PoAtrUna pločan* v gotoftal. Cena 25.- lir DEMOKRACIJA Leto IX. - Štev. 48 Trst Gorica 2. decembra 1955 SpedU. in «*>b. post. I. gr. Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-31 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piaizutta It. m. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Izhaja vsak petek Se bo zdaj premaknilo? Ob izganjanju domačinov s Tržaškega ozemlja Pretekli torek je objavil »Primorski dnevnik« na drugi strani mastno tiskan članek, v katerem je protestiral proti postopanju oblasti, ki v Trstu rojenemu dr. Vlad’ mlfju Bartolu, pisatelju in novinar ju, niso podaljšale dovoljenja z« bivanje in so pozvale, da mora '30. novembra brezpogojno zapustiti Tr laško ozemlje. To so mu sporočile 29. novembra, torej samo en dan prej. Tako vsaj pravi »Primorski dnevnik«. Pripomniti je treba, da gre v primeru dr. Vladimirja Bartola za jugoslovanskega državljana, ki soglaša s sedanjim režimom v Jugoslaviji, saj je prišel v Trst prav v izvrševanju odgovarjajoče kultur-no-politiine misije in se je kot tak udejstvoval v titovskih organizacijah in p?ri »Primorskem dnevniku«. Ce bi hotčli biti hudobni, bi se lahko spomnili tudi, kako zasmehljivo in zaničevalno je leta 1947 polemiziral s prvimi številkami našega H sta in še posebno z našim prvim u-rednikom Slavkom Uršičem. Razumeli smo 0«. Bartol pa pred v*jro in niti med vojno ni bil komunis1 in je rabil legitimacijo, s katero naj pri novih gospodarjih utrdi svoj položaj in dokaže zanesljivos:. Da je s tem pripravljal vzdušje n° za izgon, pač pa ugrabitev in ka snejio likvidacijo našega Vršiča, bo pač zgolj slučaj, toda značilno ie le. Zanj smo pač bili »od drevesa odpadli listin, ki jih bo odnesel prvi veter — tako nas je takrat krstil. Dogodki so pokazali, da je b*\ slab prerok. Vendar vse to v tem trenutku ni vatno, irtti nismo tega navedli, dn, bi opravičili jmstopek, katerega predmet jc ves dobiček dobila država, nato so rekli, da bodo večji del dobička dobili delaivci, po najnovejsem jim ; pa komuna predpisovala', koliko r,i lahko, vzamejo in kaj smejo s tem delati. Zato zvene že kot obrabljena oV>-šča besede: » ... to nikakor ne pomeni, da smo doslej grešili, ker smo glavno pozornost posvečali izgradnji težke industrije, ki je požirala velikanska gmotna sredstva in zaradi česar so zaostale druge panoge našega gospodarstva, zlasti tiste, ki so nujno potrebne za zboljšanje življenjske ravni naših državljanov, namreč kmetijstvo, lahka predelovalna industrija itd.« Dos e danja gospodarska politika je bila torej po Titovem mnenju nepogrešljiva, čeprav je vsako leto kazala nove razpoke in so jo letos z Vuk-manovičevim pogrebnim nagovo- rom svečano pokopali. Blagor jim, ki verjamejo, da sp »ljudska« oblast doslej ni že niti enkrat zmotil« Morda kdo v. tujini, med Jugoslovani na tej ali na oni strani meje bi pa le težko iskal takšne naivne že. Frej Vukmanovičev in zdaj Titov govor sta enostavno dokaz po polnega gospodarskega bankrota dosedanjih gospodarskih načel, po katerih so urejali gospodarstvo Ju goslavije. Tako so ju razumeli v svetu in tudi doma. Vse drugo so fraze in šolarski izgovori, podobno kot takrat, ko je pogorela petletka Doma ni kruha, NeguSu pa jahto Tito je y svojem govoru priznal, da niso gradili ekonomično in pravilno. Dejal je: «... doslej smo storili celo vrsto pogreškov glede trošenja ie tako omejenih sredstev v povsem druge namene kot so bila namenjena. Sredstva, predvidena za kapitalno izgradnjo velikih objektov, smo namreč trošili razsipno za razne neproduktivne namene, tako da so šle milijarde ne v težko industrijo, marveč za raz ne luksuzne gradnje in razne druge krajevne potrebe in tako smo zavirali izgradnjo velikih objektov.« Lahko bi še dodal, da so v kmetu ubili voljo za delo, tako da so kmetijski pridelki stalno pod predvojno višino, medtem ko se je število prebivalstva povečalo in bi rabilo vedno več hrane, za katero mora kmetijska Jugoslavija prosjačiti v tujini. Najbrž se na to ni spomnil, toda vsekakor ne bi škodilo, ako bi Titq tudi sam s primerom pokaizal, kako se je treba boriti proti luksuzu Skoro istočasno z navedenimi njegovimi izjavami proti nepotrebnim in neproduktivnim izdatkom so namreč objavili, ria bo letos zopet odšel na božično križarjenje z jahto »Galeb«. Obiskal bo Abesinljo in Egipt. Prav nič mu ne gre k srcu, da sta se Neguš in poglavar e- ne največjih držav, Nehru, pripe- ljala k njemu v goste skromno -letalom. Ne! Tito, poglavar gospodarsko zavožene Jugoslavije, mora potovati i jahto in razk<>šnim spremstvom. Za to ne sme manjkati in tudi ne manjka dena,rja Kaj investicije in objekti! Sicer pa: koliko bi se prihranilo, če bi hranili samo nekateri, naj raje štedijo tisti, ki jih je več, si očitno mislijo jugoslovanski oblastniki. Narod bo torej še naprej s skrbjo gledal na bodočnost, za katero ne ve, ali bo v njej' imel dovolj o- bleke, kruha in toplo sobo. Proti Hdečemu morju pa so že vnaprej poslali lepo jahto, da bo tam čakala . na Tite, ki jo bo daroval Negu šu. Knežje darilo države, v kater, vlada knežja blaginja! Kot bi se brili norce. (Nadaljevanje 1 2. strani) EISENHO WER I. Washingtonsko pismo Srčni napad, tipična bolezen današnje Amerike, je posledica prenapornega življenja, ki nikomur nc prizanaša. Dwight Eisenhower je dosegel na j višje časti, ki jih more doseči smrtnik. Zmagoslavno se je vrnil iz Evrope 1. 1945, načeloval je začetkom Združene Evrope, ki je organizatorično izražena v NATO. Zatem je prišel vrhunec. General brez strankarske pripadnost1' je postal predsednik Združenih držav. Mogočen je bil vzpon Amerike kot najsilnejše činiteljice svetovne politike. To, kar se je pripravljalo vso dobo, odkar je Woodrow Wil-son začrtal Ameriki in vsemu svetu, mogočno mednarodno sožitje v miru in sreči onega čudovitega leta 1918, je ob času predsednikovanja Trumana in Eisenhowerja postalo sedaj stvarnost. Ogromni gospodarski orjak s v vsej svoji neskončni blaginji razvija v širino in globino. Čudoviti uspehi na vseh koncih in krajih se splošno smatrajo kot posledica pametne in razumne gospodarske politike, ki je v precejšnji meri zasluga predsednika, četudi so bili njegovi pogledi ob njegovend nastopu več ali manj nestrokovnja-ški. Naš čas je poln nesmislov. Takšen nesmisel je na vsak način okoliščina, da vojaki sami priznayajo, da so znanosti dovedle vojaštvo in Komunistične hinavščine Ko so komunistični provizijski potniki pred nekaj leti brusili pete in vdirali ” slovenske domove za podpisovanjem protestov proti U-porabi atomskega orožja, smo našo javnost opozorili, da veljajo ti protesti zgolj za obrambo komunMič-nih korit in ne v reševanje člove dr., sreča za isto človeštvo pa je, da so in da bodo tudi izginili.... Napisali smo takrat tudi še naslednjo trditev: S svojimi hinavskimi protesti nameravajo boljševi-ški najemniki pripraviti svojemu kremeljskemu krušnemu očetu dovolj časa, da pokrade na Zahodu štva. Svoje trditve smo ..utemelji -Mu potrebne recepte za izdelova- vali z zgodovinskimi dokazi množičnih umorov v Sovjetiji in njenih priprežniških državah, ki so jih za časa Stalinovega paševenja izvršili komunistični krvniki proti milijonom neoboroženega lastnega prebivalstva. Ce bi komunistični moralisti in njihovi novotarji iznašli atomske bombe, ki bi ubijale samo nekomuniste — smo takrat napisa- li — bi z njimi že davno zasuli ves svet. K sreči je tudi z atomsko bombo tako, kakor s človeškim življenjem: rodijo se in umirajo po istih naravnih zakonih boljševiki in njihovi nasprotniki. Usodno za človeštvo je, da so se kdaj rodili Lenini, Stalini, Brozi, Hruščovi i. Ji JAPONSKA KOREJA »ŠIM* VVAKE MARIJANSKO 0 FILIPINI ENIIVET0K ATOLI Nova qvifJCJA HAMBURG FRANKFURT AVSTRALIJA Na Eniioetoku se je raztreskala prva vodikova bpmba in otok je izginil v nič. Tisoč kilometrov od razstrelišča so bili japonski ribiči izpostavljeni učinkom radioaktivnega dežja, ki povzroča hude opekline. Ce bi taka bomba n. pr. eksplodirala v središču Zahodne Nemčije, bi bili prizadeti prebivalci Trsta, Zagreba, Rima, na Pirenejih, v Londonu in Stockholmu. Boljševiki trdijo, da je njihova bomba še učinkovitejša. nje bomb in da si z nezaslišanim izmozgavanjem ljudskih množic pripravi zaloge bomb za uresničenje boljieviške svetovne revolucije in za zavarovanje vsega sveta. K sreči svobodni svet ni nasedel komunističnim protestnim limanicam. Ti hinavski protesti komunističnih krvnikov za »rešitev človeštva«, kateremu prav oni pripravljajo največje gorje po vzorcih pokoljev ukrajinskih kmetov, ki jih ima samo Hruščev nekaj milijonov na vesti, niso zavrli zphod-obrambne pripravljenosti proti boljševi.kim zarotnikom. Ko so Američani v poizkusne namene na otoku Enivvetoku razstrelili prvo vodikovo bombo, potem ko so izpraznili vse obljudene otoke v polmeru 1500 km od središča razstrelitve, so komunisti vsega sveta s svojimi gospodarji na čelu zagnali ihuronski vik in krik. Potuhnjene »mednarodne organizaci je«, prikrita legla komunističnih kukavic, so vstale na povelje Kremlja in z namišljeno učenostjo tehnike, filozofije, medicine dokazovale konec sveta. Vse to se jo zgodilo, ko se je raztreskala na popolnoma neobljudenih področjih Tihega oceana ameriška bomba, in to vse se ne bo zgodilo sedaj, ko so boljševiki nekje v Sibiriji pognali v zrak svojo boljševiško vodikovo bombo, ki je po njihovih lastnih u-radnih zagotovilih najmočnejša na svetu. Sam komunistični tisk zatrjuje, da bi e,na sama taka bomba smrtno okužila področje, ki je precej obširnejše od Jugoslavije. Kje je v Sovjetiji eksplodirala nova atomska bomba, koliko človeških žrtev je zahtevala med šibil • skimi izgnanci, tega Kremelj seveda ne bo nikoli povedal. Za dva ducata japonskih okuženih ribičev so poklicne žalovalke v moških hlačah pri »Delu« obilno pretakale krokodilske solze, za