3 nč.
32. številka.
Izdanje za soboto marca
(v Trsta, v soboto zjutraj dne 14 marca 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
Izhaja po trikrat na teden t Šestih izdan, jih ob torkih, četrtkih in aobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje stane : 7» jeden meneč . f. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 z& tri mesec, . „ 8,— . „ , 4.a0 za pol lota . . . 6,— , , , tf.— 7,a rte leto . . . 12.— . > ,1».-Naročnino je plačevati naprej na naročbe brez piiložene naročnine se uprava ne ozira.
Posamično številke ho dobivajo v pro-dajftlnicah tobaka v IrnUi po 3 nvč., izven Trat« po 41 nvć.
EDINOST
Ohladi en račune po tarifu v petitu; naslov« z debolimi črkami ne plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana. OHmrtnice in javnu zahvalo, domači oglasi itd. bo »ičunajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu: ulica Caserma št. 18. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nofraukovan* se ne iprejamajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npravniiitvo ulica Moliuo pic-nolo h št. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odjurte reklama cije so proste poštnine.
GI
*tHn««U Je m»r".
Za povzdigo našega kmečkega stanu.
Ravno sedaj se vrši v naši poslanski zbor-uici razprava o proračunu ministerstva za polje delstvo. Naravno je, da zastopniki poljedelskih krogov porabljajo to priliko, da naglašajo stiske in nadloge kmečkega stanu in napredujoče propadanje kmetijstva. In naš minister za poljedelstvo j« zatrdil včeraj, da se ni malo noče pečati s politiko, ampak le z deželnokulturnimi stvarmi. 8 tem je pripoznal, da je sedanje stanje kmetijstva res tako, da zahteva vsa pozornosti, toliko od visoke vlade, kolikor od strani gospode parlamentarcev. Če kje, je to gospodarsko vprašanje sila važno v naši državi, ki je — vso čast sicer lepemu razvoju obrti in trgovine in procvitu naše velike trgovine! — vendar-le v prvi vrsti poljedelska država. Naš kmečki stan je eminentne važnosti za državo v dvojnem pogledu: v prvo sato, ker jamči državi velik del stalnih dohodkov, v drugo pa in še posebno zato, ker se sestavlja iz najbolj konservativnega življa v zmislu zvestobe do države.
Ni čudo torej, da je to stalno propadanje kmečkega stanu jelo vznemirjati vse kroge, ki poiteno mislijo z državo. Zlasti v novejši čas čuti je raznih nasvetov, kako bi bilo možno preprečiti sedanjo gospodarsko krizo; a novinstvu je dolžnost, da se bavi s temi nasveti in da tako še belj povspešuje zanimanje za srečno rešenje kmetijstva iz sedanje stiske in pretečega — popolnega propada.
Tako je nedavno centralna kmetijska družba za Češko predložila deželnemu zboru češkemu spomenico o .Krizi v gospodarstvu", ki se nam vidi vredna, da io ponatisnemo tu v nje važnejih delih.
Vzlic vsem naporom — pravi spomenica —, ki jih je delala trideset let sem centralna kmetijska družba za Češko, da bi povzdignila in razvila gospodarsko produkcijo, množe se vendar, neutajljivo in na grozen način, znamenja bolnih odnošajev in propadanja našega domačega kmetijstva.
PODLISTEK. Pravdar.*)
In če poj deta tudi zadnja njiva in zadnja suknja, jaz se ne udam, jaz ne! In če pojde tudi za glavo! Tako upije kmet Kožuhar v gostilni pri .Zajcu" in bije s pestjo ob mizo, da odska-kujejo kupic«. „To je ravno tako, kakor je pred desetimi leti Furlanov Nace trdil, da je .dob' njegov in ne moj; celi hrast ni vreden 5 gld. in pravda me je stala nad 200 gld.; moja je pa le vendar veljala. Doktor Klin mi je danes dokazal natanjko, da je gozd v .Selu* moj in ne župnika cerkovškega; pa mu sem dal 100 gld. kar naprej in jutri se bomo tožili. In kaka tožba je to (ko bi jo vi brali !), ki jo je napravil doktor Klin! Dvajset pol in vse natanjko dokazano ; bomo že videli, kdo ima prav, jaz ali župnik ? — Ne, krčmar 1 še en bokal najboljega ; živijo pravica in in dr. Klin, to je mož — rečem vam !" — .Prav imaš Kožuhar! pritrjujejo pri mizi sudeći gostje, .prav imaš, le ne daj se! Ti moraš zmagati".—
•) Nadejamo se, da ae pošteni odvetniki ne bedo iiudovali na naa radi odvetniškega „tipa" v ttj ćrtioi.
Opanku uredništva.
&
Ta znamenja se ne kažejo samo v pojemajočem blagostanju in v zadolževanju zemljišč in posestev, ampak tudi v popolni zavisnosti od velicega kapitala in sosebno v ginevanju samostojnega poljedelskega stanu. Ako se ta kriza, ki že od leta 1879 liki razsajajoči vihar ruši trdno deblo naSe družbe, razširi Še bolj, potem se je bati, da bode udarce, ki zadevljejo naš poljedelski stan, slednjič občutila tudi državna družba. O trajanju težke gospodarske krize ne pričajo le tožbe in prošnje gospodarskih korporacij in čini-teljev, izražajoče se v peticijah in resolucijah po parlamentih, mnogoštevilnih zborovanjih in v dnevnem in strokovnem novinstvu, ampak tudi govoreče statistiške prikazni, opisujoče preteče propadanje poljedelskega stanu in vzbujajoče resno skrb za obstanek istega.
Tudi vlada in zakonodajni zastopi ne zapirajo svojih oči pred poljedelsko krizo, isti uvide-vajo, da se v propadanju kmetijstva skriva s o -c i j a 1 n a in p o 1 i t i š k a nevarnost, ter se prizadevajo, da bi potom zakonodajstva odstranili zapreke gospodarskemu razvoju prebivalstva in da bi omogočili pot poštenega dela do posestva in blagostanja ter do osvobojenja iz žalostnega stanja, v koje je zašlo poljedelstvo. Žal pa, da vsa pomoč, došla kmetijstvu od te strani, ni mogla odstraniti krize in odvrniti nevarnosti, preteče prevažnomu stanu kmečkemu. Sedanja kriza ni začasna, kakor so navadno krize v industriji in trgovini, ampak ista je od najtrajniših in najne-varniših — saj deluje veduo dalje in globlje — in zato je ni mogoče hkratu odpraviti ali ublažiti, bodisi po zakonitih odredbah, bodisi po reformah. Zasnutje trajnih in splošno zadovoljujočih reform je tu tem težje, v kolikor bolj se križajo, sosebno v naši monarhiji, različne pokrajinske koristi. (Tudi ta izjava te veleznamenite družbe je važna za članek .Ali deželna ali narodna avtonomija ? !■ priobčen v zadnjem izdanju našega lista. Op. ured.) Da bi z globoko posezajočimi reformami prišli v okom gospodarski bedi. ni lahko sosebno iz tega vzroka, ker so vzroki krizi različni, vzroki
Tako so trdili, ker so vedeli, da je Kožuhar dobrih rok. — Največe veselje Kožuharja je bila .lepa pravda" in najbolj srečen je bil, kadar se je pravdal z dvemi ali tremi hkratu; niti vznemirilo ga ni, če je tudi včasih zgubil pravdo za pravdo.
