsednik zopet otvoril sejo, ni hotel govoriti noben vpisan govornik. dokler Bcck ne prečita vladne izjave. Do četrte ure so se razni poslanci, ki jih je radovednost prignala v dvorano, prerivali v gnječi ter kovali dobre in neslane dovtipe o »krizi«. Kmalu po četrti uri pridejo ministri z baronom Be-ckom v dvorano, kjer se vse drenja v prve vrste, da ne preslišijo »oznanila«, ki naj razpodi politično nevihto. Beckova izjava. Baron Beck potegne iz žepa snopič listov. V dvorani nastane tišina. Baron Beck čita: Razmere so postale neznosne, nevz-držljive. Stremayrova jezikovna naredba, ki je veljala toliko let, je nenadoma prišla ob veljavo, kar mora razburiti češke poslance. Pa tudi Nemci ne morejo biti zadovoljni s sedanjim položajem, ki škodi še največ državni upravi ter ugledu pravosodja. Zato vlada ne more mirno gledati teh nezdravih razmer, ki se morajo čimpreje urediti s posebnim zakonom. Načrt tega zakona je že izdelan ter je v reviziji. Načrt sam pa ne zadošča, ampak potrebna je tudi konstelacija, ki omogoči zakon. Vlada se hoče resno potruditi, da ustvari tako konstelacijo. Dokler pa se to ne zgodi, naj ostane vse »status quo« ali pri starem. Najprvo je potrebno premirje. To pa jc mogoče, ako je na obeli straneh dobra in resna volja. Zato vlada poživlja poslance, da jo podpirajo pri delu za ugodno konstelacijo in potrebno premirje. Ko je baron Beck prečital to izjavo, nihče ni bil od včeraj modrejši. Govoril je LISTEK. Trije poročevalci. (Spisal Conan Doyle.) V celi veliki pustinji med črnimi skalami in rumenim peskom jc bila saino ena mala skupina palm. Ležala je visoko na bregu in pod njo se je hitro valil rujavi Nil v vrtincih proti ambigolskemu kataraktu in delal majhne penaste kolobarje okoli vsakega kamena, ki je molel iz njegove gladine. Gori z jasnega modrega neba je pošiljalo solnce vroče žarke na pesek, od koder so se zopet odbijali pod kraje klobukov iz plutovine in pripekali na jezdece kakor vročina iz plavža. Solnce se je vzdignilo že tako visoko, da sence konj niso bile večje, kakor ti sami. »Uj!« je zavpil Mortimer in si brisal čelo, »v turški kopeli bi morali plačati za to pet šilingov.« »Gotovo,« je rekel Scott, »toda treba vam ni jezditi dvajset milj v turško kopel, z daljnogledom, revolverjem, steklenico za vodo in z vsem tem, kar maha od vas kakor z bogato obloženega božičnega drevesca. Parna kopel v Kewu je izborila kakor konservatorij, toda v njej sc le ne morete vleči po tleh. Glasujem za to, da se utaborimo v palmovem gaju in ostanemo tu do večera.« Mortimer se je vzpel v stremenih in bistro pogledal proti jugu. Povsod so bile iste črne, razbeljene skale in isti globoki, rumeni pesek. Samo na enem kraju se je videlo, da je pot presekana od strmega nasipa, ki se je razprostiral do reke. Tod je bil nasip stare železnice, ki so jo Arabci razrušili pred dolgim časom, a so jo zdaj zopet zidali Egipčani, ki so se bližali tem krajem. Nobenega drugega znamenja o človeškem delu ni bilo v vsem tem zapuščenem kraju. »Ali so pahne ali pa nič,« je rekel Scott. »Dobro, mislim, da moramo počivati; in vendar mi je žal za vsako uro, ki jo porabimo, da se odpočijemo. Kaj bi rekli naši izdajatelji, ako bi zamudili bitko?« »Dragi bratec, staremu lisjaku kakor si ti, bi ne bilo treba praviti, da nobeden pameten modern general ne začenja bitke, dokler ni zastopnikov tiska.« »Ali ti ne misliš tako?« je rekel mladi Anerley. »Mislil sem, da nas imajo za neprijetno zlo.« »Časnikarski poročevalci, agenti in vsa ta skupina nekoristnih trotov — kakor se glasi odstavek v ,Žepni knjižnici za vojaka' lorda Wolselcya«. je zavpil Scott. »Poznamo vse to. Anerley,« in po-mežiknil je skozi modre očali. >Ako bi se pripravljalo za bitko, bi prav kmalu imeli konjenico za spremstvo, da nas hitro dovede tja. Bil sem v petnajstih bitkah in nisem bil šc v nobeni, kjer bi ne bili pripravili miz za poročevalce.« »To je izborno; toda sovražnik ni tako postrežljiv,« je rekel Mortimer. »Niso dovolj močni, da bi izsilili bitko.« »Pa samo majhen boj mogoče?« »Boli verjetno je, da napadejo zadnjo stražo. V tem slučaju smo pa ravno tam, kjer bi morali biti.« »Saj smo! Tako lahko tekmujemo z Reuterjevim poročevalcem, ki nas je prehitel! Dobro torej, izprezimo in zajuter-kujmo pod palmami.« Bili so trije in so zastopali tri velike londonske liste. Reuterjev poročevalec je bil trideset milj spredaj, dva poročevalca večernih listov na velblodih sta bila dvajset milj za njimi. To so bile oči in ušesa občinstva, ki so plačali vsako stvar in potrpežljivo čakali, da izvedo rezultat svojih izdatkov. Bili so znameniti možje, ti služabniki tiska; dva sta bila že stara veterana, a tretji je bil prvič na potu v vojsko in jako spoštoval svoja slavna tovariša. Prvi, ki je ravno razjahal svojega rujavega ponija, kakoršen se rabi pri igri polo. je bil Mortimer, poročevalec lista »lntelligence«, velik, raven, s sokoljim nosom, v jopiču iu jezdnih hlačah, s škr-latastiin pasom, a kožo je imel od solnca in vetra rujavo kakor škotski bor in obraz je imel ves marogast vsled moskitskih in mušičjih pikov. Drugi je bil majhen, uren. živahen, z modrikasto-črno, kodrasto brado in ravno takšnimi lasmi. To jc bil Scott. poročevalec Couriera«; v levici je imel muhalhik in neprestano mahal z njim. Prestal je več nevarnosti in izvršil več sijajnih činov, kakor vsi drugi poročevalci razun znamenitega Chaudlera, ki zdaj ni mogel več v bitke. Bila sta si čudovito nepo-dobna in neenaka, Mortimer in Scott, a ravno ta različnost je bila vzrok, da sta bila tako iskrena prijatelja. Bila sta potrebna drug drugemu. Kar je bila prednost enega, to je bila slabost drugega. Skupaj sta tvorila popolno enoto. Mortimer je bil Saksonec — počasen, vesten, oprezen; Scott je bil Kelt — hiter, neskr-ben in sijajen. Mortimer je bil bolj temeljit, Scott bolj zanimiv. Mortimer je mislil bolj globoko, a Scott je pripovedoval bolj jasno. Akoravno sta oba