ste«. 187.
o Ljubljani, v petek, dne 16. avgusta 1907.
Leto xxxu.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 13'—
za tet rt leta „	„ 6-50
za en mesec „	„ 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20-—
za pol leta „	„ 10-
za četrt leta „	„ 5'—
za en mesec „	„ 1-70
Za poSil]. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. tO h,
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
UredniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Jt. 2 (vhod Jez
- dvoriJČe nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
ClpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. Upravniškega telefona Stev. 188.
Tovortii Menti!
Po počitnicah, ki jih boste prištevali med najlepše v svojem življenju, se Vas bo mnogo odločilo za študij na visokih šolah.
Lepa so leta akademičnega življenja. Človek si sam svobodno izobrazuje duha in srce. očrtuje in utrjuje značaj, a so tudi resna in odgovorna!
Trojni boj Vas čaka: Okusili boste trpko usodo slovenskega dijaka-prosjaka. priboriti si boste morali vestno stanovsko usposobljenost in poleg vsega še braniti svoje — mladostne ideale. Prepričan bodi vsakdo, da ne uteče življenskim preizkušnjam akademič-nih let. Veliko mesto, moderni, uživanju vdani svet, duh časa, moda in — druščina, to so nevarne vezi. Posamnik jim bo težko kos. V tem boiu in pod vtiskom razočarane, idealnega poleta navajene duše marsikdo izgubi ravnotežje; smer njegove poti se zasuče in lahko jc v teku nekaj let tam, kjer bi se ne bi bil nikdar prej mislil sam, ne slutila poštena slovenska mati. »K.ie so talenti, ki so bili nekdaj prvi med svojimi tovariši na srednjih šolah?«, bi lahko vprašala solznih oči Slovenija! Veliko so obetali, a izgubili so moči. prečesto i vero in zaupanje v — svoje cilje.
Zato Vam kličemo: Pridite pripravljeni in oboroženi!
Resnica je. da dva lažje prenašata gorje, v večji meri čutita sladkost skupne radosti. Družba poštenih, odkritih, nesebičnih prijateljev je v najbolj prekipevajoči dobi mladih h t za posamnika skoro edino bodrilo in razvedrilo. Čim sorodnejši so si po duhu in stremljenju, tem živejša, slajša jc zavest — skupnosti.
V skupnosti jc moč!
Navdušenja za svoja načela, čut solidarne obveznosti na potu skupnega stremljenja in skrb za duševno čil naraščaj: to so nagibi. ki vod jo akademična društva, da vabijo v Ivojo sredo — novodošlece.
Za vsakega je dovolj izbire. Sorodnost idej bo odločevala. Kakor kdo misli, kakoc-čuti, tako voli moško in brez strahu po vesti in prepričanju: odgovoren je sebi in . . . mi trdimo, da i Bogu!
Pred odločitvijo boste čuli obilo lepih obljub, mnogo vznositih besed, čitali nebroj programov, na kojih temelje pravila poed nih akademičnih društev.
Slovenski katoliški akademični društvi, »Danica« na Dunaju in »Zarja« v Gradcu, ne obljubujeta veliko, a kar moreta, obetata z zavestjo mnogoletne skušnje: Kdor donese s seboj mnogo idealizma, obilo navdušenja za delo. potreboval bo med nami obojega še v večji meri, kot si je kdaj mislil. Prva naša zahteva jc pravo versko prepričanje. Navidez mala zahteva, a velika dovolj, tako da je že marsikdo uklonil glavo in šel mimo. Rad;ka-
lizem napram sebi, dobrohotnost napram drugim; prisrčnost, odkritost, zaupanje), prijateljstvo — tovarišem, to so naše osnovne zahteve.
Žrtev hočemo, v zameno moremo dati le troje spoznanj: da je bivanje med nami in življenje po naših načelih najidealnejše in — tudi najtežje, da je boi proti lastnim slabostim in napadom od drugih, posmehu in često i dvomom nasprotnikov o naši — akademični časti in svetosti prepričanja tisto dobro, ki nas utrjuje in jekleni, in da tretjič vsakdo vstopi in gre iz naše srede — vedno nepopoln! Društvena vzgoja mu more dati le gotovo smer, vzbuditi v njem dane zmožnosti in jih prepustiti izpopolnivni delavnosti — po-edinca.
Napadov in očitkov se ne bojimo. Če smo krivi, popravimo, če nismo krivi, vemo, da nasprotniki rabijo orožje, ki nam navidezno škoduje, v resnici nas krepi.
Nasprotnikom prva zahvala za nerado-voljno — dobro delo!
Vemo, kdor je že a priori uverjen o naši zlobi in neznačajnosti, ga ne uveri o nasprotnem noben dokaz. Vse pa. ki si hočejo dohiti lastne sodbn o nas in naših težnjah, vabimo, da se v občevanju z nami prepričajo o resnei vseh napak. Kdor hoče, naj se potem pridruži, če mu ne ugaja, ostanemo si to, kar poprej.