Kožuhar se tega ne plaši, rekel je doktorju Klinu, ko mu je redno izplačeval zaslužene novce. Dr. Klin ni imel boljega klienta od Kožuharja, zato je tudi ob takih priložnostih vsikdar hvalil krepki značaj Kožuliarjev, trdč, da je boljše zapravdati hišo in selo, kakor pa udajati se. „Le ne se udati, mi moramo zmagati, Kožuhar!4 To to bile vsikdar zadnje besede doktorjeve. Ni ga bilo tudi pisača pri okrajnem sodišču, da ne bi poznal Kožuharja; imenovali so ga le .pravdarja" ; in to ime se je kmalo razširilo po vasi in Kožuharja ni nihče imenoval drugače nego „pravdarja*.
„Ko bi bil vsakdo tak, kakoršen sem jaz, ki ne strpim nobene krivice, bilo bi mnogo prav-darjev', tako je govoril samosvestno Kožuhar v krčmi pri .Zajcu*. Pravda zavoljo gozda v .Selu" se je jako vlekla. Šlo je za veliko posestvo, o katerem ni bilo sigurnih načrtov; kaiti posestvene knjige so zgorele, ko je ogenj uničil vas Cerkovec, a Kožuhar je bil ta čas še otrok. Pravda se je
posrednje in neposrednje nravi, ker imajo svoj izvir v vnanjih in notranjih okolnostih, in imajo po takem na sebi bistvene znake splošne krize.
Po vsestranskem proučenju vzrokov, ki so ustvarili sedanjo poljedelsko krizo, ali pa pripomogli do iste, izjavlja se spomenica nastopno :
Kolikor žalostneji so časi za našega poljedelca, tem odločneje povzdigajo svoj svarilni in posvetovalni glas najodličneje gospodarske korporacije, zahtevajoče nujnih zakonskih odredeb bo« disi v varstvo poljedelskih koristi, bodisi v ojačenje poljedelskih mofiij za produkcijo.
(Konec prih.)
Slovenci in visoke šole.
Govor drž. po.sl. Kluna v seji poslanske zbornice dne 25. februvarja 1896.
(Konec.)
Iz statistiških izkazov pa je razvideti, ds polovica na slovenskih šolah nameščenih učiteljev in protesoijev so dovršili svoje študije na vseučilišču v Gradcu in da je v Gradcu veliko več slovenskih iu hrvatskih učencev, kakor n. pr. v Čr-novcih maloruskili in romunskih; kajti, dočim je v Črnovcih na leto povprečno 37 maloruskili viso-košolcev, je pa bilo obiskovanje Slovencev in Hrvatov v Gradcu po izkazu v minolem letu iz-išlega slavnostnega spisa vseučilišča graškega v tekočem denetletju nastopno: V šolskem letu 1889|90 B3 Slovencev in 173 Srbov in Hrvatov, skupno 226 Slovanov, v šolskem letu 1890[91 63 Slovencev in 184 Srbov in Hrvatov, skupno 247 Slovanov, v šolskem letu 1891192 90 Slovencev in 185 Srbov in Hrvatov, skupno 275 Slovanov, v šolskem letu 1892i93 83 Slovencev in 187 Srbov in Hrvatov, skupno 270 Slovanov, v šolskem letu 1893[94, ki je zadnje, o katerem govori izkaz, 94 Slovencev in 208 Srbov iu Hrvatov, skupno 302 Slovana.
Iz tega izhaja, da so dani pogoji za osnovo učne stolice za slovansko filologijo, koji bi se bilo
pričela, ko je Cerkovski župnik hotel posekati del gozda.
Doktorji so se trudili in preiskovali mesece in mesece v deželnih arhivih in bibliotekah samostanov in gradov, s katerimi je cerkovuiška župnija od nekdaj bila v zvezi, a do zaželjenega cilja niso prišli. Po večletnem dopisovanji končala je pravda v prvi istanciji v nezgodo Kožuharja. .Nič ne de, rekurirali bomo!", rekel je Kožuhar, odštevši doktorju Klinu zadnjo svoto stroškov.
nNo, oče Kožuhar! še nekoliko desetakov mi kar naprej odštejte!', govoril je dr. Klin smejć se, .ker zmagamo vendar le mi in naši nasprotniki bodo morali poplačati vse stroške. In res se je rekuriralo in dolg« dolgo potem došla je razsodba: zgubljen! Tedaj že ni mogel Kožuhar redno plačevati stroškov in zategadel dal se je Klin vkujižiti na njegovo posestvo. „Mi ne odje-njamo, pa je, oni bodo morali vendar poplačati vse — trdil je Klin — mi bomo rekurirali še enkrat 1* A vse je bilo zastonj. Tudi zadnja instanca govorila je zoper Kožuhaija. Konec te pravde je bil ta, da je nasprotni doktor energično zahteval od Kožuharja zasluženo svoto, katere mu pa Kožuhar ni mogel odšteti.
(Konec prih.)
posebno o/.iiati na jugoslovanska jezika, to je na slovanski in srbskohrvatski jezik, in tla ni le opravičeno osnutje take učne stolice, ampak da je tudi nnjno potrebno.
Zato je že ob posvetovanju o proračunu leta 1891 bivši poslanec, sedanji dvorni svetnik Šuklje pt edla^al resolucijo, s kujo se poživlja vlada, t esno premi Ijati o vprašanju osnutja učne stolice za ploven-ki jezik in literaturo. Njegova ekscelenca tedanji naučili minister, ki tudi sedaj stoji na čelu nau'iie uprave, je odgovoril ted;ij, da v Gradcu res ni osposobljen noben docent za slovenski jezik in literaturo, pridodal pa je : „Kakor hitro pa se dobi taka res vrla moč, ki doseže veniam legendi, smel bi tak docent računati tuui na dobrohotno podporo naučne uprave".
Tako vrla moč se je sedaj res habilitovala v Gradcu in njegova ekscelenca, gospod naučni minister je istemu nasproti res pokazal svojo dobrohotnost, podelivši mu venia legendi in privolivai mu tudi reumneracijo.
Toda, gospoda inoja, to ne zadošča. Slovenski jezik na vseučilišču graškem ne sme biti le za poskušnj« in da bi se ga trpelo le začasno, ker je to zavisno le od dobrote in dobrohotnosti vsa-kodobnega ministra, ampak treba poskrbeti za to, da se tam zasnuje redna učna stolica za slovenski in hrvatski jezik. Sedanje stanje je takorekoč le surogat (nadomestek) za lektorat, ki pa služi le onim neslovenskim visokošolcem, ki se hote še le priučiti hrvatskemu ali slovenskemu jeziku ; za domače slovenske visokošolce pa je gotovo potrebno, da se zasnuje učna stolica, na koji se bode ozir jemal tudi na hrvatski jezik.