videla mnogo bitk, vendar nista bila vsled čudnih slučajev še v nobeni vojski skupaj. Skupaj sta videla vso novo vojaško zgodovino. Scott se je udeležil bitke pri Plevni, Sipki, v Zulusu, Egiptu in Suakimu; Mortimer je videl bur-sko vojsko, čilsko, vojsko med Bolgarijo in Srbijo, oproščenje Gordona, vojsko na indijski meji. brazilsko revolucijo in Madagaskar. Ker sta vedela toliko, jima je to posebno sladilo pogovore. V teh ni bilo nikakih negotovosti in ugibanj, ki jih je toliko v naših pogovorih; vse je bilo gotovo in definitivno. Govornik je bil tam in še poslanec Klotač, nato pa je predsednik zaključil sejo. Oba nasprotna tabora imata posvetovanja, od katerih bode odvisno jutri glasovanje in politična konstelacija. Razpršeni oblaki. Zvečer so se razpršili viharni oblaki. Cehi so sklenili po večurnem posvetovanju, da glasujejo za pravosodni proračun. Davčni odsek. je obravnaval danes o vladnem načrtu glede na avtoinobilni davek. Pričeli so podrobno razpravo. Preti tfržaunozborskim zasedanjem. D u naj, 2. aprila. Vlada je pripravila za današnjo sejo štiri nujne predloge, ki jili vlože voditelji velikih strank. Predlogi so: vojaški novinci, povišanje stanja deželne brambe, podpore rodbinam rezervistov, kompeten-ca novega delavskega ministrstva. Rusini vlože nujni predlog o galiških, grof Stern-berg pa o čeških deželnozborskih volitvah. Sternberg trdi, da jc bil pri prvi volitvi že izvoljen, a so mandat brez razloga razveljavili. Delavna doba po trgovinah. Trgovinsko ministrstvo je predložilo zbornici zakonski načrt v obliki novele k obrtnemu redu. ki vreja pereče vprašanje delovnega časa po trgovinah in osobito, kdaj naj se zapirajo zvečer. Delavna doba se ne določa zgolj za osobje po trgovinah, skladiščih in pisarnah, marveč za vse trgovske obrti brez razločka tako, da se določi najmanjši počitek desetih ur. Za odprte trgovine se določi tudi, kdaj se smejo trgovine odpirati in zapirati. Od 9. zvečer do 5. zjutraj morajo biti zaprte trgovine, kakor tudi ž njimi zvezane pisarne in skladišča. Nadalje se določa, da sme deželna politična oblast, ko poizve mnenje trgovske in obrtne zbornice, zadruge, pomočniškega zbora in občine, določiti, da se morajo trgovine zapirati prej, kakor po postavi določenem času in sicer od 7. ure zvečer nadalje. Podpore svojcem rezervistov. Vlada je s svojo predlogo o podporah svojcem rezervistov, ki so pozvani k orožnim vajam, izpolnila točko prestolne-ga govora iu ustregla dolgotrajni zahtevi. Postava določa, da imajo do podpore pravico oni svojci, ki so predvsem navezani na zaslužek pod orožje pozvanih rezervistov. Izvzeti so pa oni pod orožje pozvani rezervisti, ki dobivajo med orožno vajo plačo, kakor tudi taki, pri katerih se sklepa. da po premoženju, zaslužku in dohodkih ne trpe svojci. Podpora se določi s 50 odst. običajne dnine. Najvišja dnina znaša 4 K. Podpora se določi ne zgol na dneve orožnih vaj, marveč tudi za one dneve, ko rezervist potuje k vaji. Ce rezervist brez svoje krivde oboli in se podaljša vsled bolezni službena doba. dobe svojci tudi podporo. Po tej postavi bo v naši državi /.a svojce rezervistov med vsemi državami najbolj preskrbljeno. Nemška po-stavodaja določa manjšo podporo, do katere ima tudi pravico manj upravičencev, kakor predlaga naša vlada. Stranke. Rusinski klub je izvolil za načelnika poslanca Romanczuka, namestnika sta poslanca \Vassilko in Ceglinski. Rusini so jako vznevoijeni. ker vlada ni izpolnila svojih obljub ob sklepanju trgovinske pogodbe /. Ogrsko. Krščanski socialci so se včeraj posvetovali več ur. Vodil je sejo dr. Lueger. Med drugim so razpravljali o Wahrmun-dovi zadevi in o enakopravnosti katoliških dijaških zvez. Krščanski socialci odločno zahtevajo enakopravnost katoliškega dijaštva. Izvolili so odsek, ki naj izvede ta sklep. SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseli prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! HRVAŠKA. Dr. pl. Nikolič o položaju. Bivši hrvaški podban je izjavil dopisniku »Agramer Tagblatta«. da ni res, da bi bil on hotel posredovati pri vladarju v korist koalicije. Tudi grof Pejačevič ni nastopal v tem smislu. Dr. pl. Nikolič misli, da je vlada barona Raucha izgubljena. Baron Rauch se nahaja zdaj v zagati, in vprašanje je le, koliko časa bo imel v tem ozkem prostoru dovolj zraka in luči. Toda sedaj je v interesu ogrske vlade, da sc Rauchu to životarenje čim bolj podaljša, ker se vendar ne more vsa- ka dva meseca imenovati novega bana. Razun tega pa ima ogrska vlada sedaj rešiti tako važna vprašanja in je njen položaj v parlamentu tako žalosten, da se ne more baviti s hrvaškim vprašanjem in z odstopom bana. Bivši podban jc torej mnenja,da tako kmalu še ne bo izpremembe v hrvaški vladi in v sistemu. Baron Rauch bo navidezno še dalje životaril, kar pa koaliciji ne dela sivih las. Koalicija bo tudi zanaprej zastopala svoje opravičene zahteve, če bi se jih tudi tako krivo razlagalo, kakor govor starostilega predsednika Barčiča v saboru, kateri govor je služil banu Rauchu za pretvezo, da je sabor odgodil, dasi Barčič ni zahteval ničesar drugega, nego da se vršijo določila nagodbe iz leta 1868. AVSTRIJA. Rezervatno povelje. Poveljnik IX. armadnega zbora v .lo-žefovem je izdal rezervatno povelje, ki prepoveduje častnikom obisk čeških prireditev na nemškem Češkem. Dr. Lueger o politiki. Dr. Lueger je zaslišal več časnikarjev, s katerimi se je razgovarjal o politiš-kih zadevah. O položaju sodi zelo pesimistično. Rekel je: »Nekatera vprašanja so taka, da se lahko rešijo le, čc bi pobili vse politike. Ce bi bil minister, bi ne vedel, kai naj bi storil. Vesel sem, da si nisem ogledal zgodovine. Veseli me, da sem dunajski župan.