sto tisoče ali celo milijone boljševiških žrtev po sibirskih tundrah ne bo nihče prelil ene same solze. »Mednarodne organizacije za mir« bodo molčale.... Zakaj so .boljševiki spustili prav v tem trenutku svojo bombo, ni težko uganiti. Ves komunistični propagandni aparat je usmerjen k pritiskom na svetovno javno mnenje. Boljševiške ženevske špekulacije so propadle. Poletni smehljaji kremeljskih mogotcev niso upalili v tistem obsegu, s kakršnim so računali poborniki smehljajoče se kremeljske garniture. Molotov je svoje poletne obljube v jeseni pogoltnil. Vsi njegovi poletni »da« so se na jesen spremenil! v »njet«. Ce torej ni šlo zlepa, bo morda Slo zgrda. To je že klasična mo drost sovjetske diplomacije. Cesar niso zmogli Hruščevi smehljaji, bo opravila vodikova bomba. Nova špekulacija — ne, stara, kajti boljševizem in ustrahovanje sta dvojčka. Pa tudi z ustrahovanjem ne bo nič. Zahod bo svoje vrste le še bolj strnil. Oboroževalna tekma pa se bo nadaljevala. Boljševiška bomba pa je nehote, kljub solzavosti Hruščeva, odkrila prave smotre »boljševi’ke razoro-ževalne hinavščine« in povedala jasno in odkrito vsemu svetu, kam bi ga lahko pripeljali komunistični smehljaji. K sreči, da so boljševiki tako strahotno nestrpni, bahaški in maiščevalni nedočakanci. Gospodarska moč dveh največjih velesil Statistični letopis Združenih narodov je sicer izšel že začetkom tega leta, toda vkljub temu ne bo odveč, če si še enkrat prikličemo pred oči par osnovnih podatkov, ki po-nazorujejo sorazmerje gospodarsk"' moči dveh največjih sodobnih velesil: Združenih držav in Sovjetske zveze. Upoštevanje teh podatkov nam obenem pomaga razumeti marsikatero potezo svetovne politike in ie dragoceno vodilo za sklepanje bodočnosti. 1954 so proizvedli v ZDA ZSSR (milijonov ton) Premoga 436 320 Nafte 318,9 52,5 Surovega jekla 101,3 38 Elektrike (milijard kw) 514,2 133 Ob obletnici Reformatorja Ko so v Zahodni Nemčiji nedavno imenovali prve častnike nove zahodnonemške vojske, marsikdo ni opazil, da se je to zgodilo na simboličen dan: ob 200. obletnici rojstnega dne pruskega vojaškega reformatorja generala Scharnhor-sta. Ali naj to pomeni, da bodo no- vi visoki častniki (skupno jih jc bilo imenovanih 101) delovali y njegovem duhu, ali pa naj poosebljajo novo, časom in okoliščinam primerno reformo pruskega vojaškega sistema, ki se je po zedinje nju leta 1870 razširil na vso nem ško armado? Upajmo v drugo. Ime - pove Nomen — omen«, pravi znani rek. Ce za koga, potem velja to za sedanjega sovjetskega zunanjega ministra Molotova, enega izmed redkih mož, ki se je r.nal prebit: skozi vse Stalinove čistke in si re šiti kožo do današnjih dni. Njegov rojstni priimek je Scriabin, toda v revoluciji leta 1905 in kasneje se ga je prijelo ime Molotov, od besede »molot« - kladivo. To ime jc prevzel in obdržal. Zvest njegove mu pomenu je v 2enevi s par krep kimi udarci razbil v črepinje smeh ljajočo masko, ki si jo je v polet nih mesecih nadela sovjetska diplomacija. vojskovanje »ad absurdum«. To jc znak ogromnega poštenja. Tako je Mac Arthur, pač vojščak 'od peto do glave,- odkrito priznal, da vojskovanje pripada preteklosti. Sam Eisenhower ni nič manj pošten. Tudi po njegovem notranjem prepričanju je odzvonilo maršalom, in generalom. Do tega spoznanja ge ni dovedla le veda o atomu, pač pd tudi njegovo prepričano demokrat sko čustvo. Tako ima danes Amerika generala za predsednika, ki sv izvrstno počuti v civilni suknji. Zanimivo bo in na vsak naiin poučno za razumevanje današnje Amerike, da prikažemo gospodarske poglede Eise-nhowerja. Pred znamenitim Commonwealth klubom v San Franciscu je predaval njegov upravni pomočnik Hauge o gospodarskih smernicah predsednika. Na vsak način je to uradno gledanje Eisenhovverjeve okolice na gospodarstvo Amerike. Bela hiša predstavlja nekako tako, kakor je »hrad« Tomaža Masary-ka zastopa* na Češkem nekak !mbol političnih in socialnih pogledov, nekako zbirko smeri politike, ki se razvija povsod, tudi v republikah, če je oblast delj časa v rokah neke skupine, da ne rečemo klike, ki se razvija po nekih naravnih zakonih. Priznati je treha, da washingtonska Bela hiša ni prav nič osovražena ali o-maloveževana v očeh ljudstva. Nasprotno, je pravi simbe’ ameriške moči in ugleda. To je pa tudi znak dobrodušnega ameriškega polittčne-ga temperamenta. Sicer se je pod Trumanom marsikaj zgodilo, kar bi bilo treba pozabiti. To so bili razni dragoceni kožuhi za prevzet' ne dame ali pa hladilniki za generale. Večjega škandala pa tudi Trumanova doba ni prinesla. V tem pogledu je Eisenhowerjevo pred sednikovanje čisto, ko novorojeno jagnje. Niti najmanjšega škandalčJ ka niso mogli iztakniti senzacij lakomni časnikarji. Predsednikov pomočnik je Krišni Eisenhowerja kot »dinamičnega kon servativca«. Na vsak način ni točno uradno gledanje, ki trdi, da med demokrati K republikanci v gospodarskih vprašanjih ni bistvenih razlik. Razlike na vsak način obstojajo. Republikanci še vedno strastno napadajo »New Deal«. »novo politiko« Roosevelta, ker je ta pomenjala močno poseganje v zasebno gospodarstvo. »New Deal« v resnici pomenja inteligentni poseg oblasti v območja gospodarskih pridobitnih krogov, ki so se zdela pravovernemu Američanu nedotakljiva. Tako je bila Rooseveltova gospodarska politika prava revolucija za Ameriko. Toda ona je rešila Ameriko pred strahotno depresijo, ki se je pokazala v visoko industrializirani državi v vsem svojem žalostnem obsegu. Klobuk doli pred gospodarskimi in soc talnimi pieo-snovami Franklina Roosevelta. Te postavljajo Roosevelta zunanji po litiki čisto v ozadje in na zapeček, da se milo izrazimo. Za Jalto odgovarja Amerika, ne Velika Britanija, saj se je Churchill odkritosrčno pojasnil, da je predstavljal v Jalti drugovrstno silo. Z zmago republikancev, ki pa je bila pravzaprav Eisenhowerjev.a o-sebne zmaga, je prišel v Belo hišo čisto nov duh, to je duh velepodjet-ništva. Veliki poslovni svet, ki ga je izgnala demokratska stranka iz svetišča, se je zrinil v ospredje. Gotovo v prečiščenem ameriškem gospodarskem življenju »kupčije« ne uživajo tistega omalovaževanega pomena kakor v Evropi. V tej zvezi je treba pojasniti pomen kabineta ameriškega predsednika. Tb ni kabinet parlamentarne vlade, pač pa nekaj čisto drugega. Predsednik i-menuje v. kabinet kot načelnike posameznih departmanov (ministr-strstev) strokovnjake ali osebnosti, ki so ga podpirale pri volitvah. XV> je pravzaprav skupine dobromisle-čih gospodarstvenikov ali pa osebnih prijateljev predsednikai Kongres nima pri imenovanju teh u-praviteljev nobene besede. Predsednik navadno gleda, da so v kabinetu zestopani vsi deli ameriške celine, kar na vsak način ni lahka stvar. Noben član kongresa ne sme biti imenovan v kabinet. To odgovarja strogi ločitvi oblasti, katero je vpeljale ameriška ustava na precej doktrinarni način, čisto po vzorcu Montesquieua. Kake ogromne posledice za politično in upravno življenje ima ta ka odločitev v Zedinjenih državah, tega v tej vezi ne moremo pojasniti, ker bi taka razpravljanja in preučevanja predstavljala posebno poglavje ustavne zgodovine Združenih držav. (Se nadaliuje) VESTI z GORIŠKEGA Razgibano politično žiuljenje Zadnje čase je politično ozračje v Rimu precej razgibano. Spričo »a^ržanja demokristjanov, ki se odtočno upirajo glasovati za zastopnika komunistov v ustavno sodišče,, se je zadržanje levičarskih strank močno zaostrilo in zlasti komunisti trmoglavo in z neko upravičenostjo trdijo, da jim pritiče zastopstvo v ustavnem sodišču kot stranki, ki je na volitvah odnesla' številčno drugo mesto glasov. Nekateri so celo predlagali, naj bi zastopnika levičarjev, morda tudi komunista, imenoval predsednik republike, če ga parlament in senat ne izvolita. Toda ta glas 'o ba-jč spravili v javnost predsednikovi politični nasprotniki, kot so Scel-be, njegov protektor don Sturzo ir. •drugi, ki bi predsednika Gronchi ja radi kompromitirali, češ da je on, demokristjan, imenoval za u-stavnega sodnika prav komunista laJi bi ga na vsak način radi spravili v zadrego pred javnostjo! Nasprotniki predsednika republike Prav v zvezi s tem se postavlja vprašanje don Sturza na ministrskega predsednika, kako misli preprečiti, da bi tisk dajal taka poročila, kot jih je dal v zvezi s sprejemom poslanikov in novoimenovanih prefektov pri predsedniku republike Gronohiju in z nagovorom, ki ga je ob tisti priložnost imel, ko vendar predsednik republike ni za svoje politično delovanje odgovoren pred parlamentom in senatom! Ta zadnji poudarek se tolmači kot naperjen proti samemu predsedniku republike, kateremu naj bi don Sturzo in njegovi prijatelji radi preprečili vsake stike z raznim' funkcionarji in predstavniki države in vlade izven okvira ministrov. Pozabili pa so, da so poslaniki pri tujih zastopnikih držav le predstavniki in zastopniki samega predsednika republike, ki jih imenuje in daje poverilnice! Ali je papež tuj vladar? Zgodilo pa se je, da je, kmalu po sprejemu pri predsedniku Gronchi-ju, papež sprejel v Castelgandolfu kakih osem sto funkcionarjev Italijanskega notranjega ministrstva samim ministrom Tambronijem na čelu in jih nagovoril tako, kot sm) pretekli teden poročali. Hitro se je oglasil neki levičarski poslanec nastavil ministrskemu predsedniku vprašanje, kako misli preprečiti, i, bo vsak realist le težko doumel, da bi londonski sporazumi vsebovali kaj drugega kot to, kar se dejansko izvaja. Ta ugotovitev ni razveseljiva, to da za njeno izpremembo so potreb rd elementi, ki jih do danes še ni ♦ * * spoda Breclja, pozdravljamo našega novodošlega gospoda župnika Kotaaca in mu želimo prijetno bivanje ul zadovoljstvo med nami. . * « * V ostalem jJa se moramo potožiti kar se tiče ceste, ki iz Standreža pelje skozi našo vas in ki je v zelo obupnem stanju. Čudimo se, da je občinski cestarji, tako