Naš program temelji na treh dejstvih: smo odločni katoliki, sinovi slovenske matere, delci povsem demokratičnega naroda. V teh treh smereh se giblje vse naše gibanje, je označena vsa naša orgairzacija, so zasnovana vsa naša društva. Komur prija ta izpoved, se nam gotovo pridruži, komur ne ugaja, bo šel pač po svojem nagnjenju drugam. Prvega smo veseli, drugemu želimo vse tisto, kar bi mu mogli dati mi in nasprotniki.
Gojimo sicer najiskrenejšo svojo željo, da bi tudi slovensko dijaštvo kazalo po svoji večini tisto versko prepričanje, kot ga kaže vse slovensko ljudstvo, a ta svoj ideal prav radi žrtvujemo za ceno malega števila odločnih somišljenikov, ki nam pomenijo toliko kot desetkratna številna premoč nasprotnikov: svoje sile ne cenimo po številu in talentih, pač pa po sili prepričanja, vztrajnosti in žrtvah! Največji sovražnik naš bi bilo to, kar imenujejo nasprotniki »klerikalizem«, a malokrat točno pojmujejo.
Rajši mala. neupogljiva četa — kot vojska brez odporne moči! Bodočnost slovenskega naroda bo zahtevala od nas vedno več značajnih in jeklenih mož, to premislite, tovariši abiturienti. in pa, kdo Varit daje največ gotovosti, da postanete taki značaj', kot jih hoče slovensko ljudstvo, potem pa brez strahu naprej po poti do svetlih dalnjih ciljev!
Eno lahko zatrdimo: naša pot pelje go-
tovo do pravega cilja, če druge tudi, sodite sami!
Na svidenje v »Danici« in »Zarji«!
Za slov. kat. akad. društvo »Danica«: Pltil. I. Dolenec, t. č. predsednik.
Med. M. Justin, t. č. tajnik.
Za slov katol. akad. društvo »Zarja«: Phil. Jos. Puntar, t. č. predsednik.
Iur. Fr. Kovač, t. č. tajnik.
SESTANEK V 1SCHLU.
Ischl, 15. avgusta. Sprejem kralja Edvarda v Gmundnu iu v Ischlu se jc vršil zelo prisrčno. O političnem pomenu sestanka med Edvardom angleškim in cesarjem Francem Jožefom, oziroma med avstrijskim ministrom za zunanje zadeve Aerenthalom in angleškim državnim podtajnikom Hardinge se oficielno poroča sledeče:
Ischl, 15. avgusta. Aerenthal in sir Hardinge sta pri svojem sestanku konštatirala, da glede na vsa aktuahia politična vprašanja vlada med Avstrijo in Angleško popolno spo-razumljcnje na podlagi starega in tradicionalnega prijateljstva med obema državama. Posebno pa kar sc tiče reformne akcije v Makedoniji, je angleški ministrski kabinet čisto v soglasju z namerami Avstrije in Rusije. Rav-notako soglasje vlada glede na predloge, ki jih bodo stavili turški vladi in glede na energično akcijo proti vstaškint bandam v Makedoniji. Ker sc s tem strinjajo tudi vse ostale velevlasti, je upati na dober uspeh in resnično reformo makedonskih vilajetov.
Dunaj, 15. avgusta. »N. W. Tagblatt« poroča, da se pri politiških konferencah ob sestanku kralja Edvarda s cesarjem Francem Jožefom v prvi vrsti gre za Makedonijo in Maroko. Dočim Avstrija glede na pravosodno reformo v Makedoniji baje zastopa stališče, da naj sc glede na občutljivost sultanovo izvrši polagoma, želi Angleška, da se pravosodje v makedonskih vilajetih nemudoma preuredi. Kar se tiče Maroka, je Angleška mnenja, da naj izvršita pacifikacijo Francoska in Španska sami brez vmešavanja drugih velesil.
Berlin, 15. avgusta. »Berliner Tage-blatt« poroča o sestanku v Ischlu iz dobroin-fermiranega vira sledeče: Dobro poučeni krogi trdijo, da se Angleška in Avstrija glede na makedonsko reformno vprašanje nikakor ne strinjata. Angleška nekoliko podpira težnje makedonskih narodnosti po avtonomiji in želi, da bi se makedonsko vprašanje prerešetalo na skupni konferenci vseh velesil, dočim Avstrija odločno stoji na stališču, da naj izvedeta reforme v Makedoniji Avstrija in Rusija sami, ki sta podpisali miresteško pogodbo. Avstrija se boji v slučaju, da se skliče konferenca vseh velesil, da ne bi izbruhnili novi
konflikti med državami na Balkanu. Upati je, da se Avstrija in Angleška v Ischlu glede na to vprašanje zedinita in da bo angleška opustila svoje namere in ne bo podpirala teženj balkanskih državic glede na Makedonijo. V Ischlu se bodo tudi domenili, kaj naj se ukrene s Turčijo v slučaju, ako sultan umre. Sevc sc bo oficielno to dementiralo.
ANGLEŠKO-RUSKA POGODBA.
Dunaj, 15. avgusta. Neki visoki diplomat je dopisniku »N. W. Tagblatt« dejal, da se bo pogodba med Angleško in Rusijo kmalu podpisala. Pogodba obsega dve točki: uredi sc meja med obema državama v osrednji Aziji in določijo se medsebojna interesna okrožja v Afganistanu, Turkestanu, Tibetu in Perziji. Drugih določb ui v pogodbi.
