90 Otrok in knjiga 114, 2022 | večernica MAŠA OGRIZEK: VELIKE IZGUBE SO POT DO NAJBOLJ PRISTNEGA V NAS Foto: Večer V uvodnem motu Lisičje lune je zapisano, da »za vsakega od nas obstaja pleme« (odrasli bralci lahko dobimo asociacijo na znameniti vstop v poezijo Tomaža Ša- lamuna: »Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil«), pri čemer občutek pripadnosti ni vezan na družino. Dva od mladih protagonistov se celo odločita, da se v svojo družino niti slučajno ne bosta vrnila, saj sta bila v njej deležna pred- vsem poniževanja, zasmehovanja in celo nasilja. Kaj vas je navdihnilo za pisanje te fantazijske zgodbe, ki vsebuje tudi zelo temne (realistične) motive? Knjigo Lisičja luna sem zavestno pisala kot iniciacijsko pravljico, katere osred- nja tema je ritual prehoda iz otroštva v odraslost. V Šalamunovi pesmi gre za zavesten izstop, izselitev odraslega su- bjekta iz družbe, pri čemer ima pri njem beseda pleme negativen prizvok. V moji knjigi pa so glavni junaki najstniki, ki čutijo, da nikamor ne sodijo in nikomur ne pripadajo. Ta občutek je sprva zago- tovo strašljiv, čeprav je do neke mere tudi osvobajajoč. V času adolescence (začasno) izgubimo skupnost, v katero smo bili rojeni, vrženi, zatem pa se sami podamo na aktivno pot iskanja oziroma oblikovanja lastnega plemena. Vmesni prostor med obema je temačen, neznan in zelo samoten. Zgodba mlade bralce pravzaprav spod- buja, naj se pogumno lotevajo življenj- skih težav in izzivov, predvsem pa naj prisluhnejo svojemu notranjemu glasu, saj morajo najprej pripadati sebi, šele potem svojemu plemenu. Se vam zdi, da je tovrstna sporočila literarno prepri- čljivejše (brez nezaželenih didaktičnih podtonov) podajati skozi fantazijsko bo- gato pripoved? Sama pripoved vedno oblikujem okoli osrednjih junakov, ki jim na neki način sledim, potem začutim ton pripovedi in osrednji zaplet. Sporočilo pride zadnje, pa še to se trudim, da ostane med vrsti- cami. Pri Lisičji luni sem tako zagledala deklico z lisičjimi ušesi. Moj veliki vzor- nik je japonski režiser animiranih filmov Hayao Miyazaki in v enem od njegovih filmov Kraljestvo mačk se dekle začne spreminjati v mačko. Ni šlo za nepo- sreden navdih, a želela sem si ustvariti miyazakijevsko knjigo. Njegov univer- zum je čaroben, svetel, blag. In sprva sem mislila, da bo tudi moja Lisičja luna takšna. A ko sem začela pisati, sem zelo kmalu videla, da me vleče v temo. Temu je zatem sledila tudi likovna podoba. Ilustracije Tine Dobrajc so magične, res kongenialno delo sta opravili. Kako sta se našli in kako je potekalo to očitno zelo sinergično ustvarjalno popotovanje? Najprej sem mislila, da bo knjigo ilu- striral drug ilustrator, bila sva že do- menjena, da bo nekoliko v stilu mange, kot poklon Miyazakiju. A kot rečeno se je ton pripovedi samovoljno spremenil. Takoj za glavno junakinjo Zojo sem v mislih zagledala rogato starko. Natančno se spominjam tega trenutka, bila sem na 91 Otrok in knjiga 114, 2022 | večernica počitnicah na otoku Silba. In isti dan sem na facebooku zagledala sliko rogate starke, ki jo je objavila Tina. Vedela sem, da mora knjigo ilustrirati ona. Takoj sem ji pisala in na moje veselje je