goriški kot sovodenjski, ne držijo v redu in nekaj zamašijo le, ko je skrajna potreba in nevarnost nesreče. Seveda stane našo občino vzdrževanje te ceste veliko denarja. Toda prav zaradi tega bi se prizadevanje za dosego vzdrževanja od strani province moralo nadaljevati. Cesta je namreč prometno zelo važna, ker veže Gorico neposredno ' Zagradom in Tržičem, ko je poi skozi Faro in Gradišče nekaj kilometrov bolj dolga. Zato bi morala biti naša cesta asfaltirana! Umevno je tudi, da bi se moralo pospešiti tudi prizadevanje za pritegnitev do Sovodenj tudi štandre-škega vodovoda, kar bi zelo koristilo našim kmetovalcem, ki bi lahko dvignili tudi vrtnarstvo in si o-pomogli, kot se je zgodilo s Stan-drežci. Vsa pristojna obiastva naj nam y obeh ozirih pridejo na pomoč, upo-števši naše upravičene potrebe in želje. Kmet je vendar glavni steber države. Njegov dober gmotni položaj pa koristi tudi občini in provinci, saj donaša več davčnih dohodkov, namesto da bi ena in druga bile prisiljene vzdrževati toliko revežev! Trg sv» Andreja 9isok dotok jugosi. obiskovalcev Običajni letni semenj sv. Andreja v Gorici obeta letos izredno živahnost. Zlasti v goriSkem sloven-sketn fcaletfju onstran meje postaja zanimanje ix dneva y. dan živahnejše in že teden dni prihaja semkaj vedr.cj več obiskovalcev. V tofcek 29. novembra je samo preko bloka pri Rdeči hiši prišlo v Gorico skoro 800 oseb. Gorica je spričo 'ega. zlasti kar se Slovencev tiče, precej oživela, saj se sorodniki in prija telji ter znanci vedno pogosteje srečujejo in veselo pozdravljajo! Pa tudi trgovine so od strani naših z onstran meje precej obiskovane. Nakupi pa se vršijo v manjšem obsegu in tudi v dinarjih. Semenj sv. Andreja bodo odprli v soboto 3. t. m. in bo trajal do 10 decembra. Višek pa to seveda■ v nedeljo in ponedeljek, 4 in 5. decembra, in v ponedeljek bodo tudi goriške šole zaprte. Trgovci so se zedinili za neko loterijo: za vsak nakup v dneh od 3. do 10. decembra bodo kupovalcu izročili listič, ki bo dal možnost u-deležbe na loteriji in seveda tudi zmage enega od daril visoke vrednosti. Listke pa bodo žrebali pr končanem semnju. Goriški trgovci in obrtniki si obljubljajo, da bo vendar, vsaj za nekaj dni poživela kupčijska 1elav-nost mesta, in tudi gostilničarji pošiljajo svoje želje k sv. Andreju. Za zabavo je vsekakor prav dobro preskrbljeno. Da bi nam vsaj vreme bilo milostljivo! Dragi prijatelji in znanci, na svidenje torej na semnju! SOCIALNA VPRAŠANJA 0 ..Beneški četi“ in o Dolini Hadiže 21 mm Zadeva sojenja »Beneški četi« I postaja že zanimiva stvar tako s pravnega, kakor tudi • političnega vidika. Obelodanjemi so že nešteti sluča-krutih nastopov nacifašističnih tolp v Dolini Nadiže 'n partizanskih akcij proti njim in v obrambo tamošnjega prebivalstva. To je tudi pravilno: pokazati javnosti, in po potrebi sodnikom, pravi dejanski položaj Doline Nadiže v tistem času, ko sta kralj in vlada pobegnila na varno in ljudstvo prepustila nacifašistom v milost in nemilost in tako dokazati, kdo je bil tisti, ki je življenje in imovino tega ljudstva branil pred zverinskim divjanjem Nemcev in fašistov! Sicer pa je treba pripomniti še nekaj, kar utegne pokazati dvojno lice tistih, ki se sklicujejo na zakon. Po 3. septembru je neko improvizirano fašistično sodišče sodilo in na smrt obsodilo razne biv*e člane bivšega fašističnega Velikega svčta (Gran Consiglio fascista), med drugimi tudi samega Mussolinije vega zeta Ciana. Sodišče kot tako je bilo nezakonito, sojenje, obsodba in izvršitev sodbe, to je ustreli tev raznih omenjenih oseb, tudi! Kako to, da se nihče ne zgane in zahteva, da se v imenu zakona postopa proti vsem, ki so kakorkoli bili iz omenjenim sodiščem ;n procesom v zvezi? Preiskovalni sodnik takratnega sojenja je o stvari izdal celo debelo knjigo in nemoteno živi kot prost in pošten državljan!... Kje je mera doma!?... Kar se pa Doline Nadiže tiče in seveda njenega slovenskega prebi- valstva, je »Messaggero Veneto« pred kratkim zopet zagnal krik o nevarnosti za državo in zahteval o-ster nastop proti vsemu, kar diši po slovenskem! Mi pa zahtevamo, da vlada zaščiti prav vse Slovence v. Italiji, tudi naše brate y Videmski provinci! Angleški poslanik v Gorici V petek in soboto, 2. in 3. t. rH!‘ obišče Gorico angleški poslanik v Rimu, g. Clark, ki se te dni mudi tudi v. Trstu. Ogledal si bo mesto in okolico, zlasti državno mejo. Na gradu pa priredijo njemu na čast sprejem s prigrizkom. Obiskal bo tudi Videm in videmsko področje. O pravem namenu tega obiska se širijo razne govorice, tudi precej drzne. Izgleda pa, da je obisk v zvezi z vojaško povezavo zahodnih sil NATO ir. tozadevno izmenjavo obiskov. Sa; so ravnokar obiskal' Anglijo štirje italijanski prefekti, med temi tudi goriški. Zahodne sile si želijo ustvariti medsebojno zaupljivo vzdušje in doseči tesnejše medsebojno spoznanje. Lahko pa, da ima 'a obisk na vzhodni meji države še kak drugi pomen in namen!... bil se v kratkem vršil na Humu al’ v Kojskem onstran meje in na katerem naj bi razj ravljali o možnosti pritegnitve vodovoda z onstran meje v. Steverjan ia področje. Ker se nam je ta vest zdela ne verjetna in drzna, smo se pozan; mali za stvar in izvedeli, da trditev »Soče« ne odgovarja resnici. Za take stike in razgovore niso vendar merodajni in pristojni občinski predstavniki, ampak samo vladni zastopniki! Vemo pa, da so predstavniki števerjanske občine že prosili goriško prefekturo, naj .bi se omenjeni stiki navezali zaradi vodovoda, ki je na področju števerjanske' občine nujno potreben, in upati je, da bodo pristojna obiastva v tem oziru tudi res kaj ukrenila Za pokopališče v Doberdobu Doberdobski občini je iz vladnega fonda nakazanih 1,800.000 lir za razširitev pokopališča. Novico so v Doberdobu sprejeli velikim zadoščenjem, ker je razširitev že dolgo časa na dnevnem redu občinskih potreb. Ženske sodnice Pravosodno ministrstvo je predložilo osnutek zakona, na podlagi katerega morejo postati sodniki tudi ženske. Zaenkrat bodo ženske lahko zastopane samo v porotnem sodišču, in sicer največ tri po številu, in na tribunalu za mladoletne ena jx> številu. Ce se izkaže, da bodo ženske v teh dveh primenh pokazale zadovoljiv uspeh, bodo po vsej verjetnosti dovolil* imenovanje žensk za splošno sodno kariero Odločitev pravosodnega ministra v jpogledu uvajanja žensk v sodno službo je zelo važnega pomene, ker pospešuje stvarno 'uvajanje državljanov k enakopravnosti v vsakem oz.iu :.i l.i 0-a.0wn.v »oi tako pozdravljamo v prepričanju, da se bodo ženske tudi na tem področju izkazale kot dobre tekmovalke z moškimi. * * * * Invalidska in starostna pokojnina kmetovalcem Poslanec B o n o m i , predsednik Združenja neposrednih obdelovalcev zemlje, je pred kratkim napovedal, da je v preučevanju osnutek zakona za priznanje pokojnine pohabljenim in ostarelim malim kme-tom-posestnikom, kakor tudi najemnikom, kolonom in polovinarjpm. Tudi pri tem, kakor že pri Kmetij skin zdravniških blagajnah, bo prispevala vlada. Ta zamisel in pobuda je nadvse velike socialne važnosti, če pomislimo, da se mali kme\je-posestni-ki, najemniki, koloni i» polovinar-ji borijo 7 velikimi težkočami za svoj obstanek danes, ko je vse tako drago, potrebe pa zelo velike. Ce glavar družine zboli in onemnre, je vsa družina prizadeta, še najhujše je, kjer ni odraslih, dela zmožnih otrok, ki naj staršem pomagajo. Da bi se zamisel le kmalu ostva-rila! zval, naj si gre služiti kruh, ker i*: že dovolj velika in stara.... Razumem tragedijo tega dekleta, ki je kot vlačuga jpostala trikra' mati in jpotem priležnica bogataš-ter to trdo vlogo sprejela samo, da je prehranila in vzredila svoje tri nezakonske otroke! Cenim njeno odločitev, da ni poslušala glasu ostudnežev, ki So ji svetovali, ne j se svojih otrok iznebi, de bo le ona živela,, in hvalr vredna je njena odločitev, da je raje poslušala glas Matere božje, ki ji je na gorečo prošnjo odgovoril: Otroci so otroci, naj jim bo o V kdor koli. in ti si jih dolžna rediti!' Globok materin čut ljubezni ir. dolžnosti do svojih .treh nezakonskih otrok opravičuje tudi Filume-nino lisičjo zvijačnost, da bi jo le Domenico Soriano, ki je pred njeno močno voljo skoro slabič, poročil in njenim otrokom da. očetovstvo. .S tega stališča verujem, da-je prikaz realen, čeravno preveč naturalen in da ga je s socialnega stali.-, šča vredno presojati. Tudi ko oba, Filumena i* Domenico, zahrepenita po pravi in čisti ter pošteni družini v sklopu treh nezakonskih, a sedaj po Sorianu za svoje vzeMh o-trok. Toda kljub temu prikaz, kot mu je Eduerdo De1 Filippo dal sliko in okvir, ne spada ne le na naš slivenski oder, ampak niti ne cOruv ge odre! Zlasti ne spada k predstavi mladina, ker utegne prikaz močlw nanjo vplivati, in to •* različnih stkani in z različnimi slabimi posled' • Cami! rrrj. . „50118“ in &teverjanski vodovod Predpretekli teden je »Soča« pri nesla vest. da *o se predstavniki števerjanske občine dogovorili s predstavniki občine Dobrovo, ki leži y Jugoslaviji, za sestanek, ki naj ŠPORTNI DROBIŽ Nogometno tekmo Italija-Madžar-ska lahko strnemo v nekaj besed, ki jih je izrekel sestavljalec mad žarske enejstorice Sebeš: »Italijansko moštvo je ubralo pravo taktiko, Gostje so se branili z devetimi možmi in mi smo napadali vseh 90 minut in šele ob koncu zlomili italijansko obrambo.« O takem načinu igre pa pravi polkovnik Puškas. »Ce bi moral vedno igrati proti takim obrambam, me nogomet ne bi več zanimal. t>evet ljudi v obrambi, nobene poti proti golu . . . o-bupno!« Italijanski trener Foni se opravičuje takole: »Mi nismo napadali, ker je bil nasprotnikov pritisk premočan. Sicer bi j?a kljub term: lahko z majo sreče izvlekli tudi neodločen izid.