POSET ŠPANSKE KRALJEVE DVOJICE NA DUNAJU.
Dunaj, 15. avgusta. Kralj Altonz španski in kraljica Viktorija bosta na Dunaj dospela 15. septembra in bosta gosta cesarjeva tri dni.
DEŽELNI ZBORI.
Trst, 15. avgusta. Istrska socialna demokracija pripravlja neko akcijo za volivno reformo za istrski deželni zbor. Glasilo istrske socialne demokracije je objavilo neki predlog, kako razdeliti istrske občine v dve avtonomni narodni kuriji. italijansko in slovansko, kateri bi bili v deželnem zboru enako zastopani.
Praga, 15 .avgusta. »Narodni Listy« glede na akcijo za volivno reformo v češkem deželnem zboru pišejo, da je reforma predvsem zato potrebna, ker treba v duhu časa razširiti zakonodavni delokrog deželnih zborov. Kar se tiče Nemcev, se mora razmerje z njimi urediti potom splošno veljavnih postav, ne pa samo potom naredb, ki naj varujejo minoriteto. Nacionalno in jezikovno ravno-pravnost treba izvesti za Čehe in Nemce.
Brno, 15. avgusta. Finančno ministrstvo je razpisalo enketo o reformi deželnih financ za konec septembra 1907.
POSLANEC PRAŠEK O MINISTRSKEM VPRAŠANJU.
Praga, 15. avgusta. Poslanec Prašek objavlja v »Venkovu«, glasilu agararcev, odprto pismo na svoje volivce, kjer izjavlja, da osebni momenti pri agrarcih glede na ministrstvo nič nc odločujejo. Tudi ako bi vse ministrstvo bilo sestavljeno iz samih Nemcev, bi ga agrarci podpirali, ako bi izpolnilo češke narodnostne, gospodarske in kulturne potrebe. Jeseni se bo odločilo, ako bomo ministrstvo podpirali ali ne in sicer pri nagodbi. Potem zahteva Prašek sklicanje češkega deželnega zbora in volivno reformo.
LljlCK.
Stavbenik Jonos Oldacre
Angleški napisal Conan Doyle.
(Konec.)
»V sosednjem poslopju dobite večji kup slame. Prosim Vas, prinesite jo sem,« jc rekel Holmes. »Upam, da nam bo pri iskanju nove priče kar najbolje služila. Prav tako. Hvala Vam. Ali imaš žveplenke, Watson? Zdai Vas prosim, gospod Lestrade, in Vaše ljudi, da me spremite pod streho.«
Kakor sem omenil, so bile tu tri prazne sobe. Holmes nam je zapovedal, naj bomo zelo tihi. in nas je vse dirigiral v en kot. Policisti so se nasmehovali, in Lestrade je začuden gledal mojega prijatelja. V njegovem obrazu sc je menjaval izraz občudovanja, pričakovanja in zasmehovanja. Holmes pa ie stal pred nami kakor čarovnik, ki hoče pokazati svojo umetnost.
»Bodite tako prijazni in pošljite enega moža po dva lonca vode. Položite slamo semkaj v sredo, tako da sc nc bo dotikala stene. Tako, zdaj smo s pripravami gotovi.«
Lestrade sc jc začel jeziti.
»Ne vem, ali sc hočete norčevati, gospod Holmes,« jc rekel. »Čc kaj veste, poveste mi to lahko tudi brez tega hokuspokusa.«
»Zagotavljam Vas, moj dragi Lestrade. da imam za vse, kar delam, svoje vzroke. Morda sc še spominjate, da ste sc z menoj pred
par urami, ko sc Vam je začela sreča smehljati, tudi nekoliko šalili. In vsled tega mi teh ceremonij ne smete takoj v zlo šteti. Ali hočeš zdaj ono okno tam odpreti, NVatson, in slamo zažgati?«
Napravil sem, kar mi jc ukazal. Vsled prepiha sc je kmalu vzdignil debel siv dim, suha slama je prasketala in svetli plameni so sikali navzgor.
»Zdaj bomo videli, čc se prikaže Vaša priča, gospod Lestrade. Prosim Vas, zavpijte obenem z menoj »Gori!« Torej: ena, dve, tri —«
»Gori!« smo vsi vpili.
»Hvala Vam. Prosim še enkrat.«
»Gori!«
»In tako šc tretjič, gospodje, tako glasno, kolikor morete —«
»Gori!« Ves Nor\vood je moral slišati.
Komaj je klic zamrl, se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Na navidezno solidni steni na koncu koridorja so sc naenkrat odprla vrata in ven je skočil, kakor zajec iz luknje, majhen, droben možic s sivimi lasmi in belimi obrvmi.
»Izvrstno!« je zaklical Holmes. »NVatson, lonec vode na slamo! Dobro tako! — Gospod Lestrade, dovolite, da Vam tu predstavim glavno pričo, gospoda Jonasa Oldacre.«
Majhni možic jc pomežikoval vsled velike svetlobe neprenehoma z očmi ter pogledal zdaj nas, zdaj kadečo se slamo. Imel je grd obraz — zvit in hudoben — in svetlosivc majhne oči.