« Dr. Lueger je rekel, da je dobil v Lovranu zopet veselje do življenja in da sc mu je izboljšalo zdravstveno stanje. OGRSKA. Košutova avdijenca pri cesarju. O včerajšnji Košutovi avdijenci se uradno poroča, da je Košut poročal vladarju o tekočih poslih svojega resorta, nakar je pričel vladar razgovor o splošnem politiškem položaju in o aktualnih politiš-kih vprašanjih.Vendar jc bil jakomilostljiv s Košutom iu sc je zelo zanimal za vprašanja, ki so bila v razgovoru. Glasilo Ko-šutove stranke »Magyar Orszag« poroča, da je avdijenca velevažna. Košut ni dal ni-kakih pojasnil o avdijenci. Kljub temu sodijo ogrski politiki, da so se začela vsled avdijence dalekosežna pogajanja osobito glede ua voj. vprašanja. Košut je izjavil lc, da želi. naj se odgodi rešitev vojaških vprašani. O bančnem vprašanju in o carinskih zadevah se ni razpravljalo, ker sta rešeni zadevi po pogodbi. — Po avdijenci se je podal Košut k vojnemu ministru Schonaichu, s katerim sta se razgovarjala nad eno uro o vojaških zadevah, ne samo o povišanju častniških plač. marveč sploh o vseh vojaških vprašanjih. Košut ie bil pozvan, da se izjavi o vojaških vprašanjih kot predsednik neodvisne stranke, ki se najbolj upira povišanju častniških plač in že zdaj zahteva, da rešiio vojaška vprašanja. Košut je obiskal trdi zunanjega ministra Aehrenthala. nakar se ie povrnil v Budimpešto. Nekateri politiki sodik), da prevzame vlado Košutova stranka. Ce se to zgodi, prestopita v opozicijo ustavna in ljudska stranka. Volivna preosnova. Načrt o volivni preosnovi Andras,sy ne predloži to spomlad zbornici. Izdelan bo sicer načrt v nekaj tednih, a več časa rabijo za razdelitev okrajev. Sodelovali bodo pri določitvi okrajev tudi višji žu-pani. Ogrsko-hrvaški državni zbor. V včerajšnji seji je vzel predsednik besedo Rumunccma Brediceanu in Damjanu. Pop očita podpredsedniku Rakovsz-kemu, da krši poslovnik in izrablja svojo oblast. Predsednik mu vzame besedo. V zbornici nastane velik hrup. Košutovec F.itner je očital poslancem narodnosti!, da zlorabljajo govorniško svobodo. BALKAN. Nemški cesar in sultan. Sultan je odposlal posebno odposlanstvo, ki ga vodi minister Turkan paša, da pozdravi nemškega cesarja. Turkan paša izroči Viljemu sultanovo lastnoiočno pismo. Trdi se, da vabi sultan Viljema na obisk v Carigrad. Poneverjenja v bolgarskem vojnem ministrstvu. Novi vojni minister je imenoval posebno komisijo, ki ima dolžnost, da preišče poneverjenja, ki so se dogajala v vojnem ministrstvu ob času Stambulove vlade ob nabavi brzostrclnih topov in drugega vož-nega blaga po francoski tvrdki Schneider v Creuzotu. Dognali so. da je tvrdka do-pošiljala jako neredno naročenih 81 baterij. Topovi so iz slabega materijala. To jc bilo le mogoče, ker so z visokimi vsotami podkupili visoke dostojanstvenike. Tvrdka Schneider jc izvedla naročilo za 25 milijonov frankov obleke, ki jo je nakupila pri drugih franc. tvrdkah in jo Bolgarom prodala za višjo ceno, kakor je običajna. Armadni krogi so zelo razburjeni. Sodijo, da očisti ozračje sodno postopanje proti krivcem. ČASNIKARSKE STOLICE NA BAVARSKIH VSEUČILIŠČIH. Bavarsko naučno ministrstvo je sklenilo, da ustanovi na bavarskih vseučiliščih samostojne učne stolice za žurnalistiko in časnikarstvo. POVIŠANJE PRUSKE CIVILNE LISTE. V pruski zbornici se predloži predlog za povišanje civilne liste pruskemu kralju Viljemu. FRANCOSKI PREDSEDNIK OBIŠČE RUSIJO. Fallieres namerava obiskati v drugi polovici julija Rusijo. Ob povratku obišče tudi Stockholm, Kodanj in Kristijani jo. SPOR MED RUSIJO IN AMERIKO. Rusija se je pritožila v VVashingtonu, ker noče ameriški konzul v Harbinu priznati ruskih pravic do posebne jurisdikcije v železniškem okrožju Harbin-Charlar, češ, da prizna le kitajsko oblast. Konzul postopa po naročilu ameriške vlade, ki dela na nedotakljivost kitajskega ozemlja in za politiko odprtih duri v Mandžuriji. Dnevne novice. H Stara baba v »Narodovem« uredništvu še vedno dokazuje »klerikalno-nemško zvezo«. Stvar je postala zabavna. Ker so ji zmanjkali vsi dokazi, je obvisela »Narodova« stara baba na sledečem argumentu: Klerikalno-nemška zveza obstoji zato. ker dr. Šusteršič ni z ogorčenjem zavrnil nemških glasov pri volitvi deželnih odbornikov. Isti argument pa velja tudi za dr. Tavčarja, ki tudi ni z ogorčenjem zavrnil nemškega glasu dr. Eger-jevega. Iz vsega pisanja liberalcev se vidi samo onemogla jeza stare babe, ki bi bila rada mlada, pa ker je nihče ne mara več, izza plota zmerja mladino in jo obrekuje. -f Narodno-napredna stranka razpošilja pozive slovenskim veleposestnikom za reformo veleposestniške kurije. Stvar sama na sebi je opravičena, a po izjavah liberalnih voditeljev, ki so sami izrekli, da v sedanjih razmerah vsled znanega stališča, ki ga zavzemajo na merodajnem mestii, ni misliti ua izpremembo veleposestniške kurije, dokler je ta kurija sama noče, je ta liberalni poziv, podpisati od gg. Hrena, Lenarčiča, Lavrenčiča in Fel. Sta-reta, samo intriga, ki naj zavleče ali onemogoči volivno reformo sploh. Ce bodo liberalci še dalje intrigirali, res ne bo preostalo drugega, kakor da sc razpišejo nove volitve. 4 Cesar se letos prvič ne udeleži, odkar vlada, cerkvenih slovesnosti Velikega tedna. Odpade tudi umivanje nog. + »Mladost« izide v soboto, 4. t. m. Somišljenikom po vsem Slovenskem se bo poslala na ogled, v Ljubljani se je bo dobivalo tudi v pisarni »Katoliške Tiskarne« pri upravniku g. Ivanu Podlcsniku, kamor naj se sploh pošilja naročnina iu vse uprave se tičoče stvari. Naročnina znaša za celo leto 2 K. posamezna številka pa K) v. Izhajala bo »Mladost« prvo in tretjo soboto vsakega meseca. Za sotrudnike so strokovnjaki v mladinskih in ljudsko-iz-obraževavuih, apologetičnili ter organiza-toričnih strokah. Naročnike-rnladeniče vabimo, da marlijvo sodelujejo pri listu z dopisovanjem. Cim več sotrudnikov, tem večji bo list in tem boljši. Izpočetka je najbolj potrebna po načrtu izvedena agitacija. V tem oziru bodo naši vrli telovadni odseki vsem za zgled in središče vsemu delovanju. Dopisi naj se pošiljajo uredniku F. Terseglavu (»Katoliška Tiskarna«, Ljubljana). Uredništvo. 