pristala. Sprva so posamezna poglavja izhajala v reviji Galeb, kjer sva začrtali like, glavni potek zgodbe. A sva potem za knjigo obe poglobili svoje delo. Lotili ste se izjemno zahtevne naloge: fantastične pripovedi o potovanju v med- prostor med življenjem in smrtjo, le ma- lokdo se vrne od tam – a le s skupnimi močmi in sodelovanjem. Zelo zahtevna in pogumna misija se zdi mlademu bralcu predstaviti srečanje s smrtjo oziroma onostranstvom, ki obenem tematizira tudi pripadnost, skupnost, identiteto, odraščanje. V začetku me je smrt zanimala pred- vsem v simboličnem smislu – kot smrt otroštva. In medprostor, ki ga omenjate, je bil predvsem medprostor med dvema življenjskima obdobjema. A med pro- cesom pisanja, ko sem želela logično povezati vse niti in psihološko utemeljiti lik rogate starke Injami, sem spozna- la, da moram vpeljati tudi realno smrt. Predvsem smrt v smislu gromozanske, predvsem pa dokončne izgube. Starka Injami je namreč davno izgubila sina. Glavna junakinja deklica Zoja pa očeta nikoli ni imela. Dečku Benjaminu se zdi, da je ob rojstvu sestrice izgubil lju- bezen staršev, deček Artur je izdan od najbližjih, zato izgubi zaupanje. Besedi izgubiti in biti izgubljen sta povezani. A obenem so velike izgube lahko pot do tistega najbolj pristnega, živega v nas. Najprej tavamo skozi na videz neskončen ogolel gozd bolečine, dokler ne najdemo svojega zimzelenega gozda. Vsi otroški liki so na polno luno doživeli nesrečo, po kateri se »v čarobnem gozdu pripravljajo, da za vedno zapustijo ta svet«. K sreči je v tem vmesnem prostoru odločilna njihova lastna volja. Ta vme- sni čas otrokom – poleg svobodne in neobremenjene igre v naravi – omogoči soočenje s težkim/travmatičnim dogod- kom iz njihovega življenja, ki je pri vseh povezan z družino. V času najstništva izstopimo iz risa dru- žine in kritično pogledamo nanjo, pri čemer je zelo pomembna skupnost vr- stnikov. A še pomembnejše je, da v druž- bi prijateljev kritično in ljubeče obenem pogledamo nase. Dečku-dihurju denimo prav prijatelji pokažejo, da ni prav, kako se vede do dečka-zajca, ki je najmlajši v skupini. S tem pa mu omogočijo tudi uvid, kje korenini njegovo obnašanje. Pet otroških prijateljev si je med seboj zelo različnih. Trudila sem se, da jih ne bi karikirala, a deklica-medvedka je zelo telesna, topla in igriva, deček-dihur je nezaupljiv in borben, deklica-sova je racionalna in nekoliko toga, deček-zajec je očarljiv in nesamostojen, deklica-lisica pa je povezovalna. Verjamem, da nas različnost bogati. A obenem sem prepri- čana, da se je mogoče – in včasih treba – spremeniti. Ali bolje rečeno: nenehno moramo rasti, se plastiti. In to najlažje počnemo v interakciji s prijatelji, ki nas navdihujejo in bodrijo, pa tudi iskreno opozarjajo na naša napačna ravnanja in zdrse. V bistvu ste se lotili tem, ki so v slovenski mladinski literaturi zelo redko na reper- toarju. Saj poznava tisti tipični stereotip o steklenem zvonu, s katerim je treba otroke zaščititi pred vsem slabim. Danes obstaja veliko izvrstne problem- ske literature, tako tuje kot domače, ki se loteva najrazličnejših tem, tudi zelo kom- pleksnih in bolečih. Kot rečeno, sama ne izhajam iz