Detektiv je zrl v to prikazen iu ni izpre-
govoril besede. Sčasoma je vendar začel zopet govoriti.
»Kaj naj pomeni to?« jc rekel. »Kie ste pa tičali ves čas, a?«
Oldacre je odskočil pred jeznim obrazom nadzornikovim ter potem odgovoril s prisiljenim smehom:
»Nič hudega nisem storil.«
»Nič hudega? Hoteli ste pripraviti mladega človeka na vislice. Če bi nc bilo tega gospoda, bi se Vam skoro gotovo tudi posrečilo.«
Ta žalostna postava jc začela moledovati.
»Gotovo, gospod, bila je samo šala.«
»Čudna šala! Ne boste se smejali, za to Vam jamčim. Vzemite ga s seboj in držite ga dobro doli v sobi, dokler ne pridem. Gospod Holmes,« jc nadaljeval, ko so sc stražniki odstranili, »v navzočnosti ljudii nisem mogel govoriti, toda vpričo gospoda dr. Wat-sona odkrito priznani, da je to najfinejše delo, katero ste do zdaj izvedli seveda mi je šc vedno uganjka, kako ste to začeli. Rešili ste nedolžnega in zabranili velik škandal, ki bi moj ugled pri policiji popolnoma izpod-kopal.«
Holmes se jc nasmehnil in potrkal Lestra-deju na rame.
»Vaš renonie v Scotland Yardu naj bo radi tega slučaja le še večji, gospod Lestrade. Popravite Ic par mest v svojem poročilu in ves svet bo rekel, da je popolnoma nemogoče nadzornika Lestradeja varati.«
»Ali niti ne želite, da se Vaše ime omenja?« je vprašai začudeno Lestrade.
»Nikakor ne. Ta izid mi jc popolnoma
dobro plačilo. Morda bom imel nekega dne, ko dam svojemu zgodovinopisen dovoljenje, zadoščenje, da vidim stvar natisnjeno — ne, NVatson? Zdaj si pa hočemo ogledati gnezdo, v katerem je tičala podgana.«
Bil je kakih šest čevljev dolg, z deskami obit prostor, iste širokosti kakor koridor. Bil je ravnotako tapeciran kakor ostale stene iu imel neviden dohod. Skozi špranje pod streho je prihajala svetloba. V sobi jc bilo par skromnih kosov oprave, par knjig in papirjev in cela zaloga živeža in vode.
»To je prednost, čc jc stavbenik,« jc rekel Holmes. »Lahko si je napravil skrivališče brez tuje pomoči, izjema je seveda ona imenitna gospodinja, katero tudi priporočam Vašemu varstvu, Lestrade.«
»Seveda mora spremljati svojega gospodarja, gospod Holmes. Toda predvsem mi povejte, kako ste zvedeli za ta prostor?«
»Prišel sem do zaključka, da mora biti gospodar še v hiši. Ko sem torej preiskoval koridorje ter našel, da je gornji šest čevliev krajši nego dolnji ,tedaj sem vedel, kje tiči. Seveda bi šli tudi lahko takoj noter ter ga prijeli. Toda imel sem veselje s tem ,da je sani ven prišel. Razventcga sem se hotel nekoliko odškodovati za vaše šale od danes dopoludne, gospod Lestrade.«
»No. (o ste dobro napravili. Toda, kako vendar ste prišli na misel, da ie sploh v hiši skrit?«
»Odtis palca mi je to izdal, Lestrade. Vi ste mislili, da je to konec dokazov; to je bil tudi. toda v popolnoma drugem smislu. Videl sem namreč, da ga včeraj 3e ni bilo. Jaz vs-.i-
AVSTRIJA IN ITALIJA.
Dunaj, 15. avgusta. Sestanku med Aerenthalom in Tittonijem 22. t. m. na Sever-niku lx) prisostvoval tudi prvi sekeijski šef v ministrstvu za zunanje zadeve baron Call.
Rim, 15. avgusta. Kralj Viktor Cmanuel je poslal avstrijskemu ministru za zunanje zadeve Aerenthalu v znak svojega zadovoljstva nad sestankom v Desiu svojo podobo z lastnoročnim podpisom.
OGRSKO MINISTRSKO POSVETOVANJE.
Hrvati. — Nagodba. — Volivna reforma.
Budimpešta, 15. avgusta. Tu se je vršilo ministrsko posvetovanje. Obravnavalo se je o sporu s hrvaško. Sklenilo se je, da se hrvaško vprašanje reši še pred jesenskim zasedanjem ogrskega parlamenta. - Glede na nagodbo so ministri mnenja, da bo septembra meseca dogotovljena. Zadnja odločivna pogajanja z avstrijsko vlado se bodo vršila od 20. septembra naprej na Dunaju. Ogrska vlada bo najbrž že 10. oktobra mogla nagodbo predložiti parlamentu. — Jeseni se bo sklicala tnketa, ki se bo posvetovala o prvem načrtu vlade glede na volivno reformo za ogrski parlament. Ta načrt se bo podal vsem municipi-jem, da o njem povedo svoje mnenje.