To je spoznala tudi filozofska fukulta v Gradcu sama, ki se je izrekla pred petimi leti proti osnutju lektorata, pač pa za osnutje samostojne redne učne stolice za slovenski jezik in literaturo. na koji bi se ozir jemal tudi na srbsko-hrvatski jezik, kakor se to že sedaj vrši ob začasnem stanju. Tudi sedaj teško da bi filozofska fa-kulta v Gradcu prigovarjala osnutju učue stolice za slovansko filologijo s posebnim ozirom na slovenski in hrvatski jezik, tem uianje, ko si je sedanji lektor se svojimi objavami pridobil jako dobro ime in ko se inore ponašati se splošnim spoštovanjem od strani zbora profesorjev. Sicer bi opomni! jaz, ne pa da bi se hotel spuščati v kritiko postopanja, da visoka naučna uprava po-pulnjuje učne stolice, ne da bi povprašala popred dotične fakulte za menenje. Jaz bi torej definitivno rešitev tega visečega vprašanja nujno položil na srce visoki vladi, sosebno pa njegovi ekscelenei gospodu uaučnemu ministru, ki je že storil prvi korak v to, in njegovi ekscelenci gospodu mini-sterskemu predsedniku, ki je pokazal tolike dobrohotnosti za kulturne potrebe prebivalstva ma-loruskega in ki gotovo tudi sloveuskemu in hrvatskemu prebivalstvu ne odreče te dobrohotnosti; pričakujem torej od njiju objektivnosti in dobrohotnosti, da rešita jedenkrat to vprašanje na način, ki bode odgovarjal potrebam slovenskega in hrvatskega naroda, ne da bi ju moral zopet siliti v to s posebno resolucijo. (Pohvala.) Rek ,Bis dat, qui cito dat* ne velja samo v telesnih, ampak v jednaki in morda ce!6 v veči meri v duševnih stiskah; in v takih stiskah se nahajajo Hrvati in Slovenci C i si i t v a n i j e, kolikor se dostaje visokih šol. (Živ. pohvala.)
Političke vesti.
V TRSTU, dne 13. marca 1890.
Cesar Fran Josip na Francozkem.
Včeraj je presvetli cesar vsprejel v avdijenciji grofa Kalnokj-a. Avdijencija je trajala deset minut, Njegovemu Veličanstvu je bilo morda ljubo čuti menenje bivšega ministra za vnanje stvari toliko o važnih dogodkih na Vztoku, kolikor tudi o položenju, ki je navstalo za trozvezo vsled porazov Italije v Afriki in nje bede na domačih tleh.
Poročilo iz Mentona trdi nadalje, da je cesar delal potem do 5. ure popoludne.
Državni zbor. Poslanska zbornica je nadaljevala včeraj razpravo o proračunu mini-sterstva za poljedelstva. V razpravo je posegel zopet minister Ledebur. rekli, da srečno rešenje poljedelskopolitiških vprašanj je mogoče le so-
delovanjem v e 1 e p o s e g t v a. (Dobro, res je tako! Saj so veleposestniki tudi poljedelci; saj žive isti večinoma zunaj na deželi in morajo torej poznati l>edo, ki stiska ljudstvo, toliko iz skušenj na lastnih pose.»tuh, kolikor tudi iz nepo-srednjega opaževanja borbe kmetov za svoj obstanek. Iz tega razmerja pa nastaja za veleposestnike ludi dolžnost, da se vsikdar in povsodi čutijo solidarne s kmeti: v uživanju pravic in dolžnosti. Čut te dolžnosti pa menda ni posebno razvit v jedilom delu aristokratskega veleposestva poljskega, ki se upira temu, dn bi tudi veleposestva in graj-ščine primerno prispevale za upravo dotičnih siromašnih kmečkih občin, kjer imajo svoja posestva. Kakova je pravica to : najsiromašneji kajžar mora plačevati občinsko doklado ter omogočevati redno upravo občine, a bogati aristokrat se hoče odte-zati tej dolžnosti. Tega dejstva pa nismo naveli za to, da bi oporekali po gospodu ministiu naglašeni potrebi zložnega sodelovanja kmetov in veleposestnikov za povzdigo poljedelstva, ampak namen nam je jedini ta. da naglasimo z naše strani potrebo, da se tudi veleposestvo zaveda na vse strani ukupnosti svojih koristi s koristmi kmeta. Op. ur.)
Vlada se bavi tudi — tako je zatrdil na-nadalje gosp. minister — z zlorabami, ki se dogajajo v trgovini z žitom. Kar se dostaje subvencij za poljedelske namene se trudi vlada, da zadovolji željam interesovanih krogov, v kolikor to dopuščajo finančni oziri. Razna ministerstva se dogovarjajo med seboj o vprašanjih gledt uvedenja zavarovanja živine. Nadalje je naglašal minister potrebo, da se ustvarijo deželni zakoni za gozdarstvo. (Zopet argument proti centralizmu! Op. ur.) Predloga o kmetijskih zadrugah bode ščitila pred zlorabami v trgovini z žitom in proti inozemski konkurenciji. Minister noče biti politik, ampak branitelj gospodarskih koristi in se nadeja podpore od strani zbornice. (Gospodu ministru so čestitali z mnogih stranij.) Minister je priznal na to, da je želeti, da bi se gozdno in domensko ravnateljstvo v Gorici razdelilo, vendar pa ne more zagotoviti, da se uresniči ta želja. Zatem se je oglasilo več govornikov ter generalna govornika grof K o v n i c (proti), dr. M a r c h e t (za). Razprava se je pretrgala. Poslanec Gregorčič je interpeloval o porotnem s o d i š Č u v Gorici.
Brez komentarja ! Goriški „Primoraki list" je priobčil znamenit članek pod zaglavjem „Kje je zavor niča?" Komentarja nočemo pisati k temu članku — dasi bi se dalo pisati mnogo, mnogo — ker bi z vsakim polemiškim dostavkom le slabili celoten ntis članka. Prositi pa moramo naše čitatelje, da prečitajo ta članek z vso potrebno razsodnostjo; in morda pridejo tako da uverjenja, da mi „radikalci* nismo bili toli grozni brezbož-neži, ko smo grajali to in ono.
Olauek v „Primorskem Listu" slove :
„Mi smo prijatelji odkrite besede. Kakor smo že enkrat rekli, naš list so v življenje obudile resolucije I. slovenskega katoliškega »hoda.
Na tem shodu se je imenovala posebna komisija, ki se je štiri mesece potem eklicala kot »slovenski katoliški odbor". Temu odboru za predsednika je bil izvoljen g. Karol K 1 u u.' Katoliški odbor naj bi skrbel za prireditev II. slov, kat. shoda. To se je zgodilo, rekli smo, štiri mesece po kat. shodu, o božiču 1. 1892. Od tistega časa se nismo več videli. Resolucije katoliškega shoda pa stojijo tam. kakor so jih natisnili v „poročilo".
Pač pa se je od takrat marsikaj zgodilo. Tako je v tem času g. Karol Klun mej drugim v državnem zboru zagovarjal judovsko južno železnico, se je v koaliciji zvezal z liberalci in je, da bi judovski liberalizem pomagal rešiti, mej vsemi najvažnije, versko vprašanje na stran potisnil, akoravno se je na katoliškem shodu tako strašno hudoval nad onimi slovenskimi poslanci, ki „v odločilnih trenotkih o d m a h u j e j o in jim je katoliška vera postranska reč4'; je sč svojim molčanjem in glasovanjem izdajal Judom sveto stvar krščanskega ljudstva, in sedi še zdaj s predsednikom I. katoliškega shoda v razpadajoči trohli baraki Hohenwartovega kluba -- zopet v veselje liberalcem in Judom.