vnaprej izbrane teme, ampak iz lika. A če potem ob sami pripovedi naletim na manj običajne teme za otroke in mladostnike, se jim ne ognem. V svoji slikanici Krasna zgodba sem tako prav treščila v temo smrti. Presenetila je tudi 92 Otrok in knjiga 114, 2022 | večernica mene samo! Mislim, da je delo prav zara- di te organskosti prepričljivo. Ne maram teznega pisanja. Sporočilo mora izluščiti vsak bralec sam, to je njegovo delo. In obenem tudi užitek! Kako se odzivajo bralci na Lisičjo luno, najbrž imate že odzive, res me zanima? Od izida knjige je preteklo dobro leto. Mislim, da ji moramo dati še nekaj časa, da se zares prebije do bralcev. Moram priznati, da me je skrbelo, da bo zaradi poetičnega jezika in alegoričnosti težje razumljiva mlajšim bralcem. A kot mi zagotavljajo učiteljice in knjižničarke, ni tako. Na nastopih na šolah so mi to potrdili tudi nekateri mladi bralci sami. Prijateljičina hčerka je skorajda zahteva- la nadaljevanje, kar se mi zdi tudi velik kompliment. V bistvu je knjiga naslovniško razprta, saj nagovarja tako mlajše najstnike kot tudi odrasle bralce, kajne? Res je, knjiga ima – podobno kot moja Gospa s klobukom – tudi odrasle ‘fane’ oziroma morda še bolj ‘fanice’. Ritual prehoda ni zgolj med otroštvom in od- raslostjo. Pomembni rituali prehoda, o katerih pišejo antropologi, so rojstvo, poroka, smrt. Pa tudi ločitev oziroma razhod z ljubljeno osebo. In seveda pre- hod iz odraslosti v starost, pa naj se ga dandanes še tako trudimo zanikati ali ga vsaj pomikati v nedoločljivo prihod nost. Ena pomembnih junakinj, celo naslovna junakinja knjige, je luna, ki je s svoji- mi menami v večini mitologij simbol ženskosti. Deklica Zoja je v letih, ko deklice običajno dobijo menstruacijo. Sama jo počasi izgubljam. In tudi do- ločeno identiteto, ki je povezana s tem. V tem pogledu je iztek srednjih let na neki način simetričen adolescenci. A velika, pomembna razlika je, da imamo mi veliko več izkušenj kot najstniki. Predvsem vemo, da za vsako polno lu- no pride mlaj. Še bolj pa, da je vsake teme enkrat konec. Kar pa ne pomeni, da manj boli. Izguba vedno boli, včasih na smrt boli. Če si seveda dovolimo biti (otroško) ranljivi. Po drugi strani ima- mo odrasli za sabo tudi več razočaranj kot najstniki. Lahko smo – kot v uvodu omenjeni Šalamunovi pesmi – utrujeni podobe svojega plemena in nas mika, da bi se izselili v samotno kolibo. Tudi mene kdaj. Pa vendarle verjamem, da je treba ostati odprt za druge, tkati vezi z njimi. To je ljubezen v najširšem smislu. Ali kot pravi rogata starka v knjigi: »Vsak od nas nosi v prsih nežno srce. /…/ Da bi ostalo mehko pod trdo lupino razočaranj, je potreben pogum.« Je pogum potreben tudi za pisanje? Kot dolgoletna kritičarka ste se na neki točki odločili za aktiven vstop v literaturo. Kaj je botrovalo tej odločitvi? To sploh ni bila zavestna odločitev. Mislim, da sem preprosto dozorela kot avtorica. In kot človek. Če gledam re- troaktivno, sem se vedno sukala okoli besed in okoli umetnikov. Vsi moji part- nerji, vse prijateljice so bili umetniki. Na sploh sem počasen človek. In tudi na ustvarjalnem področju sem se dolgo grela v njihovi družbi, preden sem se iz- valila