« • * * V Cortini dAmpezzo bodo odprli konec januarja olimpijske igre. V ta namen so zgradili prekrasno ska kalnico. Zadovoljila je vse estete, kajti nova skakalnica kljub svoji velikosti ne razbija veličastne slike dolomitskih vrhov. Tudi nov: ledeni stadion se arhitektonsko pc vsem ujema z okolico. Naprava je stala težke milijarde in okoli njih se razvija zadnje dni polemika. Po vod za to diskusijo je dal govor žu- pana iz Cortine, ki je dejal: »Le deni stadion je prekrasen, hvalevreden je tudi namen graditeljev, da bi ga dali po končanih olimpij skih igrah naši bbčini. Nerodno je samo to, da naša občina stadiona ne more sprejeti, ker bi vzdrževanje preveč stalo.« V tem grmu tiči zajec. Obstaja nevarnost, da bo po prvih desetih dneh uporabe najlep ša zimskošportna naprava v Evropi počivala. Kritični duhovi se sprašujejo, če je velikanski strošek bil umesten? • » Nogometaši širom Evrope začenjajo priprave za svetovno nogr metno prvenstvo, ki bo šele leta 1958 na Švedskem. Jugoslovanski odbor, ki skrbi za to, je imel tiskovno konferenco, na kateri je govori! med drugim tudi zvezni kapetan Tirnanič rekoč: »Imeli bomo nekai ugodnih priložnosti, da preizkus:-mo naše igralce: azijska turneja mladih reprezentantov, olimpijsk-igre in važne mednarodne tekme ■ prihodnjem letu. Naš glavni problem je naslednji: manjka perspek tivnih igralcev na mestu branilcev in srednjega krilca. Zato bi mord-i koristilo, da bi preusmerili neka stranskih krilcev.« ,.Filumena Marturano" na odru V soboto zvečer in v nedeljo po poldne, 26. in 27. t. m., je tržaško Slov. narodno gledališče nastopilo v Gorici »Pri zlatem pajku« in predstavljalo De Fillppovo Filume-no Marturano. Obisk predstave je bil zadovoljiv in igralci so se izkazali v pravem pomenu besede, zlasti Filumena Marturano v osebi Eme Starčeve in Domenico Soriano v osebi Mo desta Sancina. V kolikor pa bi iskali .umetnost take predstave y Gorici in sploh na slovenskem odru, menim, da je ne moremo najti zlahka. Snov je za naš okus in za naš« ušesa in oii neprimerna in del občinstva je o čitno pokazal, da to predstavo od bija, ker je preveč navezana n? vlačugarsko nit! Razumem, da je Fi'umena Mar turano živela kot otrok v pomanjkanju in da jo je oče ob izpolnitvi njenega trinajstega leta starosti po Podaljšan urnik Goriška kvestura je odredila, da bodo javni lokali v dneh Andreje' vega semnja lahko odprti do dveh zjutraj, in t* v dneh 3.. 4. in 5. 'decembra. Seja trgovske zbornice Pred dnevi so na seji odbora Trgovske zbornice razpravljali o ureditvi bloka pri Rdeči hiši ter o železniških zvezah. Prav tako so razpravljali o zopetni ureditvi železniške zveze med južno in severno postajo. GOSPODARSTVO) KRMLJENJE ŽIVINE Vsak pameten in. previden živinorejec mora že sedaj preračunati, ali mu bo spravljena krma zadostovala za njegovo živino do prihodnje pomladi, in jo takoj dokupiti ali pa živino prodati, če ugotovi, da krme ne bo zadosti. Za oboje se mora že sedaj odločiti, ker je krma še poceni, živina pa najdražja. Živino nezadostno krmiti je pregreha proti živali; poleg tega pa1 tudi proti lastni koristi, ker živina hira, daje manj dohodka1 in se kvari! Pri proračunu krme pridejo v poštev seno, otava, detelja, tudi slama in listje koruznih stebel, vsa činkvantinova stebla, pesa, repa itd. Poleg tega pa še močna krmila, kot so koruza, otrobi in podobni pripomočki. Na vsak stot žive teže živine se zahteva dnevno dva do dva in pol kg suhe krme, odnosno štirikrat toliko korenja ali pese. To pomeni, da volu ali kravi petih stotov tež' damo deset do dvanajst in pol kg suhe krme, odnosno štirideset do petdeset kg pese ali korenja. Pri tem pripomnimo, da svežo krmo lahko damo le za eno četrtino kr milnega odmerka, in sicer ye<*no skupaj s suho krmo; ko je suha krma slabše vrste, kot na primer sla" ma! V tem zadnjem primeru pazimo, da živini položimo tudi nekaj močne krme, to je koruze, otrobe itd. po 1 do 2 kg na dan. Močna krmila kupujmo le prvovrstna pri kmetijskih konzorcijih kjer jih navadno preizkušajo. Krmo pa najbolj izkoristimo, če jo režemo in tako položimo živini Rezila se dobijo pri konzorcijih in jih je kupiti v družbi, če stroškom posameznik ne zmore sam! V KLETI Sedaj je najbolj ugoden čas za pretakanje vina, ker je vreme mrzlo in jasno. Kdor je vino že pretočil, naj prazno posodo čisto izpere, jo povezne na veho, da se dobro o-suši tekom treh-štirih dni in nato še dobro požvepla in neprodušno zamaši. Zveplanje pa je treba vsaka iva meseca ponoviti. Za žveplanje ra bimo razne kroglice žvepla, ki jih dobimo pri kmetijskih konzorcijih in pri »Vinoagrariji« v Gorici. V VINOGRADU Nadaljujmo z gnojenjem s hlevskim gnojem. V strmih legah lahko gnoj podoramo med vrste z obračalnikom. Deset let SoSmarjenja (Nadaljevanje s 1. strani) Tito >e v svojem govoru omenil tudi neuspeh, ki so ga v Jugoslaviji doživele kmetijske zadruge. Toda kakor se pijanec spreobrne šele takrat, ko se v. jamo zvrne, in hodi vrč po vodo. dokler se ne razbije, tako je tudi z jugoslovanskimi komunisti. Ponovno so potrditi, da je vsako odstopanje od kolektivizacije samo začasno. »Ali smo se s tem odrekli širje nju socialističnega načina proizvodnje na vasi?« je vprašal Tito. Tn takoj odgovoril: »Seveda se nismo, kajti socialistična dežela ne more imeti dveh sistemov proizvodnje' — socialističnega in kapitalističnega če hoče v celoti uresničiti socializem.« (; t . Med socialističnim in gospodarskim sistemom torej ni »koeksistence«. Kmetje so zopet zvedeli, kaj jih čaka: najprej zlepa, če ne bo šlo — to že vemo — pa zgrda Pred dnevi so na nekem” kongresu tudi že razpravljali o nekakšni socializaciji, s soupravljanjem doslej svobodnih majhnih obrtnikov. Pot je pač samo ena: n6ben totalitarni režim ne more nazaj. Ne sme se ustaviti, ne sme odstopati. Zato je možni samo ena’odločitev: naprej, da, naprej v še večjo mi-zerijo! NA NJIVI Ce je pšenica že pognala tretji listič, začne vsrkavati hranilne sno vi iz zemlje, zato potrosimo po njivi — ob suhem vremenu — osem do deset kg apnenega nitrata na 1.000 metrov površine. Na ta nač'n pšenico le okrepimo! Tovarno pohištva PRinčič Tel. 32 K R IVI I N Cormona AVTOTAKSI MARKO KOVAČIČ GORICA - Via A. Manzoni 16 . Tel. 2244 Se priporoča za prevoz potnikov v Jugoslavijo Med Stalinovimi dojenčki in Leninovo komunistično mladino Skandinavski časnikar Bjoern Nielstroem je pred kratkim obiskal Moskvo in razodel zahodnemu svetu sodobno boljševiško ■osnovno vzgojo v Sovjetiji, ki živo spominja na Hitlerjeve in Mussolinijeve vzore. Gotovo ne bo odveč, če tudi naše čitatelje seznanimo z metodami vzgoje, ki jo . pripravljajo slovenskim materam komunistični »vzgojitelji«. Pohajkovali smo po dolgem in počez po Moskvi: neka ruska žena, zahodnohemška turistka in jaz. Cesar bi jaz kot moški verjetno sploh ne opazi), je vzbujalo pozornost Nemke, namreč okoliščina, da nismo srečali nikjer nobenega tro ka, in da nikjer nismo iztaknili-o-iroškega igrišča. »Naši pt,roci se ne igrajo na javnih prostorih, pač pa so vsi v otročkih vrtcih in v jaslih«, nama je pojasnila sovjetska spremljevalka s poudarkom. Ko sem naslednjega dne zaprosil pri prosvetnem ministrstvu za dovoljenje, da si ogledam sovjetski otroški vrtec, mi sploh niso odgovorili. Pač pa so mi zadnji dan mojega bivanja v Moskvi dostavil, v hotel zelo obsežen paket. V njem sem našel ‘kar štirinajst knjig o sovjetski vzgoji otrok. Knjige, ki bi ši jih lahko kupil kjer koli v Moskvi, v Vzhodni Nemčiji, y Var šavi ali v Pragi. Kljub temu sem le obiskal tudi otroški vrtec. Neka ljubezniva tol mačica, ki je zvečer po opravlje nem delu odšla po svojega petlet nega sina v vrtec, me je vzela s «« boj. Morda je bil tudi ta obisk na nevidnem sporedu sovjetskih uradnih režiserjev.... V vrtcu sem bi' priča značilnega prizora. Mali Igor je jezno cepetal z nožicami, ko je ves ogorčen pripovedoval svoii materi, da je pri igri s svojimi tova riši moral igrati vlogo hudobnega kapitalista. Mati ga je potolažila -obljubo, da bo jutri gotovo igral revolucionarnega dobrega komunista. Mreža otroških vrtcev To je bilo prvo nakazanje celotnega žarišča sovjetske mladinske vzgoje. Ko sem nadalje brskal v *o vprašanje, sem stalno in povsod naletel na izredno pomembnost, ki .io sovjetska država pripisuje vzgoji svojih otrok. V razložitev tega pojava sem našel Stalinov citat, ki pravi, da mora sovjetska družba pri vzgoji svojih mladih državljanov postopati z isto skrbjo in preudarnostjo, kot to dela vestni vrtnar z mladim drevjem. Pri tem se vzgojna načela naslanjajo na nauke sovjetskega učenjaka Pavlova, ki zatrjuje, da enaki življenjski pogoji z enako izobrazbo proizvajajo istovrstne ljudi. Ce torej usmerjamo vzgojo y Odesi, Leningradu ali Taškentu rojenim otrokom v smislu leninsko-stalinske doktrine, mo ramo kot rezultat *e .vistousmerje-nosti dobiti stoodstotnega sovjetskega človeka, t. j. »dobrega komunista«. Iz tega spoznanja so se že davno izrodila vsa sovjetska vzgojna na čela. Vso deželo so prevlekli z gosto mrežo šol in otroških vrtcev. Otroci srednjeazijskih pastirjev spa dajo prav tako v to mrežo kot po romci jakutskih ribičev ob Ledenem morj-u. Trdili bi lahko celo, da čim zakotnejše leži neko pleme in čimbolj je navezano na svojska narodna izročila, tem večje zanimanje vzbuja pri moskovskih oblastnikih domačinska doraščajoča mladina za usmeritev v 'boljševizem. Vprašanje, kateremu od obeh či-niteljev: državi ali domu maj se podeli prvenstvo pri vzgoji, je teoretično ostalo odprto, praktično pa je zaključeno v. korist državnih ustanov. To lahko obrazložim na slede čem primeru. Vzemimo slučaj, ki je pravilo, da sta oba roditelja novega sovjetskega državljana poklicno zaposlena. Oba zapuščata dom ob sedmih zjutraj in se vračata zvečer ob 18. uri. Vzemimo dalje primer — in tudi to je pravilo — da ni v hiši niti nezaposlene tete, niti babice, ki bi skrbela za gospodinjstvo. Kaj materi drugeg? le preostaja pri taki družbeni strukturi, kakor da dojenčka po enomesečnem zakonitem dopustu za do jenje izroči v. jasli? S tem pa je tudi že storila prvi korak k odtujitvi otroka in prepustila nadzorstvo nad njegovo vzgojo tujim državnim nameščencem. Za mater o-staja le zelo šibka in neprepričljiva tolažba, da ji otroški vrtec od jemlje vzgojne skrbi in da se zato »popolnoma neodvisno in svobodno udeležuje družabnega in političnega življenja Sovjetije«. Tolažba ali ne — mali dojenček je za dve leti našel nov dom. Proti mesečnemu plačilu 20-100 rubljev (3.000-15.000 lir) ga bodo previjale državne bolniške sestre. Politične otroške igre Recimo, da je novorojenčku ime Valja. Ko bo torej Valja stara tri leta, bo odšla v otroški vrtec. Tu jo bo obdalo sterilno jasno ozračje komunističnega miselnega življenja. Tu bodo otroka uvajali v igre, ki jih je po partijski liniji izdelala »Komisija za politično nadzorstvo otroških zabav«. Pet- do sedemletni otroci smejo že računati in risati. Smejo pa tudi poslušati junaške partizanske pravljice in vsevednega Lenina. V eni izmed brošur prosvetnega ministrstva sem našel :-stočasno pretresljiv, kakor sumljiv prikaz: V moskovskem otroškem vrtcu »Mravljišče« je dekletce pred odhodom v. posteljo izjavilo, da jo s stene gleda Stalin. »Ni -res, name gleda!