Ako tako dela predsednik slovenskega katoliškega odbora, mora človek res vprašati, ali so se slovenskega katoliškega shoda res udeležili tudi Judje in liberalci ? Pohujšanje je
očitno. Ali res vsi katoliški Slovenci mislijo, kakor misli in dela g. predsednik katoliškega odbora?
Med tem pn mirno spi naša »katoliška organizacija", katera je ena glavnih točk katoUSkega shoda ; med tem spi .Leonova družba", akoravno smo že pred poldrugim letom v Celji vsemu svetu slovesno povedali, d.i jo osnujemo; med tem naša vseučiliščna mladina napreduje — v radikalstvu, med tem liberalci našim škofom pridno mažejo hiše, po naših mastili se čedalje bolj šopiri libe-ralstvo.... Zmešnjava raste od dne do dne ; disciplina 3e ruši. Naša politika je brez glave. Vse razpada....
Prav imajo liberalci, ako nam očitajo, da katoliški shod je bil pesek v oči, da je šlo le za osebnosti, a ne za stvar, da nam ime katoliško služi v slepilo. ... Prav imajo !
Ne, nam vsaj je šlo vedno za s t v a r, za sveto katoliško stvar. Ne, za stvar gre tudi drugim našim somišljenikom. Zatorej pa vprašamo: Povejte nam vendar, kje je zavornica ? S tem vprašanjem se obračamo pred vsem na g. predsednika slovenskega katoliškega odbora. Kje je zavornica, da voz ne gre naprej ?
Naj se zavornica odstrani! Ako ne, potem porečemo, da nas več ne vežejo resolucije katoliškega shoda ; potem pa začnemo katoliško politiko sami na svojo roko, brez takih voditeljev. In priliodnjost bo pokazala, čegava bo zmaga I*
Spor v opoziciji na Hrvatskem. V veliko obžalovanje vseh prijateljev naroda hrvatskega razbila so se svojedobna pogajanja med obema strujema opozicije proti sedanjemu zistemu na Hrvatskem : med obzoraši in pravaši. V veliko obžalovanje, pravimo, kajti nikdo se ne more odtekati spoznanju, kolika je škoda to za hrvatstvo ili za vse avstrijsko sloranstvo, <la opozicija sama, se svojo nesrečno neslogo, omogočuje madjaronski sistem na Hrvatskem, koji sistem bi bil nemogoč, ako bi bila opozicija jedina — opozicija imajoča za seboj malone ves narod.
Toda prišlo je še hujše. Že v zadnjih časih življenja Starčevid^vega pridružil se je sporu med obzoraši in pravaši še nov sper: razkol r stranki prava sami. Polovica se je jela zbirati okolo Fol-negoviča, druga polovica — in bojimo se, da le ta ni na pravi poti — okolo dra. Franka. Poslednji imenujejo prve „nečistimi", smatrajoči le sami sebe dediči politiške ostaline preminolega vodje stranka prava. Pri tem se sklicujejo poslednji sosebno na dejstvo, da se je pokojni Starčevid do poslednjega vzdiha identitikoval z Frankom. Ali mi menimo, da dr. Starčevid najbrže ne bi bil tako obsojal takozvanih .nečistih", ako ne bi bil tako bolan in da bi bil omogel soditi po lastnem opaževanja, ne pa le po poročilih, ki mu jih je donašal — dr. Frank, o kojem se vzdržuje trde-vratno govorica, da je potom svojega brata v v trajni zvezi z listi budimpeštanski mi in z dunajsko „Neue Freue Presse". To je vendar nekako sumljivo in nas nikakor ne utrjuje v menenju, da bi dr. Frank imel „čisteje* namene, nego pa Folnegovič.
Neposredno po smrti Starčevidevi je prišlo do še liujega spopada med obema strujema v stranki prava in zastenj je bil plemeniti trud Laginje in Spinčiča, da bi složila razdvojene brate, iu zabolelo nas je ? srce, ko smo videli, da so Frankovci jeli nekako osorno postopati celo proti tema dvema uzornima rodoljuboma. Sedaj pa to posl. Hiankiui, Dapar, Laginja, Peric in Spinčid prijavili proglas do naroda, v kojem obsojajo postopanje dra. Franka ter priporočajo, da naj se vsi somišljeniki udeležć shoda, kojega sklicuje stranka prava na dan 29. aprila t. 1. Jedino ta shod bode imel v zmislu uredbe strauke pravico delati pra-voveljavne sklepe, ki bodo potem moralno o b v e z n i z a v s a k o g a r. Na tem shodu se izvoli tudi vrhovno vodstvo stranke. Potem bode dolžnost tudi onim pojedincem, kojim ne bodo po mislih v vodstvo izvoljeni možje, da ne bodo sejali razdora, da ne bodo rovali ni proti stranki, ni proti nje vodstvu, ni proti pojedincem, ampak delati dobro, kjer bodo mogli, za ukupne stvar naroda.
Tako nasvetujejo hrvatski poslanci v zbornici na Dunaju, gotovo po svoji vesti in najboljem prepričanju. Ali se smemo uadejati, da njih beseda povsodi najde poslušnih ušes?! Teško!
Obnovljenje trozveze. Iz Rmi poročajo: „Popolo Romano" objavlja, da zapade pogodba trozveze meseca maja 18t)7. Pogodba smatra se molfe podaljšano za še.-t let, t. j. do leta 1903., ako iste ne odpove nobena zaveznik držav tekom maja meseca tekočega leta. Na odpoved pa ne mislijo 11 e Nemčija, ne Avstrija, ne Italija*.
O novem ministarstvu italijanskem. Vse
kaže, da hoče novo ministarstvo italijansko kreniti na povsem druga, blažja pota. Tega bi bilo tudi želeti v interesu Italije same, da bi bilo konec Crispijeve nestrpnosti. Rudini lioče baje nastopiti uiileje nasproti opoziciji v zbornici iu izven zbornice. Glede opozicije v zbornici je imel baje pogovor s članom najskrajniše opozicije, Cavalotti-jem iu se je baje doseglo sporazum ljenje v toliko, da bode skrajna levica v dobrohotni rezervi čakala nadaljnih činov vlade. Na zunaj pa hoče Rudini označiti suičr svojega postopanja s tem, da bode predlagal kralju, naj se pomiloste vsi politiški zločinci, koje je kruti Crispi kar trumoma tiral V zapore.
Ker že govorimo o Crispiju, omenimo naj še, da isti zopet odprč v Rimu svojo odvetniško pisarno. Bolje tako! Odvetnik Crispi menda vendar ne bode provzročal toliko nezgod, kolikor jih je provzročil ministerski predsednik Crispi!