CESAR NE POTRDI OGRSKE ŽELEZNIŠKE PRAGMATIKE?
Budimpešta 15. avg. V tukajšnjih politiških krogih so zelo vznemirjeni, ker cesar še zdaj ni potrdil zakona o regulaciji plač ogrskih železničarjev in službene pragmatike, ki določuje na Hrvaškem kot službeni jezik na železnicah mažarščino. Cesar je sankcioniral več zakonov, ki so bili v ogrski zbornici sklenjeni tx) železničarski predlogi, te pa še sedaj ni potrdil. Boje se, da je bivši minister za notranje zadeve v Feyervaryjevem kabinetu, Kristoffy, res cesarja pregovoril, naj teh zakonov ne sankcionira.
GLASILO OGRSKE VLADE PROTI VOLIVNI REFORMI!
Budimpešta, 15. avg. Glasilo ogrske koalicije »Budapesti Hirlap« je prišlo vendar enkrat z barvo na dan in se v posebnem članku ostro obrača proti volivni reformi za cgrski parlament. Ako se uvede demokrati-ška volivna reforma — piše »B. H.« — potem je v nevarnosti avtonomija komitatov, mažarska narodnost, mažarska državna ideja, ustavne garancije, samostojna mažarska armada itd. Povrnili se bodo časi kakor tedaj, ko je vladal absolutizem.
SESTANEK V NVILHELMSHOHE.
W i 1 h e I m s h o h e, 15. avgusta. Pri di-neju je cesar Viljem nemški v napitnici nn kralja Edvarda angleškega povdarjal, kako sta angleška in nemška vladarska hiša tesno medseboj združeni po sorodniških vezeh in kako vlada obenem med obema narodoma dobro prijaetljstvo. Kralj Edvard je ravnotako naglašal dobro razmerje med angleškim in nemškim ljudstvom.
SOCIALNA DEMOKRACIJA. Shod češke socialne demokracije. — Povišan; strankarski davek.
P 1 z e n . 15. avgusta. Modraček poroča o »Zadružništvu«. Povdarja pomen konsumnih društev. Agrarci imajo na Češkem 1200 zadrug. ki so jim najbolj pripomogle do zmage nad mladočehi. Predlaga resolucijo, naj se podpira in povzdigne zadružništvo ter združi v socialnodemokraških zadružnih zvezah. Nato se sprejme novi organizacijski štatut. Novi štatut uvaja strogo centralizacijo. Dočim je dozdai vsak socialni demokrat potoni voliv-nega odbora svojega okraja za stranko plačeval dva vinarja davka, se je zdai uvedel strogo obvezni strankarski davek 20 vinarjev na mesec, ki se bo sledeče razdelil: 4 h za izvrševavni odbor stranke. 2 h za deželni iz-vrševavni odbor. 4 h za okrajno. 2 h za okrožno. 4 h za lokalno organizacijo, 2 h za volivni fond. 2 h za provincialno organizacijo v prid zaprtih sodrugov. — Predlog
ko posamezno stvar jako natančno opazujem, kakor ste gotovo že zapazili, in tako sem tudi predsobo natančno preiskal. pri tem pa nisem našel onega madeža na steni. Brezdvomno so ga morali šele ponoči napraviti.«
»Toda kako?«
Popolnoma enostavno. Ko so pečatili pisma, jc mladi Farlane enkrat uporabil tudi svoj palec kot pečat. Morda se je zgodilo v hitrici in popolnoma slučajno, tako, da se skoro gotovo mladi gospod na to niti ne spominja več. Najbrže sc jc tako zgodilo, da niti Oldacre ni takoj mislil, čemu ga bo pozneje rabil. Ko .ie v svojem skrivališču stvar natančnejše študiral, se je še-le spomnil, kakšen absolutno neovrgljiv dokaz da s tem policiji. Na najbolj enostaven način jc potem napravil odtis iz voska, namočil ga s kapljo krvi in napravil ponoči oni madež na steno. Ce ga je sam napravil ali njegova gospodinja, tega ne vem, jc tudi popolnoma vseeno. Nasprotno pa stavim z Vami za kar hočete, da najdete oni pečat s palcem, če preiščete pisma, katera je vzel s seboj v svoje skrivališče.«
»Izvrstno!« je vzkliknil Lestradc. »Izvrstno! Kakor Vi to razlagate, je vse jasno kakor kristal. Kaj je pa vzrok tej celi goljufiji?«
Amiziralo me je. kako zelo se ie izpremc-nilo ono ošabno obnašanje inšpektorjevo, in kako se je zdaj kakor otrok obnašal, ki izpra-šuje svojega učitelja.