« je odmevalo z vseh strank Vzgojiteljici je uspelo otročad pomiriti šele, ko je vsem zagotovila, da gleda Stalin na vse otroke. Od tretjega do sedmega leta bi po pravilih lahko ostajal otrok čez noč tudi pri starših. Starši pa morajo v takih primerih dovoliti, da pristojna vrtnarica pregleda stanovanje in razmere, .v katerih otrok živi. Od takega nadzorstva so oproščene le tiste družine, ki si lahko privoščijo, da svojih otrok sploh ne pošiljajo ,v otroške vrtce. Ta pojav je .v zadnjem času zelo pogost med boljševiško gospodo. Z izpolnjenim sedmim letom starosti mora 1. septembra Valja v šolo. Obiskovala jo bo najmanj se dem let. Ker pa ho študirala, prihaja zanjo v poštev desetletna višja šole. Njeni starši bodo morali plačevati po 200 rubljev (30.000 lir) šolnine na leto. Otroka imajo zopet pri sebi. Ali pa je res tudi tako? To zavisi od tega, ali bo Valja vstopila med komunistično mladino ali ne. Prisiljena ni, odkar je POD ČRTO MOŽ NA DIMNIKU Jutranjo tišino je vznemirilo trdovratno, trkanje na vrata župnišča. Župnik Jože Armand se je zbudil in pogledal na budilko. Šilo je šest in četrt. Zopet je nekdo udaril po vratih. Jože je planil j?okonci, Si ogrnil spalni plašč in hitel k vratom. Pred vrati je stal Jaka. »Gospod župnik, nujno vas potrebujem! Kar odpravite se!« Jože ga je potegnil' v sobo, zaprl vrata in dejal: »Seveda pojdem, če moram.« — »Seveda morate, gre za življenje ali smrt.« Jože • se ie naglo oblekel in čez nekaj njiinSit sta odhitela s starini' avtomobilom v hladno jutro, Drvi jutranji žarki so razsvetljevali dolino. Nenadoma jp. Jože opazil, da se iz dimnika tovarne ne kadi. Jaka je pritisnil na zavore, joka zal na dimnik in dejal: »Glejte, gospod župnik!« Jože je pogledal na umazano tovarniško poslopje in nato dvignil pogled na dimnik. Po robu dimnika se je sprehajala moška postava. Jaka je obrnil vozilo proti stroj mici. Neposredno za njo se je dvigal dimnik. Presenečeno je Jože o-pazil množico ljudi, zraven pa še policijski voz in rešilni avto. Ko sta Jože in Jaka izstopila, se jima je približal stražnik in dejal: »Vse zaman! Nihče ne ve, kdo je možakar in niti kakšen vrag ga je odnesel na vrh dimnika. Ali je morda iz vaše tovarne?« Ko je Jaka prikimal, se je straž nik obrnil do župnika: »Z zvočnikom smo ga nagovorili. Možakar ni niti pijan, niti zmešan. Tipični samomorilec. Pravi, da mu ni mati umreti in da bo skočil z dimnika, kadar se mu bo zljubilo. Govorite še vi z njim, gospod župnik! Morda vas bo ubogal.« Nenadoma je z vrha dimnika zadonel glas: »No, kdo si upa gori?« Stražnik je izročil zvočnik župniku, ki je zaklical navzgor: »Sem jaz, Jože Armand1.« Njegov glas je zvenel trdo in jasno skozi sveže o-zračje. »2e tako zgodaj na nogah, kaj?« Možakar je stal čisto na robu dimnika. Jože je pomislil: človek, ki je šaljiv in mu ugajajo hudomušnosti, se gotovo ne bo metal v globočino. »Zgodaj, zgodaj in še brez zajtrka povrhu!« je zaklical Jože v zvočnik. Pošteno sem lačen. In vi?« — »Jaz sem svoj krvniški zajtrk že pospravil.« Odgovor je bil zadirčen in zdelo se je, da prihaja od človeka, ki je pripravljen na vse. »S klobaso, žemljo in kavo vam lahko postrežem, in to gratis,« je zaklical Jože. »Kaj ste gostilničar?« Kljub vrtoglavi višini se je možakar globoko sklonil čez rob dimnika. — »Ne, sem duhovnik.« Za nekaj trenutkov je zavladala popolna tišina. Možakar je verjetno nekaj premišljal, nato pa je odvrnil: »Gotovo bi radi rešili mojo dušo!« -- »To je moj poklic.« Ker možakar ni ničesar odgovo- umrl Stalin, vendar živordeča kra vata (kakor črna pred desetletji pri nas) in letna taborenja še ved no privlačijo. Za dornščajočo nla-dino ima komunistična mladinska organizacija zelo pomembne p:ed-nosti na razpolago. Njeni člani so avtomatično zaupniki šole, vzdržujejo tesne stike s šolniki. Res je, da tisti mladinci in dekleta, ki ne pri padajo Leninovi mladini, niso neposredno zapostavljeni, ne uživajo pa tudi nobenih prednosti, ki jih partija deli svojim mladim pripravnikom. Prev zaradi tega se mnog! potegujejo za temnordečo knjižico z Leninovo sliko na ovitku, ne da bi bili notranje »vredni te časti«. So to sopotniki v najresničnejšem smislu besede. Le izredno majhno število komsomolcev je z dušo in telesom pri Stvari. V glavnem pa so to duše z dvojnih: obrazom, brez značejnosti ir. možatosti, isti proizvod, kakršnega sta fabricirala Hitler in Mussolini in kakršen z v: soko udeležbo napolnjuje obe komunistični partiji v Nemčiji in Italiji. 'Pri tej mladini v Sovjetiji se krči povezava na očetov dom v enaki meri. kakor se krepi pripadnost k novopridobljenemu kolektivu. Bjoern Nielstroem Sest družinskih zapovedi V nekem ameriškem mestu so na nekem sestanku med šolniki ur starši postavili šest družinskih zapovedi: 1) Otroci naj živijo, se učijo in delajo v prijateljskem za dobroho -nem ožračju, kajti v njih mora vladati občutek miru in varnosti, da lahko tudi nekaj dosežejo. Preveč kritike in nezadovoljstva s strani staršev ustvarja v otroku živcnbsH in razdražljivosti. 2) Otroci morajo vedeti, kaj se od njih zahteva, da se vedo po tem tudi ravnati. Starši morajo biti pri tem strogo dosledni. Ce so včasih prestrogi in včasih preveč popustljivi, s tem otroka samo zmedejo. 3) Ce v družini pričakujejo sprememb, je treba otroka o tem poučiti. Potem se bo na spremembe pripravil in jih bo prenašal mirno in preudarno. 4) Otroka moramo pohvaliti in ga grajati. S pohvalo ne smemo biti preskromni. Izmera pohvple ali kazni ni tako važna, odločilno je, da se otrok zaveda, kaj ga čaka. Tudi v tem moramo biti dosledni. Obljubljeno priznanje, ki izostane, uničuje zaupanje. 5) Otrok naj sodeluje prt družinskih vprašanjih. Tudi njegovo mnenje je vredno upoštevanja. 'Pri reševanju naj tudi otrok sodeluje. 6) Kakor hitro ie otrok dozorel, naj se mu zaupajo določene naloge. Na la način se otrok privadi na občutek odgovornosti. Jugoslavija pred fcotigresom Nadaljujemo ~ razgovori pred ameriškim kongresom v odnosih ameriških parlamentarcev in politikov do Titove Jugoslavije. N a vrsti so razni govorniki. V. Judd: »Ne predlagam, da spravi mo kogarkoli na kolena. Moje vprašanje je, zakaj podpiramo in krepimo nekoga, ki ne skriva, da ni na naši strani. Sodim, da smo v samoprevari naravnost genialni, ko podpiramo nekoga, ki javno proglaša, da ne veruje v naš družabni red -n je ves povezan z nasprotnim redom.« Stassen: »Dragi gospod poslanec! Recimo, da rečete vi v začetku volilne borbe svojim volivcem: „Od-ločite se danes. Ako se v teku današnjega dne ne odločite za mene, pojdite v nasprotni tabor!" Ali mislite, da bi pod takimi pogoji dobi' volitve? Prav tako bi postopali žni če bi na koga pritiskali, da se v tako zamotanem vprašanju enkrat ze vselej odloči. To hi ne bilo -j interesu Združenih držav.« Judd: »Jaz ne želim, da gre Tito na drugo stran. To, kar predlagam, se mi zdi najboljše sredstvo, da ga privežemo na sebe. Nekateri pravijo, da moramo zahtevati za pomoč, ki mu jo dajemo, neke proti-Obveznosti. Tudi jaz sodim, da mo- Kaj sc dogaja na Cipru? Angleške oblasti so na Cipru, proglasile izjemno stanje zaradi številnih napadov, ki so v enem tednu povzročili smrt pet britanskih vojakov. Izvršenih je bilo 132 napadov. Proglas določa, da bo vsakdo, ki ga bodo zalotili v posesti orožja in zanj ne bo imel dovoljenja, ustreljen. Za sabotažna dejanja je proglašena kazen dosmrtne ječe. Proglas navaja še druge sgnkcije za prekrške. Oglejmo si najprej lego Cipra! Ta i>o velikosti tretji otok Sredozemskega morja leži na dogledu Turčije in kakih 90 km zahodno od libanonske in sirijske obale. Otok šteje 517.000 prebivalcev, od teji je 80 od sto Grkov in 20 od sto Turkov. Turki so preostanki nekdanjih mohamedanskih jjosadk. Leta. 1878 je otok zasedla Velika Britanija. Je to kronska kolonija. Pokrajina ima tipično sredozemski značaj. V tem trenutku vladajo na Cipru veliki nemiri ,ki jih povzroče gibanje z grškim imenom »enosis«, t. j. priključitev z Grčijo. Medtem ko piše svetovni tisk o terorizmu, zatrjuje grški ciprski tisk, da so britanske oblasti spremenile otok v ogromno koncentracijsko taborišče. * Dopisnik madridskega lista »Ec-clesia«, Rihard Pattec, ki je ,v teh dneh obiskal Cijrer, poroča o "vo-jih vtisih med drugim tudi tole: V dneh mojega bivanja so se mi nudile številne priložnosti za razgovore z mnogimi britanskimi kolonialnimi uradniki, tajniki pravoslavnega škofa in mohamedanskega muftija, da bi si tako ustvaril čim resničnejšo sliko o tem s strastm1 in političnimi časHhlepnostmi zamotanimi vprašanji. Ne