Italija v Afriki. Te dni zabeležili smo v svojih poročilih vest, da se Menelik pomika se svojo vojsko sicer počasi, toda stalno proti severu. Najnovejša, iz Kima prihajajoča poročila potrjujejo to vest ter naglašajo, da je iz tega pomikanja raz-videti jasno, da hoče Menelik nadaljevati vojno proti Italijanom sporazumno z mohamedauskimi derviši. Na čelo vojske teh poslednjih stavil se je emir (glavar) O s m a u D i g m a, ki se svojimi 1'anatišaimi četami bliža Kasali. Ker torej nevarnost za Italijane v Afriki ne le ni nikakor manjša, ampak celo narašča, zato namerujejo iz Italije poslati zopet novih pomočij, v prvi vrsti 100 gorskih topov in nekaj topov 9cm. kalibra. Bivši ganbaldiuski major Ahil Fazzari je sprožil celd misel, da bi zbiral prostovoljcev za vojsko v Afriki ter se nadeja, da se oglasi kakih 60.000 takih bojaželjtiih mladeni-čev in mož.(?) Ta svoj predlog predložil je Fazzari kralju llmbertu, ki pa je to prošnjo izročil vojnemu miuisterstvu. Bržkone isto ue reši prošnje do jeseui, ker prostovoljci itak ne bi mogli dospeti v Afriko pred dobo deževja. Dvomimo zares, da bi Fazzari nabral tako vojsko prostovoljcev in dovoljeno nam je na tem dvomiti tembolj, ko vidimo, da beže iz Italije v Avstrijo celč taki mladeniči, ki so bili že potrjeni v redno vojsko! In teh begunov, ki se sedaj klatijo po Trstu in Tirolskem, je glasom dne 12. t. m. iz Rima došlega poročila do 2000, torej za cel polk !
Najnovejša poročila cenijo število v bitki pri Aba Garimi padlih italijanskih vojakov (črnih in belih) na 20.000 (!!) t. j. na 60%. Seveda je treba nekaj časa, dokler bode možno to število določiti točno. Kar pa se dostaje v isti bitki u-je ti h Italijanov, zabeležimo brzojavko, ki je došla iz Adena v Pariz. Glasom te vesti nameruje Menelik jedno tretjino ujetih Italijanov izpustiti na svobodo. Dotična brzojavka ne pove ničesar o številu teh ujetih in tudi ne pojasnjuje, kaj je dovelo Menelika do tega sklepa.
Tudi o Baratieriju ni moči povedati točno, kje je. Vesti o provzročitelju poraza pri Aba Garimi nasprotujejo si baš tako druga "drugi, kakor svoje-časno vesti o bitki sami. Dočim objavlja nek tržaški list iz Rima došlo mu brzojavko, glasom katere se je vkrcal Baratieri že po noči od 12. na 13. t. m. v Masavi na parnik, ki naj ga popelje v Nea-pelj, oporeka tej vesti rimski /L' Esercito" kar najodločnije in zatrjuje, da je Baratieri vedno še v Masavi. Menimo, da je vojaški list v Rimu o tej stvari bolje poučen, nego pa poročevalec tržaškega lista.
Različne ve ati.
Pogreb pokojnega Filipa Fratnika, ki se je
vršil v četrtek ob 3. uri popoludne, bil nam je v nov sijajen dokaz, koliko je spoštovarje, ki je je užival prezgodaj preminoli pokojnik med svojimi tovariši in predpostavljenimi ter tudi med vsemi nami, ki smo ga poznali; bil ;e to dokaz, kolik
je ugled, ki ga uživa prečagtna rodbina Abramova v tržaških slovenskih krogih. Ta pogreb je bil impozantna manifestacija iskrenega sožalja do rodbine Fr»tnik-Abramove. Kdor je le mogel, je prišel, da skaže poslednjo čast nepozabnemu pokojniku. Videli smo višjega poštnega ravnatelja, g. P o-| k o r n i j a v družbi mnogih viših poštnih uradnikov, videli smo veliko število tovarišev pokojni-j kovih in videli smo zastopane vse kroge in sloje ' slovenstva tržaškega. To je bil sprevod, kakor-šnega se ne spominjamo že dolgo. Ako more kaj j potolažiti užaljeno obitelj v nje veliki boli. na toli ; nenadno došli nesreči, more jo tešiti ravno to ; splošno iskreno sočutje.
Ako bi hoteli onečešča ta svečani trenotek, : ko pošiljamo pokojniku zadnje pozdrave, pripove-| dovali bi, da se je zbor .Slov. pevskega društva", poznajoči mišljenje in čutstvovanje odličnih kro-! gov, sam odpovedal prisrčni želji, kakorsni ne bi j bilo zapreke menda nikjer drugje v Evropi, da ' bi bil namreč ali pred liišo ali v cerkvi izvršil čin pijetet, e do mrtvih, in pripovedovali bi, ! da so na pokopališču v četrtek tak čin preprečili i — drugi. Rezka beseda nam sili iz peresa, ali, | brzdati hočemo ogorčenje, ko govorimo o mrtvih! I Le naglasiti smo hoteli, da tudi pogrebi nosijo v j Trstu na sebi znak — obstoječih odnošajev.
Strošek za občinske volitve. Mestna delega-I cija odkazala je eksekutivi svoto 500 gold. za pri pravi javna dela k občinskim volitvam, ki bodo : letos v Trstu.
Prekrščen Lloydov parnik. Uprava avstrij-I skega Llnyda sklenila je krstiti z imenom „Trieste" | novi parnik, ki ga gradijo v Lloydovem arzenalu. ' Ta parnik bode plovil na črti Trst — Japonska. Ker j pa ima LIoyd že jeden parnik .Trieste", katerega j se poslužuje skoro vsako leto za svoja popotovanja j Nj. ces. in kr. Visokost cesaričinja vdova nadvoj-vodinja Štefanija, nameruje ta parnik z dovoljenjem nad vojvod i nje prekrstiti na ime „Stephanie".
Povišana globa. Kakor smo sporočili svoje časno, zaplenilo je državno pravdništvo v Gradcu i miuolegii junija meseca brošuro, ki so jo bili obelodanili italijanski dijaki Graškega vseučilišča v ; proslavo „XX settembre". Tukajšnje sodišče pa je obsodilo inženirja in pravnika Gina Dompierija, ki j je bii izdal to brošuro, na 50 gld. globe. Ker je | bil državni pravnik uložil proti tej razsodbi utok, vršila se je predvčerajšnjem razprava o tej stvari i pred tukajšnjim deželnim kakor prizivnim sodiščem.
Sodišče je potrdilo razsodbo prvega sodnika glodč I krivnje Dompierija, kazen pa je povišalo na 75 gld. globe.
Križanom! Iz Trsta nam pišejo: Častiti gospod uredniki Minulo nedeljo, 8. t. m. imel sem nekje na Krasu opravkov; pot me je vodila iz Trsta preko Prošeka, skozi Sv. Križ. Med tem imel sem priliko opaziti marsikaj, vendar nič mi ni tako hudo dregnilo v srce, kakor to, kar hočem omeniti tu na kratko.