4- Za poštarja v Tržiču bo imenovan g. Zadnik. Nemec, ki je prosil za to mesto, jc svojo prošnjo umaknil. + Napredek Slovencev v Aleksan-driji. Iz Alcksandrije se nam poroča: V nedeljo. 29. marca, je bila prva kinemato-grafična predstava in slavnostno otvor-jenje krasne dvorane društva »Krščanska zveza Slovenk«. Dva naša rojaka, brata Klun. lastnika v obče znane »Urbatiora« kinematograf sta v prid društvu, ki ima ogromne stroške za dvorano, pričela ondi predstave. Poštni urad pri Sv. Jakobu v Trstu sc kmalu ustanovi. Trgovinsko ministrstvo je že izdalo dovoljenje. Novi vlaki na južni železnici. Južna železnica vpelje s 1. majem na progi Št. Peter-Reka dva nova vlaka in sicer bode eden vozil v smeri Št. Peter-Reka ob I. uri 15 min. iz Št. Petra in prihajal na Reko ob 2. uri 55 ni. popoldne. Odhajal pa bo drugi iz Reke ob 12. uri 55 min. in prihajal na postajo Št. Peter ob 3. uri I min. pop. Ta dva nova vlaka bosta imela v Št. Petru zvezo z osobnima vlakoma št. 32 iu 35. Izboljšanje osebnega prometa na progi Ljubljana-Trst na ta način, da bi vlaka štev. 73 in 76, ki vozita sedaj med Ljubljano in Mariborom, vozila med Mariborom in Trstom je južna železnica vsled podanih prošenj sicer vzela v pretres, vendar pa izjavila, da jih sedaj še radi obstoječih tehničnih težav ne more uvesti. — C. kr skladišča v Trstu sprejemajo tovorno blago vseli vrst le tedaj, ako je zasigurano takojšnjo nakladanje v parnike. Za vskladiščenje določeno blago se ne sprejema. Za Trst prosta luka južna železnica in Trst prosta luka c. kr. državna železnica namenjeno blago sprejemajo železniške postaje le tedaj, ako odpošiljatelj v tovornem listu izrečno potrdi, da se brezpogojno podvrže vsem posledicam v slučaju, da c .kr. skladišča zavrnejo sprejem. — — Zdravila so se podražila pred nekaj dnevi, ko je postala nova taksa pravo-močria. Po novi taksi je dražjih 194 zdravil.. Umrl je v Pragi bivši rektor češke tehniške šole prof. K- Petojik. Grof Harrali je imel včeraj nemirno noč, vendar se splošno dobro počuti. — Umrla je v Čikagi v Ameriki Marija Naitnik, mati bogoslovca goriškega semenišča Andreja Nartnika. Naj v miru počiva! — Roditeljski večer v Radečah pri Zidanem mostu. Iz Radeč pri Zidanem mostu se nam piše: V nedeljo, 29. marca ob treh popoldne, je bil v tukajšnji novi šoli roditeljski večer. Ljudstva se je kar trlo v sobi, kjer je imel g. nadučitelj Fr. Rant pozdravni govor na mnogoštevilne očete in matere, ki so prišli na razgovor. Povdarjal je zbližanje med šolo in domom Stariši in učitelji morajo delovati složno ker le tako bo vspeli gotov. Napredek je nemogoč, kjer eden razdira, kar drugi dobrega sezida. Odobravanje med poslušalci je pričalo, da ljudje pomnijo pomen šole, in da zaupajo svojo mladino učitelju ' ki gori za njih blagor. — Gospodična. Avgusta Kolnik je govorila dal e o dekliški vzgoji. Začrtala je v jedrnatih besedah vso pot. ki jo naredi deklica od časa, ko se začne zavedati, do svojega razvoja Otrok se ne začne vzgajati šele s sedmim letom, ampak že v prvih mesecih. Otroku ne dovoliti vsega, kar zahteva, ker to ga naredi samovoljnega in jezljivega. Priporoča snago, usmiljenost in delavnost, kot, diko vsake gospodinje. Zlasti ženskih ročnih del ue more dovolj prehvaliti. Ljudstvo je govornico pazno poslušalo in ji pritrjevalo. Drugi del večera so zavzele skioptične slike. Obiskali smo razne kraje naše države. Videli srno našo Riviero, ogledali smo si Bosno, zrli smo kraje bratskih Cehov, a pozabili nismo naših krasnih slovenskih planin. Gledali smo v čase nadvojvode Karla pri Aspernu, Dau-na pri Kolinu, princa Eugena itd. Gospod nadučitelj je slike temeljito pojasnjeval. Dobro vspeli večer je zaključil g. kaplan Alojzij Jerič s skioptičnimi slikami iz sv. pisma stare zaveze in jih spretno pojasnil v vzgojni smeri. Po preteku dveh niso se razšli ljudje prav zadovoljni. — Cena kruha v Trstu. Komisija za službeno ustanovitev cen kruhu za april je določila sledeče cene moki: za moko štev. 0 36 K 50 h, za moko št. 2 35 K 50 h in za moko št. 4 34 K 50 h od meterškega stota. Kanal Donava-Sava. Ogrska vlada je dala izvršiti načrte za nameravani kanal Donava-Sava. Kanal bo dolg 56 in pol kilometra ter bo šel od Vukovarja čez Bogdanovac, Bršadin, Marinac, Vinkovce, Novo selo in Prkovac v Šamac na Savi. Kanal bo tri in pol metra globok, na dnu širok. IS metrov, na površju pa 35 metrov ter so stroški proračunjeni na 25 milijonov in 40(1 tisoč kron. Vodo bo dobival kanal iz Save. Ladje bodo vlačili spočetka konji, pozneje pa električne lokomotive. Kanal bo krajšal pot za 420 kilometrov ter postane važen za izvoz na Reko, zlasti če se regulira še Kolpa. Prevoznina se vsled kanala zniža za 154 do 300 vinarjev. Ce se računi promet na 18 milijonov ton in kanalsko pristojbino na 74 vinarjev od tone. povrnejo se stroški za vzdržavanje kanala in zagotovi odplačevanje investirane glavnice. Puran ga je izdal. Zadnjega dne m. m. korakal je po zagrebških ulicah z vrečo na rami 40-letni potepuh Juri Vukin i/. Zagreba, znan »perotninar« — v tem smislu namreč, da mu drugi gojijo kokoši, on pa pride po nje, kadar so dovolj debele. V Dugi ulici ga sreča redar in vpraša, kaj nese. »Nič takega,« se odreže mož z vrečo. »Nič takega?