»Meni se ne dozdeva prav težko, to vse početje razložiti. Gospod, ki zdolaj čaka. je jako grd. nizek in osvetožcljen značaj. Gotovo Vam je znano, da ga je Farlanejeva mati
dr. Meissncra, da naj se izdela podroben načrt, kako postopati glede na nac:onalno vprašanje, se izroči izvrševalncmu odboru stranke. Dr. Soukup poroča o mednarodnem kongresu socialne demokracijn v Stuttgartu, ki sc bo vršil 18. t m. ter poživlja češke delegate, naj zahtevajo, da se vrši prihodnji mednarodni socialnodemokraški krongres na Češkem. Po volitvah v strankino vodstvo se shod zaključi.
Shod francoske socialne demokracije. — An-
timilitar.zem Hervejev odklonjen.
N a n c y , 15. avgusta Navzočih je 312 delegatov. Zborujejo v »Ljudskem domu«. Z veliko večino se odkloni predlog Herveja, da naj odgovori ljudstvo na proglasitev vojske z vojaško vstajo in revolucijo. Sprejela se je resolucija, da naj socialna demokracija dela na to, da se uvede ljudska armada.
RUSKO-JAPONSKA POGODBA.
Besedilo.
Pete r b u r g, 15. avgusta. Rusko-japon-ska pogodba ima sledeče besedilo: »Vlada N. V. vladarja vseli Rusov in vlada N. V. cesarja japonskega sta, navdahnjeni od želje, da se utrdi miroljubno in prijateljsko sosedno razmerje, ki se je zopet ustanovilo med Rusijo in Japonsko, v svrho odstranitve vseh nespo-razuinljenj med obema cesarstvoma sklenili sledeče:
Člen I. Obadva visoka vladarja, ki sta sklenila pogodbo, sc obvežeta spoštovati medsebojno teritorialno integriteto ter se tudi obvežeta spoštovati vse medsebojne pravice, ki izvirajo iz pogod med njima in Kitajsko, v kolikor ne nasprotujejo principu enakih ugodnosti, kakor je to določeno v Porthsmouthski pogodbi od 5. septembra. 1905.
Člen 2. Obadva visoka vladarja, ki sta sklenila pogodbo, pripoznavata neodvisnost in teritorialno integriteto kitajskega cesarstva kakor tudi načelo enakih ugodnosti glede na trgovino in industrijo obeh narodov v imenovanem cesarstvu in se obvežeta nastopiti z vsemi mirovnimi sredstvi za vzdrževanje in obrambo dosedanjega stanja. Izvolsky, Mo-tono.«
VOJSKA V OSREDNJI AMERIKI?
Mehika, 15. avg. Baje bosta v štirih dneh državi Guatemala in Salvador napovedali državama Honduras in Nicaragua vojno.
MAROKO.
Pariz, 15. avg. »Agence Havas« poroča. da general Drude v Časablanci ni zahteval nobenih vojaških ojačenj.
T a n g e r, 15. avg. Tukajšnji francoski poslanik je prosil admirala Philiberta, naj odpošlje nekaj križark pred Magador, Saffi in Laraš.
T a n g c r, 15. avg. Baje se je tukaj položaj za Evropejce zelo poslabšal, ker so šele zdaj domačini dognali, koliko Maročanov je bilo v Časablanci od francoskih voiakov ubitih.
ŠTRAJK AMERIŠKIH TELEGRAFISTOV.
N e \v Y o r k , 15. avg. Vsled štrajka telegrafistov je prekinjena zveza z Japonsko.
Dunaj. 15. avg. Vsled štraika ameriških telegrafistov objavlja avstrijska oblast, da ni varno odpošiljati v Ameriko brzojavk, ker bi odpošiljavci trpeli škodo sami/
N e \v York, 15. avg. Štrajk telegrafistov je izbruhnil tudi v Mehiki, kjer uradniki niti vladnih brzojavk nočejo sorejemati. Telegrafisti na železnicah, katerih je 40.000, se štrajku še niso pridružili. Intervencije vlade najbrž še ne bo treba. Štrajkovci sprejemajo najnujnejše brzojave, n. pr. o smrtnih slučajih itd., itd.
»DIE PESTILENZ VON JENA«.
Bc r o 1 i n , 15. avgusta. »Nemška moni-stovska zveza« objavlja po svojih listih razglas, kjer se strahovito hudujc, ker je preteklo nedeljo protestantovski generalni superinten-dent Faber v Berolinu v svoji pridigi imeno-
pred časom spodila? Vi tega ne veste. Saj sem Vam vendar takoj rekel, da morat iti najprej v Blackheath in potem še-le v Nor-\vood. Torej ta razžalitev, kakor jo je on smatral, mu ni vse življenje dala miru. Vedno je mislil na osveto, ne da bi našel pravo priliko. V zadnjih letih je izgubil nekaj premoženja — zdi se mi, da vsled skrivnih špekulacij — in gre navzdol. Rad bi ogoljufal svoje upnike. Izdaja visoke menice, plačljive na nekega gotovega Corneliusa. To je po mojem mnenju Ic nepravi naziv njegove lastne osebe. Ce tudi še nisem zasledoval sledu teh menic, sem vendar že zdai prepričan, da vodi v kakšno provinčno banko, kjer se jc Oldacre od časa do časa pod tem imenom pokazal. Imel je namen, potem sploh svoje ime izpremeniti, denar vzdigniti in nekje začeti popolnoma novo življenje.«
»To ni nemogoče.«
»S tem. da je izginil, je hotel vsak sled izbrisati in obenem sc jc hotel kar najbolj maščevati nad svojo nekdanjo nevesto s tem, da jc njenega edinega otroka izpostavil sum-ničenju, da ga jc ta umoril. Pravi mojstrski kos hudodelstva ic bil, in mojstrsko ga je tudi izvedel. Testament, ki je moral dati izvrsten motiv za umor, skrivni nočni obisk brez vednosti starišev, palica, kri, živalski preostanki in gumbi v pepelu, vse je bilo jako previdno napravljeno. Bila jc mreža, iz katere skoraj ni bilo rešitve za nesrečno žrtev. Toda naivečiega daru umetnikovega ni imel. zmernosti. On je hotel to. kar je bilo že popolno, še popolnejše napraviti — vrv na vratu svoje žrtve še bolj zategniti in s tem je pokvaril
val ekselenco Haekla »die Excellenz — Pe-stilenz von Jena« — jensko kugo.