Že od nekdaj sem hrepenel videti Sv. Križ, ta, v tržaški okolici tako znameniti kraj, o katerem se je govorilo, da se je sezidala tam ,1 e-g i n a" šola, in prav to je bilo, kar me je vleklo ta dan tje Komaj sem pričakoval, videti to krasno .palačo" in častno poslopje nam Slovencem .dragih* prijateljev. — Skozi vas gredč videl sem nekaj domačih dečkov z velikimi risarskimi deskami Bili so, kakor sem razvidel po ujihovem pogovoru, učeuci neke tržaške risarske Šole. Jeden njih je imel v nedrih natlačenih polno časopisov, ki so bili, kakor sem videl, tržaški babjeki. a iz žepov posameznikov štrlela sta „Mattiuo" iu pa .Piccolo*. Torej ti mali Križanje so že vrli čitatelji teh listov ; menda jih briga položaj italijanske vojske tam doli nekje med .divjaki-zamorci«, katerih „kruto* ravnanje je zaslovelo v najnovejšem času širom sveta. — Vprašani, kdo bi si mislil, da se v .slovenskem* Križu (tako je bilo namreč nedavno čitati v .Edinosti*) tako radovedno čitajo tržaške novine. Pustil sem te .pridne* šolarje ter krenil po cesti proti Nabrežini, ob kateri cesti so sezidali dično hišico ,Lege nazionale". Dolgo sem mahal težko dihaje, da vidim enkrat to šolo. Zginile so mi Kriške hiše z desne in leve. Po dolgem času še-le se mi je na levi strani vzdignila krasna palača. Če se ue motim, bilo je napisano z velikimi črkami — Lega nazionale. Scvola popolare. — To je bil isti važni trenotek v mojem življenju, v katerem sem zadovoljil svoji
, stari želji. O tej hiši se mi je toliko gov »ril.. Ta je torej isti zavod, v katerega zahaja, k;ikor se sliši, množica slovenskih otrok, in to ne le iz Sv. Križa, ampak celo, kar je posebno obžalovati, tudi z Nabrežine. Ta je (»ni zavod, katerega sad je, preklinjanje svoje lastne m a t e r e, ki je noč in dau bdela, da bi se vam vtisnilo v srce neizbrisljivo znamenje drage domovine slovenske. Ta zavod ima popolnoma krive, naravi j nasprotujoče namene, in da taki zavodi ne t morejo obroditi nič koristnega, je pač gola istina. Zanimivo bi bilo razlagati na tein mestu, s kakšnimi nazori nastopa tu ta zadruga. Mar je imel Sv. Križ potrebo nove šole ? Čemu stoji ta šola prav na sredi med Sv. Križem in Nabrežino ? Zakaj n i ravno sredi vasi ? Taka in enaka vprašanja nam stopajo pred oči, nam vsem zavednim.
Obžalovati je zelo tisto nesrečno omahljivost ljudstva Svetokriškega. Prelahkomiselno ravnate se svojimi otroci, predragi Križanje. Slabo pot ste določili svojim otrokom. Da bi jih izrejall, kakor se spodobi pravim Slovencem, uživali bi kedaj sad sedanjega truda. Toda žalibože, že to, da se po Sv. Križu čitajo laške novine, ki nam toli nasprotujejo, daje se otrokom slab vzgled in prav s tem se draga mati Slovenija tužnega srca obrača od vas, od zaničujočih jo sinov in hčeri. Nastopite vi nekaterniki, ki ste si ohranili še kaj zavesti, hrabro in pogumno proti preteči nevarnosti in pobijajte neustrašeno sovražne napade, da se vzbude tudi drugi iz omame, in da spozna tudi sovrag, da vas ne more premagati, kakor druge! Ce suffit!
Tedenska statistika tržaška. V tednu od 1. do 7. t. m. rodilo se je v tržaški občini 131 otrdk (61 možkih, 70 ženskih); med temi je bilo 13 nezakonskih. Poleg teh bilo je 6 mrtvorojenih. —V isti dobi uinrlo je 99 oseb (48 možkih, 51 ženskih), Z ozirom na število prebivalstva, računano na 161 886 ljudij, nevštevši vojaštva, pride 31-80 mrličev na vsakih 1000 duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 3 slučaje škrlatice, 7 si. d&vice, 16 si. jetike, 20 si. vnetja sopnih organov, 1 samomor, 1 umor itd.
Poiiv. Podpisani vabi vse nadzornike in nadzornice .Delalskega podpornega društva", ds se vdeleže seje jutri dne 15. t. m. ob 5 uri popoludne v društvenih prostorih. Ker je na dnevuem redu jako važna stvar, prosi se, da pridejo vsi oni, katerim le čas pripušča.
Fran AndrejCić
načelnik nadzornikov. Italijanski vojaški beguni v Trstu. Kakor smo omenili že zadnjič le mimo gredč, pribežale so poslednje dni v Trst cele tolpe vojaških begunov, ki skrbč le za dragoceue svoje kosti. Kar pa se dostaje „časti Italije* v Afriki, o tem mislijo' si ti junaki, pogode naj se Baldissera, Menelik in kalif. In ti ljudje, ki so sramotno zapustili svojo domovino v trenotku nevarnosti, ti ljudje najdejo ▼ Tstu izvestno trgovcev, obrtnikov itd. znane bai ve, ki te strahopetne, brezvestne begune pomiljujejo, češ : .Poveretti 1 Gi&, dovevan salvarsi la vita !* In vsled tega pomilovanja, da ne rečemo usmiljenja, jemljejo v službo rajše italijanskega vojaškega beguna, nego pa domačina, okoličana, Slovenca. Koliko gmotne škode storč ti ljudje domačim žu-ljavim rokam, ker se ponujajo za vse, za vsako ceno! Na Reki, kakor govorimo o tem na drugem mestu, došlo je že do izgredov proti takim usi-Ijencem. A tudi tržaškim težakom utegne zavreti kri! Naj bi si zatorej c. kr. oblasti nekoliko pobliže ogledale te begune ter nekoliko pomedle med onimi, ki so pribežali v Trst brez gmotnih s r e d s t e v iu jemljč domačinom kruh iz ust!
Sol v Piranu zopet podražena. Tukajšnji službeni list je priobčil naredbo mimsterstva za finance, glasom katere se sporazumno z ogerskim finančnim ministerstvom s 1. januvarjem 1896. cena bele morske soli pri c. kr. skladišču v Piranu podraži od gld. 9 36 na 9 40 meterski stot.
Pretep med Hrvati in Italijani na Reki. Z Reke pišejo dnč 11. t. m.: Danes zjutraj sprli 10 s'3 domači hrvatski težaki na raznih krajih obrežja v pristanišču z italijanskimi delavci, (vojaškimi beguni?) ki so sa ustavili na Reki na potu kdo zna kam. Razgorčenost domačinov bila je tem opravičeniša, ker so se italijanski delavci ponujali za vkrcavanje in izkrcavanje blaga v pristanišču na ladije in železniške vozove proti dnini 80 nč.,
(ločim dobivajo domaČi hrvatski težaki dnino l gl. 10 nč. do 1 gl. 20 nč. Mn<«go Italijanov odneslo je zatorej a svojimi cenejimi ponudbami zaslužek domačinom. Navatal je pretep, v katerem so se Italijani umaknili na vsej črti (kakor njih bratje v Afriki), kajti dobili so batin. Mnogo stražarjev z Reke in Sušaka zasedlo je obrežje ter opominjalo težake k miru. Dva italijanska delavca predstavili so policijskemu ravnateljstvu, katero je razsodilo, da se imata oba izgnati, ker nista imela nikakoršnih sredstev.