« vpraša redar in potiplje vrečo. V tem se nekaj oglasi v vreči: »E pur, e pur«. Redar, ki zna laški, je stvar razumel, tat pa tudi. Purana so spravili v hlev gospodarjev, Vukina pa v kajbo. — Novice iz Aleksandrlje. Dne 26. marca sc je odpeljal v Rim in potem v domovino preč. p. prior dr. Ansgar Hoe-nigmann iz Tanturja. — Isti dan je bila poslana v domovino s spremstvom neka Slovenka, kateri se jc omračil duh. — Železniško ravnateljstvo za Dalmacijo. Železniško ministrstvo je sklenilo ustanoviti za Dalmacijo samostojno železniško ravnateljstvo v Splitu. V to svrho se vrši dne 6. t. m. konferenca v železniškem ministrstvu na Dunaju. — Nov kurat c. in kr. vojne mornarice. V Pulju je nastopil službo kot mornariški kurat drugega razreda dr. Anton Poparič iz splitske škofije. — Po nedolžnem aretiran je bil v Beljaku Jožef Lise, katerega so osumili, da je pred meseci vlomil v blagajno železniškega podjetja v Kranju in odnesel okoli 33.000 K. Pri aretiranca so našli 1984 K, o katerih je pa Jožef Lise izkazal, da jih je pošteno zaslužil. Liseja so pripeljali v Ljubljano, kjer se je sodišče prepričalo, da je Lise nedolžen ter ga je izpustilo iz zapora. — Poizkušen samoumor. V Trstu se je ustrelil v prsa narednik lovcev, 32 let stari Karol Pavlista, in se nevarno ranil. — Ponarejeni petkronski novci krožijo v Pulju in na Reki. Redarstvo jih je konfisciralo te dni v Pulju pet, na Reki pa dva. Izgubil se je pred osmimi dnevi v Zagrebu desetletni učenec Dragotin Lu-kačič. — Matura na Hrvaškem. Hrvaška deželna vlada jc priobčila predpise za polaganje zrelostnih izpitov na gimnazijah in realnih gimnazijah. Ta reforma stopi takoj v veljavo. Novi predpisi so v obče posneti po avstrijski preosnovi, seveda, v kolikor je to pri posebnih razmerah na Hrvaškem bilo mogoče. Zanimivo je to, da bodo marali eksternisti, ki niso redno končali vseh osem razredov srednje šole, polagati posebne predizpite, tla dokažejo kvalifikacijo za maturo. — Nad 700.000 brezposelnih delavcev je sedaj v Ne\v Yorku. — Kranjskogorska podružnica slov. planinskega društva priredi dne 5. aprila ob seclmi uri zvečer izvanredni občni zbor v gostilni pri Smeren s sledečim sporedom: Sprememba pravil. 2. Volitev. 3. Slučajnosti. — Koma sia se splašila z branami 31. marca hlapcu posestnika Jakob Sterži-narja na Vrhniki. V najhujšem diru se zadnji konj spodtakne in pade na z zobovi kviško obrnjeno brano ter se tako poškoduje, da bo najbrže poginil. Lepa žival je bila vredna nad 400 kron. RoroJKe noulce. k Strokovno društvo delavcev kranjske industrijske družbe sc tudi na Koroškem, kjer ima družba na Bistrici veliko tovarno, lepo razvija. Do 200 zavednih mož in mladeničev šteje tarnošnja podružnica. Zanje jc bil v nedeljo v Podsinji vasi shod, ki jc pri njeni^ gospod dr. Krek ob sijajni udeležbi pojasnjeval pomen in namene strokovnega društva. Tudi ta shod je pokazal, da imamo na Koroškem izredno inteligentno in značajno ljudstvo, ki mu je treba samo poduka in organizacije. k Zadnja občinska seja v Celovcu, dne 31. marca, le bila precej burna. V posvetovalnici je nastal tak vrišč, da človek še sam sebe ni mogel razumeti. Vsi poročevalci listov so zapustili posvetovalnico. SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem«! Kupujte te naše vžigalice! StalersKe noulce. š Jadranska razstava v Gradcu. V torek so otvorili v Gradcu razstavo jadranskih izdelkov, ki jo je priredilo turistov-sko društvo »Adrija« s sodelovanjem odbora gospa, kateremu je na čelu soproga štajerskega namestnika grofica Clary-Al-dringen. V razstavi so dalmatinski čipkarski predmeti: tiošnje in stenska vezovina, potem predmeti ribištva in ladjedelstva z mnogimi vzorci in slikami. Razstava bo odprta do 7. t. m. š Vodovod. Občinski odbor v Ljubnem, sodni okraj Gornji Grad, je sklenil, da zgradi vodovod. Stroški so proraču-nani na 30.000 kron. š V policijskih zaporih se obesil. Obesil se je v Celju v policijskih zaporih na hlačni pas 64-letni kleparski pomočnik M. Hartner iz Grcina na Spodnjem Avstrijskem. Ker ni hotel delati ter je raje beračil, ga je policija pri tem poslu aretirala. Vzrok samoumora je najbrže, ker je bil sit življenja. š Iz poštne službe. Na lastno prošnjo je premeščen iz Zidanega mosta v Gradec poštni kontrolor g. Peter Heitirich. š Celjski »Nemški dom« stane v vsem skupaj 538.000 K. Zadnji čas Nemci zelo pridno darujejo za njega; društvo za stavbo in vzdrževanje istega je dobilo nad 25.000 K. š Zvesta dekla. Pri meščanu Thoma v Voitsbcrgu je služila dekla Marija Platzer celili 56 let. Pokopali so jo v starosti 80 let. š Trboveljska premogokopna družba ustanovi ob priliki cesarjevega jubileja podporni zaklad za delavske vdove. Občni zbor družbe, ki se je vršil v ponedeljek na Dunaju, je določil v ta namen 20.000 K. Družba razdeli letos 9odstotno dividendo. š Dragonec zginil. V noči od 30. na 31. marca je ušel iz vojašnice v Mariboru dragonec Josip Mairleitner ter se še ni vrnil. Njegovo sabljo so našli naslednjega dne na dvorišču neke hiše. Ljubljanske noulce. lj Prosimo vse svoje somišljenike po Ljubljani, da pregledajo svoje knjižnice in knjige, ki so jili prebrali, pošljejo uredništvu »Slovenca«, za knjižnico» »Slovenske krščanske socialne zveze«. Dobrodošle slovenske, hrvaške, češke in nemške knjige. Prosimo! Ij Osebna vest. Gospod deželni glavar je določil za svojega prezidijalnega tajnika deželnega koncipista, gospoda Iv. Škarja. Ij Pomnožili so zopet na tukajšnji pošti osobje pri oddelkih, kjer so prej vzeli uslužbence proč, kar smo mi prvi najod-ločnejše grajali. Ce bi ne bil nastopil »Slovenec«, bi bilo ostalo tako, kakor so si mislili višji gospodje. Poštni uslužbenci bi bili nekaj časa godrnjali in garali. Ne iz-prernenilo bi se pa prav nič. Nas veseli, ker so nas merodajni »gospodje« tako hitro ubogali. ' Ij Brat in sestra Miillner sta danes zopet stala pred okrajnim sodiščem. Med drugim jima obtožba očita, da jc g. Rudež umrl pravzaprav vsled Miillnerjevili zdravil. ■ Miillner trdi, da je Rudeža ozdravil, a da se je potem v snegu prehladil. Sicer je pa zdravnik že pred štirimi leti izrekel, da je g. Rudež izgubljen. Sodnik: Po S 343., ki pravi, da je kaznjiv, ki izvršuje zdravilstvo, ne da bi imel zdravniške študije, ste kaznjivi.« Miillner, z debelim zvezkom kazenskega zakonika v roki: »Počasi, da prečkamo ves paragraf. Tu stoji, da ie kaznjiv, ki izvršuje to »ge-\verbsmaBig«. Po besedilu zakonika morate soditi. Dokazano ni. da bi jaz izvrševal zdravništvo »ge\\ erbsmaKig«.