ARNAVTSKE BANDE V MAKEDONIJI.
(Od našega belgradskega dopisnika.)
Bel g rad. 15. avgusta. Arnavtske bande požigajo in morijo po stari Srbiji v okolici Giljana. Veliko število srbskih rodbin je zbežalo čez mejo v Srbijo.
OSEM REVOLUCIONARJEV USMRCENIH.
Riga, 14. avgusta. Včeraj zjutraj je stot-nija pehote ustrelila osem na smrt obsojenih revolucionarjev.
RUSIJA.
Revolucionarno vojaštvo.
Peterburg, 15. avgusta. V Rigi so zaprli 11 podčastnikov in poročnika Repetina, ker pripadajo vojaškorevolucionarni organizaciji. V vojaškem taboru v Krasnojem-Selu so zaprli nekega dijaka s tehnike in dve dekleti, gojenski višje dekliške šole, ker so delali med vojaki revolucionarno propagando.
IZVOLSKY.
Berolin. 15, avgusta. Ruski minister za zunanje zadeve Izvolsky se poda na Dunaj šele novembra meseca.
SESTANEK MED RUSKIM IN ANGLEŠKIM VLADARJEM?
Pariz, 15. avg. »Liberte« poroča, da se bosta v kratkem sešla ruski car in angleški kralj, da se dogovorita glede na rusko-angle-ško pogodbo.
Dnevne novice.
+ O »Družbi sv. Cirila in Metoda« piše »Slovenski Gospodar«: Ciril-Metodova družba jc bila dosedaj še edina družba, v kateri so se zbirali pristaši različnih političnih nazi-ranj k skupnemu narodnemu delu. Vsakdo ie po svoji moči rad prispeval, da družba more izvrševati svoj namen, ki obstoji v tem, da podpira razvoj slovenskega šolstva v narod-no-nevarnih krajih. Toda slovenski liberalizem ni mogel več prenašati skupnega narodnega dela, ampak .stegnil je sedaj svoje razdirajoče prste po družbi, da si jo osvoji za svoje strankarsko torišče ter spravi v njen odbor nekatere slavohlepne svoje pristaše. Na glavni skupščini Ciril-Metodove družbe dne 6. avgusta v Bohinjski Bistrici so naskočili liberalci pod vodstvom svojega somislečega dijaštva družbo, odklonili pri volitvi v odbor pošteno sporazumljenje z drugimi strankami ter volili v odbor samo take ljudi, do katerih imajo le liberalci svoje zaupanje. S tem so odbili vse, ki ne mislijo liberalno, od družbe ter s tem prizadeli veliko, neizmerno škodo narodni stvari. Kjer hočejo in bi morale delovati skupno vse stranke, tam tudi ne sme samo ena stranka nastopati gospodujoče, ampak iskati mora sporazumljenja in složnega postopanja. V odbor so izvoljeni večinoma tnladi ljudje, kateri še za narod niso drugega storili, nego da so pravočasno pokazali svoje liberalno perje. Kot zastopniki za Štajersko so se predlagali dr. Medved, dr. Bezjak, dr. Zmavc, toda liberalno dijaštvo, ki je imelo največ pooblastil od podružnic, je vse odklonilo ter nam vsililo liberalnega strankaria Pahernika. Naši somišljeniki so hoteli izvedenega šolnika, liberalci pa fanatičnega strankarja! Niso pač mislili na narod in njegovo korist, ampak na stranko. Kamorkoli je prišla v obmejne kraje vest o ravnanju lib. zdražbarjev v družbi sv. Cirila in Metoda, povsod se izraža obžalovanje. Tudi trezni liberalci, ki žive ob meji v hudem boju z narodnimi nasprotniki, obžalujejo, da se je zanesel razpor v tako važno narodno družbo. Seveda, liberalni vojni štabi v Celju in Ljubljani ne razumejo, kaj sc pravi boj za slovenski jezik in slovensko zemljo, zato tudi hladnokrvno pripuščajo, da se raz-bijejo najvažnejše narodne naprave. Ze veliko zla je prinesel liberalizem med Slovence, in najmanjše zlo ni, ki ga je povzročil z razbitjem družbe sv. Cirila in Metoda.
vse. Pojdimo zdaj k njemu, Lestrade. Par stvarij bi ga šc rad vprašal.«
Ta ničvredna kreatura je sedel v svoji sprejemnici, na njegovi strani stražnik.