Poskušen samomor 191etna „lalikoživna" Viktorija Russich iz Pulja, stanujoča v ulici San Filippo hšt. 1, sprla se je predvčerajšnjem s svojimi .družicami", stanujočimi v isti hiši. Ta spor užalil je Russichevo tako, da je sklenila ostaviti ta neuljudni svet. Izpila je kozarec vinskega špirita, v katerem je bila razstopila glavice švedskih užigalnic. Ker ji je ta pijača provzročala strašne bolečine, pozvale so .družice" Trevesa, ki je dal dekleta prevesti v bolnišnico. Čujemo, da je nje življenje v nevarnosti.
Utopil se v mlaki. PredsinoČnem našli so 891etnega kmeta Antona Uršiča utopljenega v mlaki, nahajajoči se v vodnjaku na kampanji št. 273 na Vrdeli. Stare« padel je bržkone po naključju v vodnjak ter se zadušil v mlaki. Zdravnik z zdravniške postaje konstatoval je smrt, komisija Sv. Ivan-Vrdeljskega policijskega komisa-rijata pa je izvršila postavne formalnosti.
Skalovja se je utrgalo. Iz Orsove poročajo dne 11. t. m.: Danes opoludne utrgal se je raz hrib Greben, čigar sprednje rebro so odkopali zaradi regulacije Donave pri ožini, zvani .železna vrta", ogromnen plaz skalovja ter padel strašnim gromenjem v baš dogotovljeni kanal. Baš dve uri poprej bilo je te delo oficijelno proglašeno končanim in delavci so se razšli. Da bi se bilo utrgalo to skalovje par ur poprej, dogodila bi se bila strašna katastrofa. Inženirji sodijo, da se je utrgalo do 40.000 kub. metrov skalovja, ki se je bilo zrahljalo vsled večletnega streljanja z dinamitom t znožju istega hriba.
Junija meseca 1896. bode vojna 1 Iz Fran-cozke pišejo ,G. Kr.* tole senzacijonalno vest, katero priobčuje ta list z največo rezervo: Dne 17. januvarja t. 1. bil je v mestu Gran Ville svečani obhod s kipom sv. Antona opata. Nenadoma je zažarila velika svetloba okolo vsega kipa. Ljudstvo je otrplo začudenja a v tem so se prikazale nad glavo svetnikovega kipa v svetlobi te-le besede: .Mois de juin 1896. la guerre ; Faites les pričres". (Meseca junija 1896. bode vojna. Molite.) — No, do junija ni več tako daleč, morda ga doživimo in potem bodemo vidili, da-li bode vojna v Evropi, ali le v Afriki, ali na Kubi.
. Koledar. Danes (14.): Matilda, kraljica; Evtihij, mučenec. — Jutri (15.): IV. postna (sred-postna) nedelja. Longin, muč. — V pondeljek (16.); Heribert, škof; Evzebija, opatinja. — Mlaj. — Solnce izide ob 6. uri 2*2 min., zatoni ob 5 uri 59 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 6 stop. ob 2 pop. 9 stop. C.
Predmet.
Na mizi gori luč, okoli pa ležć knjige iu papirji, razni, popisani in nepopisani papirji — v silnem neredu.
Pozno je po noči, polnoči bliža se ura in on vendar še ne spi. Sključen sedi na stolu pred mizo in stnnf pred-se, — strmi v enomer, kakor da je okamenel; prsi pa se mu dvigajo burno in tu in tam izvije se iz njih težek, oh pretežek vzdih. Pri tem pa poteza z dlanjo nervozno preko čela, kakor bi hotel odpoditi neko mučno zavest, — tudi na težko dihajoče prsi poklada kedaj svojo roko in grabi krčevito s prsti .... zamdn zam&n!
Zaman ves njegov trud in kdo bi mislil, po čem hrepeni tolikanj v tej nočni uri, oj morda ne prvo noč! — Misli išče, ideje, predmeta novemu literarnemu delu in naj bi bilo že kar hotelo, — samo kaj novega!
Nič! Vse prazno, porabljeno — groza!
Tedaj pa jame premišljevati samega sebe, svojo lastno usodo.
Čemu je na sveii, kaj je namen njegovemu življenju ? Koliko dobrega, važnega je storil, česa izvršil, kar bi opravičevalo obstanek njegov na zemlji ? — Ničesa! doni mu iz duše in tega glasu ga je groza ......
In vendar! Ali se ni trudil, ali se ni učil ? Mlad dovršil je studije, mlad stopil v javno življenje — javno življenje! Kakor bi to javno življenje že bilo vse, kar daje človeku spričevalo, da je sposoben za velike naloge ! Ko je hrumelo to javno ži»ljenje okrog njega, kakor bobneči valovi oceana okoli samotnega broda, — opazoval je to življenje raz krov svojega broda in se hotel učiti od njega. Karkoli se je sukalo kalejdoskopično pred njim, vse se mu je zdelo hvaležnim mogočnim predmetom, k velikanskemu delu. — Vendar samo zdelo ! Zdelo za trenotek se mu je vse stvarstvo veličastno, sijajno, vredno, da pije iz njega vir nesmrtnim delom, nesmrtni slavi; saj je Čutil zmožnost v sebi za dosego te slave. Oh, ta zmožnost ! Za hip je zopet bilo, samo za en hip, da bi sč svojim .orjaškim* duhom ustvaril drugi svet,
—	a takoj v poslednjem hipu že razpadlo je sto-tisoč divnih načrtov v nič, in obup, silen obup se ga je polotil o tej grozni praznoti.
In zdaj gre nazaj na vse te razpale načrte, na vse to njegovo prazno življenje, polno le načrtov, ki so razpali, predno bi jih izvedel krepki duh, in strah ga je samega sebe. Za njim je vse stvarno, krepko Življenje, za njim žilavost njegova, ustvariti kaj velicega, mogočnega in zdaj je slab. Za česa je pač namenjen bil od Njega, ki mu je udahnil to mučno zavest, da biva na sveti ? Še jedna misel posvetila mu je v glavi, — poslednja rešilna misel, poslednji up zažaril v noči mrzle
njegove duše--pisatelj zamorem postati! Da,
pisatelj! In kako slaven pisatelj! Komu je življenje odpiralo bogatejše svoje zaklade, kakor njemuP Samo zaporedoma na papir, kar je videl, doživel,
—	vse mora iti kakor samo po sebi!
Toda groza! Ko je pričel delati načrte — lotila se ga je ista neznosna praznota, v kateri obupava že celo svoje življenje v neplodni lenobi:
—	vsaj ni več ničesa novega, vse že porabljeno, staro, dolgočasno 1 Tse to in to so pisali in pišejo že — drugi!
Zaman! obsojen je ostati neploden, vekom neploden in že sega roka njegova po samokresu, da bi končal to nevredno življenje ... da l to bi bilo še veliko, junaško delo, vredno velikega značaja : uničiti tako eksistenco, ki je v sramoto sama sebi! Ali takoj se ga je prijela zopet mučna misel, da tudi to ni nič novega, tudi kaj tacega storili so in še storijo že — drugi!