kot pisateljica. A mi ni žal, da sem začela relativno pozno, po štiridesetem letu. Mislim, da prej niti nisem imela kaj tehtnega povedati. Za večernico ste bili nominirani že s knjigo Gospa s klobukom, leta 2017. Se vam zdijo nagrade pomembne? Gospa s klobukom je bila zagotovo moja prebojna knjiga. Že ob sami ideji zanjo sem slutila, da bo dobra. In zelo sem bila vesela, sploh kot začetnica, da so to pre- poznali tudi bralci in strokovna javnost. Tudi Lisičja luna je pomembna zame, saj so moja prejšnja dela izrazito humorna, tu pa sem svoje ustvarjalne polje razši- rila tudi v poetično, fantazijsko. Nagrad oziroma nominacij se vedno iskreno 93 Otrok in knjiga 114, 2022 | večernica razveselim. A pri pisanju me vodi pred- vsem moj ustvarjalni gon. Mislim, da tudi brez nagrad ne bi ugasnil. Melita Forstnerič Hajnšek NATAŠA KONC LORENZUTTI: DANES JE MLADIH BRALCEV MANJ KOT PRED PANDEMIJO Foto: Atelje Pavšič Zavadlav Ko sem slišala za naslov vaše knjige, sem mislila, da gre za množino. Ne bi vedela, česa točno, ampak nečesa v zvezi z otro- ki … Kaj si ob Tronciju predstavljajo otroci? Tudi oni mislijo, da gre za skupino ne- navadnih bitij ali zelo porednih otrok. Včasih pa kdo ugane, da je Tronci čudno ime, samostalnik v ednini. Bi rekli, da je Tronci »problemska litera- tura« ali preprosto realistična literatura za otroke? Nikoli ne razvrščam svojih del na tak na- čin. Mislim, da je zame dobro, če pišem literarni teoriji za hrbtom, ker bi me sicer ta ves čas motila in mi nekaj prigovar- jala. Na začetku si le okvirno zamislim zgodbo in se ji nato prepustim. Ne vem, ali ustvarjam realistično ali problemsko prozo, to po izidu izvem od drugih. Res pa je, da sem s Troncijem želela zapluti v malo bolj domišljijski svet, vendar mi tu še precej manjka. Vstopila sem v domišljijo otroka, v svojo pa ne dovolj. Z naslednjim delom, ki je v nastajanju, grem dlje. Boste videli. Nikoli ne delam velikanskih korakov v smer, ki je ne poznam. Pravite, da ste stopili v domišljijo otroka, v svojo pa ne dovolj. To se mi zdi sijajna opazka. Če jo prav razumem, pravite, da je za dobro literaturo potrebno vživljanje v otroka in skrb zanj pa tudi negovanje domišljije v sebi? Seveda. Ampak meni se takoj začnejo porajati vprašanja. Predvsem na prehodu iz resničnega v izmišljeni svet. Kje ta svet sploh je in kako se od tukaj, iz re- sničnosti, vanj vstopi. Eno najbolj geni- alnih slovenskih del za otroke je zame še vedno Potovanje v tisočera mesta Vito- mila Zupana. Ključ za prehod v pravljico nam razkrije na koncu. Vse moram imeti razčiščeno, da verjamem, kaj šele, da si upam sama. Občudujem tudi kolege so- dobnike: Anjo Štefan z izdelanim svetom živali, Jano Bauer z domišljijo Grozno- vilce, Petra Svetino z logiko absurda in še kar nekaj drugih. Mogoče se motim, ampak zdi se mi, da za to starostno skupino ni bilo veliko tovrstne literature? V starejši slovenski literaturi že, pri sodobnejših avtorjih pa manj … Mislite problemsko literaturo za mlajše bralce? Ne bi vedela, kaj točno zgod- bo naredi problemsko, saj mora vsaka imeti zaplet, brez njega je kot telo brez mišic. Otrok se slej ko prej sreča s te- žavo, ki jo mora premostiti, kar seveda