« — Sodnik obsodi Miillnerja na en mesec zapora, njegovo sestro pa na 14 dni, češ, da sta se zagrešila proti $ 343 in da jc evi-dentno, da sta izvrševala obrt »gevverbs-mafiig«, kajti premoženja nimata,' če ne dobivata za svoje zdravljenje direktno, pa dobivata indirektno plačilo. Sestra Miill-nerjeva: > Razsodbe nc sprejmem, Kje ste nama kaj dokazali? Zadnjič sem že dejala, da imam nekaj prihrankov. Miillner izjavi, da sc proti razsodbi takoj pritoži ter zahteva prepis obsodbe. Dokazanega o tem, da bi obtoženca »gewerbsmassig«, kot zakon določa, izvrševala zdravilstvo, je bilo danes obtožencema ravno toliko kot zadnjič, ko sta bila oproščena. lj Pobegnil je poštni aspirant na južnem kolodvoru v Ljubljani Ciril Požar, rojen leta 1887 v Radečah, pristojen v Mirno peč, kateri je poneveril s poštno položnico tvrdke Krisper 3584 K. Navedeni je srednje postave, bledih upalili lic, plavili las, ima slabe zobe, narastek brk in se drži pri hoji naprej (se ziblje). Oblečen je v temnorjavo karirasto obleko, nosi črno zimsko suknjo, stoječ ovratnik, črn okrogel mehak klobuk in črevlje na zadrgo. lj Vožnja s čolni na mestnem bajerju pod Tivolijem je zopet otvorjena. lj Prvi april se je včeraj imenitno uvedel. Vreme jc bilo aprilsko: oblačno, megla, dež, babje všeno, sneg, med tem je tudi bliskalo in grmelo, in krasno solnčno vreme. lj Tujci v Ljubljani meseca marca. Meseca marca 1908 jc prišlo v Ljubljano 3904 tujcev, torej 501 več kakor prejšnji mesec in 16 več nego v istem mesecu lanskega leta. Od teh pa se je nastanilo v hotelu Union 809, Slon 744, Malic 317, Lloyd 307, Cesar avstrijski 219, Grajžar 172, Ilirija 164, _ Južni kolodvor 13.3, Bavarski vor 129, Štrukelj 105, v raznih drugih gostilnah in prenočiščih pa 805 tujcev. Pri tem pa niso všteti oni tujci, ki ostajajo, prišetlši v posete, pri svojih znancih in sorodnikih v zasebnih stanovanjih. Ij Nadebuden deček. Iz ljubljanskih šol je bil izključen Božidar Grego-r i č (sin Karola Gregoriča, vinskega trgovca), dijak I. državne gimnazije ll.c-razreda, radi tatvine knjig. To je isti nadebudni deček, ki je ukradel neko kolo, katero je prodal pri starinarju Vid Bra-tušu. v družbi z neko gospodično, katera je izjavila, da je gojenka c. kr. učiteljišča. Pri zaslišanju na policiji jc deček lažnji-vo izjavil, da je dotična gospodična Ma- rija Komar, gojenka c. kr. učiteljišča, z namenom, da bi zatajil pravo soudeležen-ko tatvine. To zadevo ima sedaj državno pravdništvo v rokah, katero bo stvar objektivno preiskalo in dognalo, katera je tista skrivnostna tatica. Ij Divje rape in gosi so letele nocoj preko našega mesta iz toplejših krajev v svoja poletna bivališča. Včerajšnje zimsko vreme jih je na poti precej oviralo. Ponoči jih je tudi razsvetljava po mestu dokaj motila, ker so dolgo glasno kričaje krožile nad mestom, predno so našle pravo smer. Proti jutru so vse jate odplule proti severu. Ij Umrl je zasebnik gospod Janez Zupančič. lj Semenj. Dne 1. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 754 konj in volov, 136 krav in telet, skupaj 890 glav. Kupčija bi se jako živahno razvila, zlasti pri konjih, ko ne bi slabo vreme vse pokvarilo. Članek. lj Društvena godba ljubljanska kon- certuje jutri popoldne v kinematografu »Edison« in sicer pri predstavah ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri. li V sprejemnici deželne bolnišnice je umrl včeraj popoldne vsled močne da-vice triletni Janez Demšar in Malenskega Vrha pri Poljanah nad Škofjo Loko. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Ij Umrli so trgovski sluga Luka Ura-nič in delavka Helena Križnar. NsjnoDf^ politični pomita. Ruska gimnazija v Pragi. P e t e r b u r g , 2. aprila. »Novo Vreme« poroča, da namerava ravnatelj zasebne gimnazije v Kievu, H. Petr v Pragi ustanoviti rusko gimnazijo in da se pri vladi zanj zavzema dr. Kramar. Češki konzulat na Dunaju. D u n a j, 2. aprila. Tukaj nameravajo ustanoviti nekak češki konzulat, ki bo informacijska centrala za vse Čehe, ki pridejo na Dunaj. Svobodomiselna inkvizicija. B r n o , 2. aprila. V Ogrskem Brodil so se slovesno zbrali svobodomiselni mo-ravski učitelji in izrekli svoje nezaupanje dvema kolegoma, o katerih so izvedeli, da sta šla k izpovedi. Zapretili so, da bodo v liberalnih listih objavili imena vseh učiteljev, ki hodijo v cerkve, se pri jedi prekrižajo, z duhovniki govorijo itd.!.,... Brezverska norost je pač najhujša dušna bolezen. Socialnodemokraški terorizem. O I o m u c , 2. aprila. »Našinec« poroča. da so v Schonbergu socialni demokratje vabili 19Ietnega mizarskega pomočnika WoIfa, naj pristopi njihovi organizaciji. Wolf ni maral in se tudi ni udeležil štrajka, prirejenega od socialnih demokratov. Zato so ga rdečkarji ponoči napadli in ga oblili z žveplcno kislino. Revež bo izgubil obedve oči. Katoliški shod v Genovi. G e n o v a , 2. aprila. Čc verjamemo namah splamtelemu navdušenju, bo katoliški shod v Genovi združil k skupni borbi vse italijanske katoličane. Začetkoma sc je na shodu, ki ga je obiskalo na tisoče katoličanov, pokazalo neko nesporazum-ljenje, kajti udarili sta skupaj dve struji. Mesto, da bi določili, kako bodo praktično delali, so prvi dan akademično disputirali o bistvu in ciljih moderne države in pokazalo se je, da nekateri gredo v odjenljivo-sti nasproti moderno - državniškim nazorom zelo daleč. To je seve zopet razvnelo konservativnejše kroge in prerekanja ui bilo konec. Naposled so sc na prizadevanje markija Crispolti zedinili in resolucija, ki se jc sklenila, naznanja boljše dnove, ako sc bodo besede izpremenile v dejanja. Resolucija povdarja, da je treba izvajati krščansko-socialni program v smislu en-ciklike »Rerurn Novarum«. Znana stvar; toda v Italiji še zdaj neizpeljana. Drugi dan se je debatiralo o ministrski naredbi glede šolstva. Povdarjalo se je, da morajo katoličani ugodnosti, ki jih nuja ta na-redba, dobro izrabiti. Tretji dan se je sklenilo razširiti Zvezo družinskih očetov« (Lega dei padri di famiglia) na vsako občino v deželi. Lega naj združuje očete, da se nc bodo nasprotniki polastili občin in krščanski nauk odpravili. »Modernizem« v