„Je-li zares ta strašna nezmožnost izvršbe porojena že z menoj? Je-li meni podedovano, da zrem dela svoje slave krasna, v vsej divnosti onkraj propada, kamor mi brani brezperotna teža mojega duha? — In vendar čutim, bolestno čutim, da tiči v meni nekaj, velik, gorostasen načrt,
velika slavoplodna ideja--a kje, kje je ? !"
toži v zatuhli osamelosti, v kateri je ni rešilne roke, ki bi pokazala na — jeden predmet, oiigi-nalen, nov, velikansk---na njega samega!
In ko je posijal jutra soj v samotno izbo, našel ga je še sklonjenega preko mize, v svojem obupu............p.
Praga. Centrifuga! nori, pn,drijen v	'Prst ne
caro in rred odpošiljate* precej f, —•--,—	Conrasse
86.--•— Četvorni 37'----. V glavah (Mo lihl 37' —
Havre. Kava Rmitos goo-l ft»*rag« za mare	81*75, za j ali 81.-.
Hamburg. Santo* guorf averag« z* marc	67.85 za maj 67.— ga september 03.—.
DunaijahA borza 13. maroai i M96.
^	danes včeraj
Državni dolg ▼ papirju ....	100.95	101.10
„ B v srebru ....	10106	101.15
Avstrijska renta v zlatu . . .	122.40	122.40
„ v kronah , . .	98.95	101.40
Kreiiitue akcijo . ......380__379.7o
London 10 Lat. . . .... 120.70	t'20.75
Napoleoni.........9-R71/, 9.571/.
20 mark .......n.so	11.80
100 italj. lir ......43.55	43 45
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED!
(b Driavna železnica. (Postaja pri sv. Andrej« Od <lnt 15. septembra 1895. ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak.
8.85	„ v Herpelje, Rovinj, Pulj.
4 40 . v Herpelje, Divačo in Pulj.
7.30 „ brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj.
Lokalna vlaka ob praznikih: 2.20 popo!. v Divačo
4.19	„ v Borit.
DOHOD:
8.05 predp. iz Herpelj. 9.50 n iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz Herpelj a, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Kovinja, Dunaja, Ljubljane, Divače. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinji.
Lokalna vlaka ob praznikih:
7.29	popol. iz Borita.
9.86	. iz Divače.
a) Jnina ieleznioa (Postaja južne železnice.)
Od dni 1. decembra 1895. ODHOD:
7.50	predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. , 8.25 „ brzovlak v Nabreiino, Benetke, Rim.
9.— , omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Veroao, 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Peito in Zagrebom. 2.10 popol. omnibus v Kormin. 4.40 , omnibus v Nabrežino, Videm, Rim.
6.20	„ postni vlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.— „ brzovlak na Dunaj, zveza s Peito, Reko—Gorico
in Korminom. S. 10 „ mešani vlak do Miirzzuschlaga. 8.45 . mešani vlak v Nabreiino, Videm, Rim. DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, Itd.
7.30	„ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežino. 8.40 „ brzovlak iz Kormina,
9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja, 7.36 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine.
8.51	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine;—
z Dunaja zveza z Reko.
ANTON Z i G0J~
Irivec v Trsta, ulica Stadion št. 1 (v hiši g. F. Žitka)
se priporoča najlepše slavnemu občin-stru za mnogobrojni obisk. Ima na razpolago vsakovrstne vonjave.
Najnovejie vesti.
Opatija 13. Ces. kr. namestnik Rinaldini s soprogo dospel je semkaj.
Dunaj 13 Poslanska zbornica odklonila je s 136 proti 85 glasovi predlog, da se briše svota za dirke ter je vs prejel a brez spremembe poljedeljski proračun kakor tu-'i resolucije odse-kove, med temi ono gledč kaifcelov. Potem je pričela razprava o trgovinskem proračunu.
Berolin 12. „Natioualzeitung" piše: Med grofom Goluhovskem, knezom Hohenlohem in državnim tajnikom baronom Marschallom videti je 1 živahnih pogovorov. Že pred dohodom Goluhov* ' skega vladalo je popolno sporazumljenje z mero-dajnimi nemškimi državniki glede medsobnih od-nošaj v Avstro-Ogerske in Nemčije ter glede splošnega položaja, to sporazumljenje se je utrdilo še bolj.	'
Berolin 13. Grof Goluhovski ogledal si je včeraj državnozborsko poslopje ter v dvorni loži prisostvoval nekoliko časa razpravam.
Tr^ovlnuh<» »rvolavkis.
Bndltnpoita. Pšenica jesen 6.98-8.99 "ienien t a spomlad 1H96 6 66 —.— -lo 6.67. Oves za spomlad 6.10—6.12
--ltf. za spomlad «.33 6.35 Koruza za oktober —._
—.— maj-juni 1896 6.08 - 6.09.
Pftt»ninH nova od 7* kil. t'. 6'9o 7*05 od 79 kil . 7' — - 7.10., o.l HO kil. I. 7.05- 7.15 od 81.Kil f 710 -7 20	HH kil. for —.---.— io^mon 5-25-7._
prost 6 06—«45.
Pšenica : Ponudbe slab», mlini rezervirani, brez kupčije. —
Fra,7». Nernli iiirmi Bludom* f". lo,70» —z& nitij —.—. Oktobor-deceraber t4.3.r>. Sn«£.
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gorz) ulica Morelli 17
ao priporoča proć. d u h o v p r i n i za napravo o^kvenih posod in orodij iz rtintega srebra, alpaka in medenine, kot: nion-štranc, kiilihov, itd. itd. po najnižji eni ▼ najnovejših in lepih oblikah. 8iarc reči popravim tor jih v ognju poarebrim in pozlatim.
Da *i zamorajo tudi i»enj premožne crkve omisliti raznu crkvene »tvari, ae bodo po želji preČaatitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pognp atnvili.
Iluatrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko!	2-24
Riunione Adriatica di Sicurta
24-2
v Tralu.
Zavaruje proti požarom, prevozu po Kuhton, rekah in na morju, proti toči, na šivanje v v«ih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. deoembra 1892
Glavnica društva	gld. 4,000.000' -
Premij na reserva zavarovanja
na življenje	„ 13,326 34«'98
Premijna reserva zavarovanja
proti ognju	1,6*2.248 22
Premijna reserva zavarovanja	„
blaga pri prevažanju	49.465.07
Reserva na razpolaganje	, 500.000' —
Renerva '/nvarovuiija proti pre-
minjaiiju kurzov, bilanca (A) „ 383.822.49 Renerva zavarovanja proti pr*-
minjanju kurzov,bilane» (B) w 243.331 83 Rezerva speuijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje „	f>00.000'—
Občna reserva dobičkov '	„ 1,187.164 8«
Urad ravnateljstva : Vin Valdirlvo	* (v lastnej hift).
Lastnik politično društvo „Edinesti*. Izdavatelj in odtrovorni urednik: Julij Mikotn. — Tiskarna hnli-nc v Trstu.