tvegam trditi, da so roja mnenja v vsem popolnoma točna, vendar sem z enako pozornostjo in nepristranskim zanimanjem poslušal stališča vseh merodajnih čini-teljev. Da bi bila sedanja vlada tiranska, moram z vso resnostjo zanikati. Neko nedeljo sem se udeležil shoda v gledališču v Nicosiji, ki so ga sklicali komunisti v korist priključitve h Grčiji. Glavne ulice so bile pren*-polnjene ljudstva. V sprevodu so nosili grške državne zastave in v gledališču je bilo nekaj tisoč poslušalcev. Shod je bil izredno dolgotrajen. Moje znanje grščine je sicer pomanjkljivo, vendar sem lahko ugotovil, da so vsi govorniki grmeli proti »gnusni« britanski politiki in da so vsi go vorili o potrebi, da tirane, ki tlačijo deželo, poženejo v morje. V sredi razpaljene histerije nahujskane množice pa sem si moral priznati da oblasti le ne morejo biti tako tiranske, ko nisem mogel nikjer iztakniti niti enega samega policaja. -Srečni ljudje, ki ne vedo, kaj je policijska vladavina. Množice nasedajo komunistični partiji, ki si je hinavsko prilastila priključitev otoka h Grčiji samo zaradi te,ga, da neti nemire in podžiga strasti v imenu in za račun kremeljskih vojnih hujskačev. Zanimivo je pri vsem tem, da bi komuniste, ki jih »britanski despotizem« tolerira na svojem ozemlju, grška vlada po morebitni priključitvi takoj razgnala. V Grčiji je komunistična partija prepovedana. Na drugi strani — poroča Pattec dalje — si ni treba delati utvar, da uživa gonja za priključitev simpatije velike večine. Zgodovinsko ni otok od bizantinskih časov dalje nikoli pripadal Grčiji, bazantinsko oblast pa je danes nemogoče istovetiti z grško. Otok je bil dolg? stoletja- pod Turki. Edina vez Cipra z Grčijo je ul-tur.ne narave, predvsem jezik. Zahteva po priključitvi je prav isto, kakor če bi v južnoameriških državah nekdo propagiral priključitev k Španiji. Pa še ta primerjava šepa, ker ciprsko prebivalstvo ni nikoli tvorilo sestavni del grškega naroda. -Gospodarski položaj otoka je razmeroma ugoden. Velike in očitne bede ni, in blaginja je, v primerja- vi z merili Sredozemlja, kar znatna. Prebivalstvo se zaveda, kljub rjovenju po priključitvi z Grčijo, kakšne prednosti mu nudi zveza z Veliko Britanijo, in da bi se življenjska raven po priključitvi občutno znižala. V vsem sporu igra glavno vlogo pravoslavna Cerkev. Nadškof Ma-karios, poglavar avtonomne ciprske Cerkve, je vrhovni vodja gibanja »enosis«, in pravoslavna duhovščina otoka ga v tem z vsemi silami podpira. Tudi na samo grško vlado izvaja pravoslavna Cerkev nenavadno močan pritisk. Tako nosi Cerkev popolno odgovornost za politično usodo Cipra. Slovenska prosvetna matica in pevsko društvo »A. Tanče« iz Nabrežine priredita v nedeljo, dne 18. decembra 1955 v nabrežinski kino dvorani GregopCifevo proslavo Nastopajo: mešani pevsk' zbor »Avgust Tanče« z umetnimi in narodnimi pesmimi pod vodstvom g. Stanka Maliča; tercet »Metuljček« iz Rojana. — Na sporedu so tudi recitacije in solospevi. — Glas bene točke bo izvaja! violinist K. Sancin ob klaivrski spremljavi prof. Marija Sancina. Pridite in pripeljite tudi svoje prijatelje! ramo zahtevati neki quid pro guo. Tako postopamo tudi v vsakdanjem življenju. Ce kupiš avto, napraviš pogodbo. Ce se oženiš, podpišeš pogodbo. Ti se obvežeš, da boš nekaj storil, a tudi tvoj partner se obveže, da 'bo ngkaj storil. Tako je v vsakdanjem življenju, tako ravnamo ljudje. Mi dajemo Titu dragoceno pomoč. Tudi on bi lahko storil nekaj, kar bi bilo v našo korist. Zakaj ne bi mi malo bolj trmasto barantali?« Stassen: »Poslužili- ste se dobrih primerov. Spadam med tiste, ki hi' nikomur ne svetovali, da se poroč( s partnerjem, ki -bi samo obljubil, da bo ostal nevtralen. Toda to še ne jjomeni, da ne bi hoteli pomaga ti nekomu, ki je v težavah, čeprav je nasproti nam nevtralen. V tem je razlika. Saj se mi ne ženimo s temi državami (ki jim pomagamo). Vse, kar delamo, delamo in ukrepamo v interesu Združenih držav in pri tem spoštujemo neodvisnost drugih.« J.udd: »V svoji izjavi o Jugoslaviji pravite, da je smoter naše pomoči, da utrdimo gospodarske temelje teh držav, da bi se mogle u-spešno vojaško braniti. Morda je res, da naša pomoč utrjuje gospodarske osnove jugoslovanske vojaške obrambe. Gotovo pa je, da naša pdmoč utrjuje tudi gospodarske osnove komunistične tiranije v Jugoslaviji. To je pa g osnovnem nasprotju z zgodovinskim stališčem Amerike, ki je stala vedno na braniku človeških pravic. Sodim, da v tem ne smemo poznati kompromi sov. Danes slišimo nasvete, da ne smemo iti na nobeno mednarodno konferenco z vnaprej določenimi sklepi in odločitvami. Odkrito vam povem, da bi rad videl, da bi predsednik Eisenhower, predno gre na konferenco, javno izjavil, da ne gremo na konferenco (v Ženevi) z zaprtimi očmi in brez načel. Eno izmed vprašanj, kjer ne smemo nikdar poznati kompromisa, je vprašanje človeške svobode. Mi ne smemo podpisati nobenega sporazumi za ceno te svobode.« Stassen: »Moram vam jx>jesn:ti, da je svoboda v. Tugoslaviji znatno napredovala v zadnjih letih, odkar, pošiljajo Združene države tja po-moč. Z drugimi besedami: Danes je v Jugoslaviji manj tiranije, kakor je bilo v času, ko Združene države še niso j?ošiljale pomoči. Podpiranje razvoja v smeri vedno večje svobode pa je tisto, kar vedpo načelno poudarjamo pri vsaki državi, ki ji pomagamo. Tudi v vprašanju kolonializma in obravnavanju raz nih stopenj svobode, ki jih najdemo pri mnogih drugih državah, m' ne silimo teh držav, da se preobli-čijo ali celo sprejmejo podobo Združenih držav. Mi smo si to svobodo priborili s trdimi boji skozi več sto let.« Judd: »Saj ne predlagam, naj se Jugoslovani preobličijo in jpostane-jo nam podobni. Proti temu sem se vedno boril, boril vsaj tako dosled no, kakor se je kdorkoli v Ameriki To sem delal v času, ko smo se še vedno igračkali z raznimi kolonialnimi režimi v Aziji. Tudi ne predlagam, da 'e treba vsakogar, ki ne gre z nami, suniti v zadnjico. To. kar predlagam, je, da vsakomur jasno povemo: „Ce hočeš z nami, prav. To je tvoja stvar. Ce nočeš, tudi prav. Toda v tem primeru ne pričakuj, da ti bomo pomagali graditi postojanko, proti kateri smo v načelu.”« (Se nadaljuje) ril, je Jože nadaljeval: »Pridite doli! Kar koli vas že teži, o vsem sc bova porazgovorila; v. vsem vam bom pomagal.« Zoj>et je zavladal odmor. Množica je nestrpno čakala, ali bo župnik uspel. Končno je z vrha prišel odgovor: »Ce pridete gori, ne bom odskočil. Rad bi po kadil cigareto. Pridite gori in prinesite cigarete s seboj!« Zopet je zavladala tišina in zopet se je oglasil glas z višine: »Ne poznam strahu. Tu sem. Pridite ip, rešite me!« Te besede so udarjale na duhovnika kot kovaško kladivo, ga povsem ohromele in mu izločile vsako misel. Sele ko ie stražnik zagrabil za zvočnik, je tesnoba malo popustila. »Kaj si upate, gospod župnik?« jfe spraševal stražnik. »Bomo videli!« je odgovoril Jože. Globoko je zadihal in si ogledal dimnik. Neverjetno masivno je izgledal. Iz o-peke so v enakomernih presledkih moleli železni obroči. Proti vrhu se je dimnik ožil. Venec na vrhu bi moral biti visok 5 do 6 metrov.. Pod vencem je dimnik obdajal debel svitek. Jože se je odločil. Množica se je umaknila. Jože je poslal v nebo priprošnjo, da bi možakarja razsvetlila pamet in da bi ,se vrnil na tla in ga odvezal “trahu pred vrtoglavo višino, ki bi mu kaj lahko bila v pogubo. Tedaj pa je pogumno zagrabil za železni o-broč. Vedel je, da ni druge pomoči. Pomiril se je. Z lahkoto se -je vzpenjal navzgor. »Kje je?« je zaslišal Jože glas z vrha. »Prihaja,« je odgovarjal stražnik z zvočnikom. »Recite mu, naj bo oprezen!« Teh besed se je Jože prestrašil: celo možakar na vrhu se zaveda nevarnosti, je pomislil. Strah mu je lezel v kosti. Oddahniti bi se moral, in prav pred tem ga je bilo strah. Tako viseti na obročih je bilo hujše, kakor pa plezati. Pogledal je navzdol in ugotovil, da je dospel že više, kakor je mislil. Zarjaveli obroči so bili ledeno mrzli, čeprav so se mu dlani potile in bile spolzke. Polastil se ga ie občutek, da bo premagal kvečjemu le še nekaj obročev, če bo napel vs-svoje sile. Stisnil je zobe in pustil za seboj še osem obročev, nato pa mu jč strah zmehčal hrbtenico; kolena SP se mu šibila in udarjala druga 0)5 drugo. Nekaj minut se ni mogel niti premakniti. Tudi navzdol si ni upal. Vsiljevala se mu je želja, da bi možakar na vrhu odskočil, potem bi pač ne potreboval več njegove pomoči.' V tem trenutku pa se mu je pred oči vrinila očetova podoba v družbi obeh njegovih bratov, sestre in svakinje. Vsi so bil: svetovno znani plezalci po vrvi. Tudi on sam bi bil v njihovi družbi, če ne bi bil tako vrtoglav. Poleg tega pa je ho tel postati duhovnik. Nenadoma se je množica spodaj vznemirila, pogledal je navzdol in opazil starejšega duhovnika, ki se j’e bližal dimniku. »Prenehajte!« je zaklical stari du hovnik. »To je preveč za naša leta' Pridite doli! Je dovolj pogumno. da ste sploh poizkusili!« Jože je občutil globoko hvaležnost v srcu. Nekaj trenutkov >e razmišljal, nato pa je pomahal z levico in 1ejal: »Vse v redu, gosjjod župnik; samo počivam malo.« Pogum mu je prevzel vse telo. Hrabro je nadaljeval vzpon. Sele ko mu je primanjkovalo sape, se je -ustavil in se ozrl navzgor. Tesno pred njim se je bočil svitek, ki je obdajal konico dimnika. Obroči so se bočili na vzven povsem v skladu svitka in mu moleli tesno nad glavo, kakor da bi viseli prosto v zraku. Jože je pričel glasno moliti in zagrabil za prvi previsni obroč. E-najst takih obročev je premagal. K sreči so ga noge držale na obročih, da ni z rokama obvisel v zraku. Ko je srečno imel za seboj svitek, mu je do vrha preostalo le še petnajst obročev. Na vrhu je stal možakar in z zmedenim obličjem opazoval duhovnika. Počasi, vendar enakomerno je Jože plezal naprej. Zadnji obroč je bil vdelan na rob dimnika. Ko se je Jože tudi še tega oprijel, se je možakar pripognil, da bi mu pomagal. Na samem vrhu je bilo kaj ma'o prostora. Komaj pol metra je bil rob širok. Iz temne votline je uhajal tenak dim. Pogipd na konico d'mnika in na ozki rol je duhovnika nenadoma oropa poguma. Zv'ekel se je z veliko težavo na rob in na njem obležal. Pri tem se ;e držal zunanjega in notranjega obrobka. Možakar je pokleknil zraven niega: »Zelo mi je žal. Kako se počutite?