Makedoniji. S o lun, 2. aprila.. Uprava vilajeta Monastir je prosila vlado v Carigradu za koncesijo za avtomobilsko progo Sorovic-Kozana. Viljentova pisma in besede. Berolin, 2. aprila. Poroča se sledeče: Tu je vse nervozno, kajti vsak dan so nove afere na površju, ki slabo vplivajo na tok zunanje politike. Pismo Viljema II. na lorda Tweedmoutha je znano, nedavno je afera »Hill« (pismo cesarjevo Roose- veltu) med Nemčijo in Severno Ameriko povzročila nesporazumljenje. Zdaj pa imamo zopet dva nova slučaja. Član centra, dr. Erzberger, je 26. marca v državnem zboru omenil nekaj izjav cesarjevih glede na zunanjo politiko Nemčije, ki so bile objavljene v angl. listu »Daily Dispatch«. Nato je drž. tajnik v. Scon Erzbergu odgovoril, da te izjave niso cesarjeve in da tudi ne odgovarjajo naziranju vlade. Nato objavi >Daily Dispatch« fascimile nekega pisma, ki ga je uredništvu pisal nemški poslanik v Londonu in v katerem se ta v imenu cesarja Viljema zahvaljuje listu, da je objavil cesarjeve izjave, o katerih je državni tajnik dejal, da jih vlada ne odo-bruje! Drugo neprevidnost je storil Viljem pravkar v Benetkah. Ko si je v navzočnosti italijanskega naučnega ministra Rava ogledoval umetnine, je dejal, da italijanska duhovščina ne ume skrbeti za umetnine. Framason Rava je to takoj izrabil in obvestil o tem svoje prijatelje, urednike liberalnih listov. Toda takoj je oficielno glasilo vatikansko > Osservatore Romano« odločno protestiralo proti temu, da bi kdo podtikal italijanski duhovščini, da nima smisla za umetnost. Saj je Vatikan sam izdal v tem oziru stroge naredbe, ki se tudi vestno izpolnjujejo. Viljem pa je že v četrtič bla-miran .... Novi nuncij v Carigradu. R i m , 2. aprila. Za papeževega nun-vija v Carigradu je imenovan inons. Sar-di. Njegovo imenovanje je nekoliko presenetilo. On je eden najboljših prijateljev bivšega tajnika Rampolla. Nuuciatura v Carigradu je ena najvažnejših, vrhtega pa nuncij v Carigradu zainore s turško vlado občevati le potom francoskega poslanika. Gospod Constans, zastopnik Francije v Carigradu, skrbno gleda na to. da se ta privilegij ohrani. (Constans je bil proti ločitvi cerkve od države). Mons. Sardi je velik francozoljub: sai jc vitez častne legije. Razne s tvori. Štiristo ljudi v nevarnosti. Iz New Yorka poročajo: Parnik kron-priuc Wilhelm, ki je priplui iz E v r o p e s 400 potniki na krovu, je trčil ob parnik Crovvii Castle, ki ie prihajal iz zaliva v gosti megli. Oba parnika sta sc takoj nato usidrala. Kronprinc Wilhem jc zadobil veliko luknjo 10 do 15 čevljev v trikotni obliki nad vodo. Odposlali so brezzično poročilo o nezgodi. Poškodovan ui bil nihče. Parnik Cro\vn Castle ni imel potnikov na krovu. Velika železniška nesreča. V Galiciji sta zadela 1. t. m. ob dveh ponoči na progi med Pod\voloszysko in Brodyjem dva tovorna vlaka. Stroj in sedemnajst voz prvega vlaka je skočilo iz tira. Nevarno sta ranjena dva izprevod-nika. Odpuščeni delavci v Ameriki. Po ameriških premogokopili so odpustili 250.000 mož. Ženske in svoboda združevanja. Na Dunaju se je vršil shod žena, ki so sklenile resolucijo, da sc naj odpravi prepoved, da ženske ne smejo biti članice poiitiških društev. Shoda se je udeležilo več social-nodemokraških in liberalnih poslancev. Nečloveški mož. V Rcnnichu je dne I. aprila ob prisotnosti svojih otrok neki delavec pretepel svojo ženo do smrti in sc potem mirno vlegel v posteljo, dokler ga niso aretirali. Poštar pobegnil s 450.000 lirami. 50-letni Aleksander Chiometti, bivši brigadir karabinijerjev, poštni uradnik v Cliiassu. je pobegnil s poštno pošiljatvijo 450.000 lir. Del 150.000 je bil v zlatu in srebru, ostanek pa v šekih in bančnih papirjih. Pošiljatev je oddala tvrdka Gondrand z Lucern. feiefonsKo fn arzol« poročilo. PRORAČUNSKI ODSEK. Dunaj, 2. aprila. Pri justični debati je Kramar povdarjal potrebo poštenega miru in sprave med obema narodoma, ki je mogoča le na podlagi jezikovnega zakona. V imenu Nemcev je d'Elvcrt naglašal isto, povdarjajoč pa pri tem znano stališče Nemcev. Dunaj, 2. aprila. Proračunski odsek jc danes dovršil debato o postavkah justič-nega ministra. Zvečer bo govoril še referent. Skoro gotovo jc, da bodo tudi Čehi glasovali za proračun justičnega ministra. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 2. aprila. Seja državnega zbora se je pričela ob 3. uri popoldne. Vlada zahteva zvišanje domobranskih novincev za 4470 mož. Dunaj, 2. aprila. Današnja seja državnega zbora bo jako kratka. Predlože se predloge, naj sc nujno reši predlogo o kon- tingentu vojaških novincev in proračun za ustanovitev delavskega ministrstva. Poslanec Pogačnik bo utemeljeval nujnost predloga o vojaških novincih, poslanec grof Kolovrat pa o kontingentu domobranskih novincev. t NAGODBA. Budimpešta, 2. aprila. Uradni list pri-občuje sankcijoniranjc nagodbene predloge. SARAJEVSKI POMOŽNI §KOF NA DUNAJU. Duna), 2. aprila. Včeraj si je sarajevski pomožni škof dr. Ivan Šarič ogledal prostore državnega zbora. Danes se je vrnil z južno železnico čez Zagreb v Sarajevo. POŽAR V OGRSKEM NARODNEM MUZEJU. Budimpešta, 2. aprila. V ogrskem narodnem muzeju je radi električnega kratkega stika nastal požar, katerega so pa kmalu pogasili. POTRES. Trident, 2. aprila. Včeraj zjutraj so severno od Rive čutili tri močne potresne sunke. PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE NE POTUJE. Pariz, 2. aprila. Vesti, da bo predsednik francoske republike obiskal skandinavske dežele, za sedaj niso resnične. TERORISTI MORE. Radom, 2. aprila. Ruski teroristi so tu umorili policijskega kapitana, orožniške-ga stražmojstra, štiri stražnike in pet policijskih agentov. SENZACNA RAZPRAVA IN ODKRITJA O NAPOLITANSKI KAMORI V ZBORNICI. Rim, 2. aprila. Galerije natlačeno polne. Giacomo Ferri od levice utemeljuje predlog, da naj zbornica imenuje preiskovalni odsek, ki naj preiskuje, v koliko so se pregrešili raznični javni funkcionarji v Napolju kot zavezniki zločinske družbe, camorre. Izvaja: Vlada je protežirala ca-morro, ker je rabila pomoč te drhali pri volitvah. Vodja kamore Erricone se je ba-vil s kupčijo z živim mesom, neki liberalni ex-duhovnik don Vittozzi — ki je v ječi — pa s kupčijo z mrtvim mesom. Prava gospodarja v Napolju sta bila dozdaj ka-morista »Totonno« in »Santo Dummini-co«. Kamoristi so policijske uradnike plačevali, ki so jih zato pri miru pustili; policijski uradnik Ippolito je od kamore dobival 50, maršal Gianacchi 30 lir na teden od tatinskega dobička. Totonno je ženi Ip-politovi kupoval dragocene boe in drugo blago. Z don Vittozzijem je bil v zvezi celo sodnik Ciccaglione, ki je zdaj svetovalec pri najvišjem prizivnem sodišče. — Ministrski predsednik Giolitti odgovarja sledeče: Preiskovalnega parlamentarnega odseka ne gre izvoliti, ker bi se to po pravici moglo smatrati za pritisk na sodnike. ki zdaj preiskujejo obtožbe proti do-tičnim napolitanskim uradnikom. Vzrok zločinstva — mala vita — v Napolju je prežalostna gmotna beda ondotnega prebivalstva. Vlada bo s socialnimi odredbami materielnemu in moralnemu zlu odpo-mogla. Da se je kamora tako razpasla, temu je bila vzrok skupna nezadostno urejena ječa, v kateri so se zločinci med seboj spoznali in organizirali. Vlada odpošilja zdaj napoljske zločince v druge ječe in je s premeščenjem policijskih uradnikov dosegla že zdaj znatni preobrat na boljše. Napoljska poslanca Marghieri in Ar-lotta branita pred Ferrijevimi napadi ka-rabinijere (državni orožniki), ki so odkrili zveze kamoristov in prvi začeli proti njim energično postopati. — Socialni demokrati, katerim pripada Ferri, so drugače največji prijatelji kamoristov. Javne funkcionarje napadajo le, ker so jim na poti. — Zbornica odkloni Ferrijev predlog. BORZE ZAPRLE GALERIJE. New York, 2. aprila. Vse tukajšnje borze so radi bombnega atentata z dne 28. marca zaprle galerije. ŽITNE CENE. Budimpešta 2. aprila. Pšenica za april.......11 51 Pšenica za maj........II'60 Pšenica za oktober......9 86 Rž za maj..................— Koruza za maj........6"49 Oves za maj........7'44 Efektiv: 10 višje. Meteorologično poročilo. Višina n.morjem 806 2m, srednji zračni tlak 736-0 mm Cu »p»- lOVa.ja 9. ITOfi Stanje barometra t mm 730-6 Temperatura P« Caliijn Vatrart 1 2 sr Jvzh. 7. sjutr- 321 —2-2 brezvetr. mSgla 2. pop 33 7 9 0 p. m. szah. pol. obl. Srednja včerajšnja temp. 2 9', norm. 6 9«. Neb« del. obl. „ M Is« * s ► 217 800 Zahvala. 11 Ker se ob prebritki Izgubi našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, starega očeta, brata in strica, gospoda Vencelna Telatko-ta gostilničarja in peka nismo mogli vsakemu osebno zahvaliti, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem udeležencem, zlasti č. g. župniku Podboju za ginljive in tola-žilne besede ob gomili, nadalje gosp. zdravniku Hubadu za njegov trud ob bolezni, In sploh vsem drugim Topli-čanom, ki so dragega rajnika v tako obilnem številu spremili k zadnjemu počitku. Toplice, dne 31. sušca 1908. Žalujoča rodbina Telštko-Senčap. z* mladega gospoda ki se želi priučiti slovenščine, se išče 798 l—i primerna soba, ako le možno, pri kakem gospodu učitelju radi učenja jezika. — Ponudbe na upravo ..Slovenca" pod šifro »V. Ca« Išče se vešča 79) 3 1 kuharica za duhovnika. Starost 40 let. — Naslov pove uprava ..Slovenca". Prodajalniški lokal na zelo prometnem kraju v Ljubljani, blizu vojašnice, se odda za majski termin. 667 Naslov pove upravništvo. 8-4 Službo organista se odda o sv. Juriju. — Prednost imajo cecilijanci in ki so zmožni podučevati na zasilni šoli. ^s 3-3 Župni urad v Štangi pri Litiji. Novo hišo m Bledu z lepim vrtom ter dobro pitno vodo pred hišo se ppoda. Pojasnila daje Anton Ma polt, krojač, Bled-Gracl 141. 793 10-2 Lekarna pri »zlatem orlu'4 kemika Mr. Ph. Mardetschlagerja v Ljubljani priporoča svoja doma6a zdravila ■ 1. Dunajske želodčne kapljice znane za bolezni v želodcu in trebuhu ter odganjajo vetrove. 1 stekl. 20 vin., t) stekl. 1 K. 2. Odvajalne krogljioe (posreb-renei čistijo želodec, črevesa in kri. 1 škatijica 70 vin. 751 6 3 3. Želcznate krogljioe s čokolado prevlečene, tvorijo kri in krepijo. 4. China ieleznata Malaga: španj-sko vino), najboljše za tvoritev krvi in tek vzbujajoče. 1 stekl. 3 K. Po povzetju poSlje le t,orlova" le. karna v Ljubljani, Jur&i&ev trg. Trgovski učenec s primerno šolsko izobrazbo, poštenih sta-rišev, star 15—17 let, kateri se je že v kaki trgovini učil, se sppejme pod ugodnimi pogoji v večji Irgovini z mešanim blagom na Dolenjskem. Oglasila naj se pošljejo na upravništvo „Slovenca" do 10. aprila t. I. 772 3—3 tlcenec s primerno šolsko izobrazbo se sppejme v trgovino z mešanim blagom pri Ivanu Vahčič v Cerkljah pri Krškem. 773 5-6 Zahtevajte zastonj - t. franko mo| veHkI, bogato lloofr.ven gtnvnl cenik 1 nad 3000 eTIkaml vatb vrat nikclnaitib, arebrnib In ilatlh ur, kakor t.di Tteb vrat aolldnib ilalnla la irebrnln, god-benega orod|a, |eklenega In aenjalega bug> po Izvirnih lovarnliklb cenah. Nlkel remont, ura...... ivlc. Izvir. „Ro»kopt" pat. ara rcglalr, „Adler Roakopl .", nlkel. ea- otont a tldro .... Ooldln reni. ara ..Lana", koUafe e dvojnim plaitem...... arebr. rta. ara „Olorla" . . „ .. „ <>vo|nl pl»« . . . „ oklep, vcrlilca t rinile, na pero In karab., 19 gr. lelka . . wka Tu« «He< ara cillnd. z „Lona" kolesjem k r— .. • - „ r- m "M „ >» .. 10 SC , fe«mc na dem sprcj«ff\e restaurater »Jtarednego t>ema" g. I^ržilnik (Telefon |t, 82.) moi i w Delniška jplav atoa i ; * S 9., t i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 promese na Komunalne srečke a R15v«. - žrebin/e dne 2. marca. - Glavni dobitek R 300.000"—• promese na Tiske srečke t R T—. - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek R 180.000*—. Obe promesi skupaj samo K 21 —. sprejema vloge na knjilioe In na tekoči pačun proti 411 01 12 |0 °b res ti m. Podružnica h w Celovcu« s n Rezervni fond i i i i S »00.000. e i *