« je dejal. uuHuutMDUiiHiiHnaMMiHiiiuuuiiiuiiMimuiummuiiuunmiiuiiiiiuuiiiiiMiiiiiiMiiuiumumui Jože, ki je ležal na robu z obrazom obrnjen navzdol, je odgovoril: »Tu si ne upam vstati.« — »Nimam nobene pravice, da bi to od vas zahteval,« je dejal možakrr. »Verujte mi, da na to nisem pomislil. Meni tak sprehod ne dela nobenih težav. Nikoli pa do sedaj še nisem spoznal, kaj vse 'e človek sposoben storiti za sočloveka.« Jože na- te besede ni odgovoril. Čez čas je možakar nadaljeval: »Nisem dober člove-lt. 2ivljenje me je močno zdelalo. Splezal sem tu gori, da bi ljudi s silo opozoril nase. Nisem mislil, da boste vi zame storili, tak napor.« »Pomagajte mi, da pridem Zopet doli,« je dejal Jože. »Prirtesel sem vam tudi cigarete,« je nadaljeval, segel v žep in iz njega pofegm! zmečkan zavitek. »Hvala,« je dejal možakar, »še nikoli nisem bil cigarete tako potreben kot sedaj.« Vtaknil si je eno v usta. »Imate tudi vžigalice?« Jože, ki je mislil na vse kaj drugega, je odgovoril: »Ne kadim« Možakar je zagnal cigarete v velikem loku. Končno sta se odpravila navzdol. Prvi se je spuščal možakar in tik za njim Jože. Srečno sta dosegla tla. Ko je Jože v župnišču možakarju postregel z obljubljenim zajtrkom ip sta se o vsem pogovorila, je Jože vstal in dejal: »Ni greha brez pokore!« Pri tem je možakarju pritisnil na lice krepko klofuto. »Hvala lepa!« je dejal možakar, stisnil duhovniku desnico in odšel John Bali VESTI s'TRŽAŠKEGA ZA POPRAVO KRIVIC Slovenski šolniki protestiralo Prejeli smo prepis spomenice, ki so jo slovenski šolniki dne 21. novembra 1955 izročili generalnemu vladnemu komisarju dr. Palamari. Iz nje je še enkrat razviden hud u-darec, ki so ga letos jeseni utrpele naše šole zaradi nenamestitve, oziroma degradacije ljudi, ki sc v najtežjih letih pomagali ustvariti slovensko manjšinsko šolstvo na Tržaškem. Naši šolnik* menijo, da bi sedanja uprava ne smela menjati postopka s slovenskimi šolami in njihovimi učnimi močmi, vse dokler ne bi bil spreiet glede naših šol nov zakon, ki bi nadomestil predpise in prakso, veljavno do 5. oktobra 1954. Glede tega mislimo, da tudi na italijanski s'rani ne hi moglo biti nikogar, ki bi tej zahtevi lahko resno in s prepričanjem ugovarjal. To še posebno z ozirom na že dano obljubo, po kateri bi še pred začetkom letošnjega šolskega leta moral iziti nov zakon, ki bi dokončno uredil položaj, organizacijo in delovanje slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. Tega zakona pa ni bilo in bi zaradi tega morale odpasti tudi vse spremembe, ki so tako kruto prizadele družino zaslužnih slovenskih šolnikov. rPrav tako nesporno drži tudi u-gotovitev, da predstavlja prestavi tev 29 poklicnih slovenskih šolnikov, katerim je bivša Zavezniška vojaška uprava priznala položaj in prejemke stalnega učnega osebja, kršitev XII. člena Ukaza št. 18 bivše Zavezniške vojaške uprave, katerega doslej še nihče ni preklical. K tema dvema točkama, iz katerih izhaja spomenica slovenskih šolnikov na Tržaškem, "e pridružujejo še druge, od katerih se nekatere naslanjajo na Spomenico o londonskem sporazumu in na določila Posebnega statuta za narodne manjšine, druge pa na zdravo načelo pravičnega in enakopravnega obravnavanja. Glede prvih je treba poudariti, da še enkrat dokazu je, kako važno je, da bi čimprej začela delovati Mešana jugoslovan sko - italijanska komisija za izvajanje Statuta, kajti brez uradnega, obojestransko sprejetega in obveznega tolmačenja raznih lani v Londonu podpisanih listin, ne bo razjasnitve, niti rešitve. O tem smo žc nekajkrat pisali. Glede drugih, pri katerih nima sedanja uprava določene pravne obveze, pa mislimo, da bi oblasti morale širokogrudno u goditi zahtevam šolnikov, saj bi s sorazmerno majhnimi žrtvami samo koristile ugledu Italije in bistveno prispevale k pomiritvi duhov, kajti za slovenskimi šolniki stoji vsa slovenska javnost. • * * Ekscelenca Dr. Giovanni Palamara, Generalni vladni komisar za Tržaško ozemlje TRST Podpisane strokovne organizacije slovenskih šol so pred nedavnim poslale na naslov pismi (26. sept. in 27. okt. 1955), v katerih so pou darile krivice, ki so se napravile v šolskem letu 1955-56 slovenskemu šolstvu. Dovolite, da ponovno zavzamemo do vsega, kar se je zgodilo v pogledu slovenskega šolstva, svoje sta lišče in poudarimo, da bi bila dolž nost nove uprave za Tržaško področje ohraniti v slovenskem šolstvu i do izida zakona za slovenske šolstvo stanje tako, kot je bilo na dam 5. oktobra 1954. Zato smatramo: 1) da je neimenovanje slovenskih šolnikov, ki so bili na dan 5. okto bra 1954 v službi na slovenskih šo- lah na Tržaškem področju po člena 2 (d) in 4 (c) Posebnega statuta nedopustno in krivično; 2) da je neupoštevanje člena 6 Londonskega sporazuma pri imenovanjih za šolsko leto 1955-56 diskriminacija, storjena slovenskim šolam; 3) da je postavitev 29 pravih slovenskih šolnikov med začetnike kršitev člena XII. Ukaza št. 18 ZVU in neupoštevanje člena 2 Posebnega statuta, ki govori o enakosti Slovencev z Italijani, kar se tiče služb. Obenem smatramo, da so vsi V ukrepi skrajno poniževalni za Slovence, ker se jim nalagajo vse dolžnosti, pa istočasno jemljejo pridobljene in že dolgo časa uživane pia vice. Zato zahtevamo: 1) da se ravna z vsemi odpušče nimi tako, kakor se ravna z vsemi bivšimi uslužbenci ZVU, in sicer: a) da ostanejo vsi brez izjeme v službenem razmerju z mesečnimi prejemki kot ostali uslužbenci bivše ZVU do 31. dec. 1955, kakor to predvideva odlok generalnega vlad- nega komisarja od 23. sept. 1955 št-275; b) da se smatrajo vsi slovenski šolniki, ki imajo po čl. 8 London skega sporazuma vse pravice, kot enakopravni onim, ki imajo italijansko državljanstvo; zato naj se njihov odpust prekliče in se ponovno sprejmejo « službo; c) da dobijo vsi enako nagrado bivše ZVU, enako odpravnino in e-nake socialne dobrine kot vsi ostali bivši uslužbenci ZVU; 2) da se ustavi izvajanje obvestila Generalnega vladnega komisariata štev. 11-30 - 1157-55 Gab. Z dne 11. okt. 1955, ki govori o ponižanju 29 slovenskih šolnikov med začetnike, in da se vsem prizadetim, kakor tudi onim, ki bodo po točki 1 a) in b) ponovno sprejeti, priznajo stari mesečni prejemki. S spoštovanjem Solniki Zveze prosv. delavcev: Predsednik: Prof. Umek Jože Trst, ul. Roma 15. Zveza uslužbencev slov. šol: Predsednik: Prof. Sah Maks Trst, ul. Palestrina 8. ZA PRAVICE SOLNIKOV Resolucija Dr. Agneletta na župana : j: MIKLAVŽ bo prispel v sredo 7. decembre v malo Rossettijevo dvorano, okrašeno posebej za to priložnost od znanega slikarja Milka Bambiče. — Začetek ob 9. uri zvečer. — Sprejem daril v sredo popoldne od 16. do 18. ure in pred -začetkom. A K JADRAN Gospod župan, cenjeni obč. svet! S 30. septembrom 1955 je bilo odpuščenih na slovenskih šolah na Tržaškem ozemlju 18 profesorjev in 22 osnovnošolskih učiteljev. Bi'1 so skozi polnih 10 let v službi pod Zavezniško vojaško upravo kot u čitelji in niso ob odpustu iz službe prejeli od nobene strani niti lire odpravnine. Šolsko oblastništvo Generalnega komisariata je ‘odpustilo to psebje, ali, kot samo izjavlja, ga ni potrdilo v službovanju, ker osebje ni bilo v posesti italijanskega državljanstva in ker bi mogla biti krita njihova službena mesta deloma po slovenskih učiteljih in profesorjih z italijanskim državljanstvom. Med temi nameščenci bivše Vo-, jaške uprave, ki so bili odpuščeni 30. septembra t. 1., je nekaj jugoslovanskih državljanov, ki imajo možnost vrniti se v Jugoslavijo, drugi pa, in izgleda, da je to večina, se ne morejo vrniti, bodisi ke-so brez državljanstva (apolidi), bodisi ker so ss pred časom izselili iz Jugoslavije iz političnih razlogov, ki zdaj ne dovoljujejo njihovega povratka. Med njimi je tudi precej bivših italijanskih državljanov, k! imajo vse predpogoje za ponovno pridobitev italijanskega državljan stva, toda njihove tozadevne prošnje čakajo že leta rešitve. ■Slovenske politične stranke so in tervenirale pri šolskih oblasteh, toda brez uspeha. Generalni komisar je bil mnenja, da je naloga sindi katov, da intervenirajo. Zdaj so ti nesrečniki na cesti brez dohodkov vse od 30. septembra dalje in brez kakršne koli odpravnine. 'To je v resnici žalosten primer, ki zasluži pozornost in zanimanje Ožjega odbora in občinskega sveta, ker gre za profesorje1 in učitelje, ki so dolga leta pošteno opravljal: svoj posel na našem ozemlju. Zato predlagam naslednjo RESOLUCIJO Tržaški občinski svet, potem 'to je videl in spoznal žalostni položaj, v katerem se nahajajo profesorji in učitelji slovenskih šol tega ozemlja, kateri so izgubili svoja službena mesta 30. septembra 1955 brez kakršne koli odpravnine, zahteva, da vladni generalni komisar znova preuči položaj teh bivših nameščen cev Zavezniške vojaške uprave in da podvzeme potrebne ukrepe, ki jih narekujeta socialni čut in člo večanstvo. V Trstu, 29. nov. 1955. Solidarnost Slovencev z Italijani Zastopniki šolnikov Zveze p svetnih delavcev in Zveze usl' bencev slovenskih šol so ‘meli torek zvečer ob 20. uri sestanek, n-, katerem so sklenili, da se ravnate Iji in profesorji slovenskih srednjih in strokovnih šol udeležijo stavke dne 1., 2. in 3. decembra. Imenovani strokovni organizaciji nameščen cev slovenskih šol priznavata upravičenost borbe državnih nameščencev italijanskih šol in sta z njo solidarni, ker je to sindikalna borba za ureditev službenega položaja in mesečnih prejemkov. Obenem pa poudarjata nujnost rešitve pravnih zadev ,ki se tičejo slovenskega šolstva in zahtevata: 1) da se čimprej izda obljubljeni zakon za slovensko šolstvo; 2) da se popravijo vse krivice storjene slovenskemu šolstvu v šol skem letu 1955-56, kot z vsemi 0st"-limi nameščenci bivše ZVU; 3) da se izvajajo pri področnih oblasteh določbe londonskega -sporazuma in posebnega statuta. ... Tudi Sindikat slovenskih šolnikov je objavil naslednja izjavo: Sindikat slovenskih -olnikov se pridružuje stavki, ki jo napoveduje enotna šolska fronta iz istih ekonomskih razlogov in s tem tudi protestira proti zavlačevanju pravne ureditve slovenskega šolstva. Zato poziva Sindikat slovenskih šolnikov vse slovenske profesorje člane in nečlane, da se stavke gotovo udeležijo. SDD vabi člane in prijatelje z družinami na IHiklavževanje ki bo 3. decembra v društvenil; prostorih v ul. Machiavelli 22. Poskrbljeno bo za prigrizek, pijačo in zabavo. — Igral bo zabavni trio, solist »električna kitara«. — Nastop Miklavža. Oddajte darila pravočasno na sedežu SDD/ Trg fioldoni in čudne špekulacije Toliko hrupa in prerekanj je vzbudil ta trg, da je treba slovensko javnost g lem nepristransko poučiti. Tržaški občinski svet se je v tem letu že ponovno bavil z ureditvijo trga Goldoni v Trstu. Ze leta 1933 je mestni regulacijski načrt, ki je danes .v veljavi z zakonsko močjo, med drugimi predvidel in določil, da se imajo podreti hiše štev. 3, 4, 5 in 6 na trgu Goldoni. To je ves otok poslopij od Ponte della Fabbra do Passo Goldoni. Med temi je na eni strani tudi novo štirinadstropno in moderno poslopje z arkadami nasproti palače Giorgindis in na drugi strani pa okoli 200 iet stara bajta, ki je v onem mestnem centru, kot je trg Goldoni, pravo strašilo, posebno za tujce. Poleg tega še -ožu-je prehod od trga Goldoni na ulico Cerducci na širino 6 metrov in pol. Se danes bi bila tržaška občina trpela ono prikazen, da ni njen gospodar spravil y, tok celo zadevo. Špekulacije Ta hiša »e bila kupljena leta 1952 za 4 milijone lir. Njen novi gospodar * vprašal občino, da mu dovoli hišo zvišati. Občina pa je prošnjo odbila, ker je regulacijski načrt določal, da se ima hiša podreti. Ako bi bila zvišanje dovolila, bi bila ne samo kršila regulacijski načrt, ampak oškodovala občinsko fi-nanco, ker bi bila morala ob poru-šenju zvišane hiše plačati dosti višjo odškodnino. Občina je pričela nato pogajanja za odkup hiše. Ponudila je zanjo 25 milijonov lir, toda gospodar je zahteval kar 50 milijonov. Občina ni mogla spreleti tako pretirane cene, ko je bila celo financa ocenila hišo le na 12 milijonov. Dala pa je občina lastniku razumeti, da bi bila ceno zvišala do 30 milijonov, da se le reši zade va na miren način. Lastnik ni niti na to pristal in je raje občino tožil ža razveljavljenje odloka, s katc rim ni bilo dovoljeno zvišanje ter na plačilo škode, k< nai bi mu j< bila, ta prepoved povzročila. <.ir /. . - Delna sprememba regulacijskega načrta Nasproti takemu postopanju je občina sklenila, da se poslužl svojih'pravic in da prične izvajati na Goldonijevem trgu regulacijski načrt, ki je predvideval porušenje vseh štirih hiš. Bila bi pa prava blaznost podirati tudi moderno leta 1913 zgrajeno palačo št. 6, ki je dosti več vredna kot vse tri druge hiše št. 3, 4 in 5 skupaj. Zato je občina predlagala spremembo regulacijskega načrta v smislu, da se palače št. 6 ne podre. Vladni generalni komisar je to spremembo odobril, in ta odobritev je pravnove-IjaVna v smislu posebnih pooblastil, ki mu jih daje odlok predsed nika Republike od 27. oktobra 1954. Nato je občinski svet sklenil, da prične postopanje za razlastitev o-nih treh hiš, št. 3, 4 in 5. z obvezo, da bo občina preskrbela — četudi ni i)o zakonu tega dolžna — vsem stanovalcem primerna stanovanja in za lokale primerno sistemacijo kar bo stalo občino okoli 140 milijonov. Kljub temu so proti sklepu Koncept slovenskega ohteta V soboto 26. nov. ,so nam, spet za peli člani slovenskega okteta. Spored pesmi bil sad referenduma, zato so bile pesmi povečini vse zelo znane. Oktet je znovg dokaza! svojo pevnost in intonacijo glasov. Zlasti so ugajale: Galusov »Ecc° cuomodo moritur iustus«, Mokranj-šev »I. Rukovešt« in »Moj očka« o razlastitvi napravili ugovore last niki vseh teh treh hiš in gospodarji lokalov. Občinski svet je imel odločati, a-li so ugovori lastnikov upravičen! ali ne, t. j., ali je v korist občine mesta Trst in prebivalstva, da se one tri hiše, ki jih je regulacijski načrt 1. 1933 obsodil na smrt, v bližnji bodočnosti porušijo. Mestni center v prenavljanju zaostaja Predno pridemo k jedru vprašanja, bodi povedano, da ima služiti zaradi porušenja pridobljeni prostor najprej za ureditev prometa in speljavo prometnih sredstev od Stare mitnice do morja. Ostali prostor pa za zidanje novega, modernega poslopja, kakor to mestno središče zahteva. S prodajo tega prostora bodo delno kriti stroški za izvedbo regulacije. Zato se ni mogla razlastitev omejiti le na hišo št. 3, ampak je morala zajeti tudi hiši št. 4 in 5, do se pridobi dovolj prostora za novo stavbo. Ko se danes v Trstu toliko zida in gradi, ni mogoče zaradi onih treh — skupaj pet sto let starih — hiš še nadalje dušiti prometa v najbolj prometnem delu mestnega središča. Tržaško mesto je v zadnjih dvajsetih letih močno spremenilo svoje lice, le mestni center bolj počas* caplja za periferijo. Ali v Trstu ni središčnega trga, ki bi toliko klical po arhitektonični obnovi kakor je prav Goldonijev trg. Trst je s Svo bodnim ozemljem mnogo izgubil, a-li zato ne sme že obupat: in mora tudi s svojo zunanjostjo pokazati svetu trdno voljo do življenja. Ni tujca, ki bi prišel v Trst, da ga ne bi pot peljala skozi trg Goldoni. Zato mora ta trg, kot edinstveni rrfestni center, ki že od leta 1933 čaka na pomlajenje, pozdraviti sto-tisoče tujih trgovcev in turistov ;z vseh delov sveta z dostojnim Jicem. Je res, da je v Trstu hiš, ki so v slabšem stanju, kot one tri, ali niso na Goldonijevem trgu. Trst ni kako notranje provincialno mesto, ampak je svetovno mesto zaradi svojih prometnih zvez. Zato mora biti zunanjost njegovega središča viden .znak njegove življenjskosti. In če kdaj, je prav sedaj čas, da Trst izkoristi priliko in konjunkturo. Danes dobi lahko denarne sredstva za svojo obnovo, jutri morda ne bo več tako. Sedai je priložnost Končno, koliko dela, koliko z« poslitve in zaslužka prinaša načrt občine za vse panoge tržaškega gospodarstva, posebno za tržaškega delavca in obrtnika prav v času hude gospodarske krize, nad katero Trst boluje. Toda vsi ti razlogi so bili bob o.: steno pri ljudeh, od katerih je večina po svojih načelih sovražmk ZAPOSLITEV ISCE profesor, po 8 letih odpuščen brez odpravnine, oče dveh nepreskrbljenih otrok, vešč več jezikov in sposoben za vsako delo. Apelira na slovenske gospodarske kroge za začasno zaposlitev. Poučuje tudi nemščino. — Naslov v upravi lista. zasebne lastnine in iniciative, pe. so kljub temu zagovarjali zasebne koristi treh lastnikov in nekaj tr govcev proti koristim občine, tržaškega mesta in njegovega pribiva!-stva. Z večino glasov, 22 proti 14, je-mestni svet zavrnil ugovore hišnif: lastnikov proti ureditvi trga Goldoni in s tem pokazal svojo možatost in pogum v obrambi občinskih koristi proti špekulacijam, ki nisi: štedile s propagando za obrambe, svojih osebnih intergjpv, Tam splošno ropanje zasebne lastnine, tu zaščita špekulacije: :o >e »linija« »Primorskega dnevnika«. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ^ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 3. decembra ob 20.39 in v nedeljo 4. decembra ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Ivan Cankdr ' Martin Kačur V ponedeljek 5. decembra ob 18. uri v dvorani in a s t e * d i o n u Pr vi- m a j, V--delska cesta 7 p r e m i e.r af, J9NIIG IN METRI pravljične igre v treh dejanjih v Po Grimmu dramatiziral Saša Škufca ,„ V torek 6. decembra pb 16v in ob 19. uri v dvpranv ■.»'** Stadionu Prvi ma.i ponovitev 39NR0 IN METH9 V četrtek 8. decerribra^ob 16.'Sb v dvorani na stadionu Prvi maj •*,* Ivan Cankar,7 Martin Kačur Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu 11 ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rilttmeyex, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od IV. do 19. ure Stev. telef. 31-813 ______________ t m" j Deske smrekove, macesnove q in trdih lesov, Mizarji | hmctoualci f podjetniki trame in parket« nudi najugodneje -..i-ut TEL- 90441 T H „» ■ Via!« Sonnlno, 8 4 Ime, kl pomeni ose za poznavalce blaga! IME, KI POMEN/: kvaliteto - modo r'. jamstvo zaupanje za potrošnike klasičnega moškega in ,» ženskega blaga p s 1—*----------’ MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA (MAGAZZINO STOFFh ING LESI) Skladišče i TRST - Ulica S. Nicold 22 Obiščite nas in se Telefon Stev. 31-138 prepričajte osebno) Mladinski literarni natečaj Slovenska prosvetna matica v Trstu razpisuje mladinski nagradni literarni natečaj. Nagrajeni bodo trije najboljši prispevki: novela, črtica ali pesem. Vposlana dela, naj ne obsegajo več kot eno kolono »Demokracije«, v kateri bodo objavljena. Prva nagrada 3000 Ur, druga nagrada 2000 lir in tretja 1000 Mr. Razen teh bo še pet priznavalnih nagrad v obliki knjižnega daru. Oceno prispevkov bo izvršila posebna žirija. Prispevke v zaprti kuverti poslati na naslov: Slovenska prosvetna matica, Trst - ul. Machiavelli 22-11 - najkasneje do 10. decembra 1.1. - MAGAZZINI i '' 'T I 'r L iCOJ ’ ' ' .!' "1. S S ! Popolno jamstvo \ ™ za vsak nakup po \^e HEPREHOSLJIVIH CENAH! \T.<^ IMU3HZZI ■ '.Od j/ (tj DEL CORSO vam nudijo: DEŽNE PLAŠČE Z; POVRŠNIKE, SUKNJE, originalne LODEN, MONTGOMERY j za dame, gospode in otroke Obiščite nas in se prepričajte! NI ML CORSO fischbeIm j TRIESTE - Corso Italia 1 (ang. piazza della Borsa); tel« 29-043 j \i