»Bila je samo šala. moj dobri gospod, samo šala,« je neprenehoma moledoval. »Zagotavljam Vas. da sem se Ic vsled tega skril, da vidim učinek tega dogodka. Menda vendar ne boste kaj takega o meni mislili in verjeli, da sem hotel mlademu Farlane napraviti to zlo.«
»O tem bo sodišče odločevalo,« je odgovoril Lestrade. »Za enkrat se boste morali zagovarjati zaradi zarote, če nc celo zaradi poskušenega umora.«
»In razven tega boste morali izvedeti šc žalostno vest, da se bodo Vaši upniki polastili bančnega imetja gospoda Corneliusa,« je rekel Holmes.
Drobni možic je skočil s stola ter divje pogledoval mojega prijatelja.
»Vam se imam največ zahvaliti,« je odgovoril zelo jezno; »morda bom imel priliko, da Vam enkrat vse to poplačam.«
Holmes se jc nasmejal.
»V naslednjih par letih boste imeli komaj potrebni čas,« jc mirno odgovoril. »Morda mi pa odgovorite še na eno vprašanje: kaj ste vrgli šc na ogenj razven Vaših starih hlač? Mrtvega psa, par zajcev ali kaj še? Nočete mi tega povedati? Aj, aj, Vi ste nevljudni! No, par zajcev bo zadoščalo, da ste dobili kri in potrebne sežgane ostanke kostii. — Ce boš kcda.i napisal to dogodbo, Watson, tedaj misli na zajce!«
+ Deželni šolski nadzornik g. Fr. Leveč
je odložil častno članstvo akademičnega društva »Slovenija«, ker mu je društvo izreklo obžalovanje nad njegovim glasovanjem v deželnem šolskem svetu.
+ O bivanju ministrskega predsednika v Bohinju. Iz Bohinja se nam piše: Šele iz »Slovenca« smo izvedeli, kako bedasto je nalagal »Narodov« dopisnik njegovega urednika, ko poroča o ministrskem predsedniku, o maši in treh kronah. Obrnili smo se na gospoda župnika tozadevno. In povemo lažnji-vemu dopisniku samo to: Gospod ministrski predsednik je dal cerkveniku 2 K, strežnikom po kroni, gospodu župniku pa v zaprti kuverti precejšnjo svoto — za cerkev. Za mašo pa ni dal nič, ker je bolje vedel od »veleuče-nega« dopisnika, da župnik ne sme vzeti in-tencije, ker je biniral. Gospod ministrski predsednik pa nam je dal Bohinjcem lep vzgled, veseli smo ga, ogorčeni pa nad laž-nikoni dopisunom.
+ Frančišek Sal. Grivec, zlatomašnik v Lahovičah je zelo nevarno obolel in že zelo opešal; priporoča se vsem znancem v molitev.
—	Zaroka. Pred nekoliko dnevi se je zaročil na Voloskem gosp. dr. Šime Kurelič, župan in odvetnik v Pazinu, z dražestno in vrlo Hrvatico, gospico Antico Tomičič.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Kamniku praznuie petindvajsetletnico obstanka dne 18. avgusta 1907. Vspored: Dopoldan:
1.	Društvo se udeleži sv. maše ob 9. uri v farni cerkvi. 2. Po maši odhod na Glavni trg pred mestno hišo, kjer pripne blagorodni gospod c. kr. okrajni glavar zaslužne kolajne štirim članom za 25-letno neumorno delovanje. 3. Defilacija društev. — Popoldan: a) Ob pol 4. uri točno zbirališče pred Gasilnim domom in pozdrav došlih gasilnih društev, potem odhod na veselični prostor; b) ob 4. uri koncert na vrtu hotela Fischer, pri katerem svira slavna mestna godba; c) iz posebne prijaznosti sodeluje tudi slavno I. slovensko pevsko društvo »Lira«; d) prosta zabava in šaljiva loterija, od katere je čisti preostanek namenjen za društveno bolniško blagajno.
—	Zvezdo repatico sta opazila včeraj ob
2.	uri zjutraj Franc Gruden in Alojzij Tomšič v Spodnjih Retjali, ko ie ravno vzhajala. Svetloba repa je bila nekoliko motna, rep pa je sam obsegal eno osmino neba. Proti koncu septembra se bode prikazala šele okoli po-lupete ure zjutraj. Videla se bode do konca tega leta.
—	Požar v Istri. V sredo, 14. t. m., je na Velikem Brdu. okraj Voloska v Istri, nastal požar, ki ie upepelil štiri hiše s tremi gospodarskimi poslopji, neki ženi pa 100 kron v gotovini. Poslopja so bila k sreči zavarovana, ne pa poljski pridelki, ki jih je veliko uničenih. Govori sc, da je nastal požar sledeče: Neka ženska .ie pražila na ognjišču krompir; vname sc zabela, platnen švigne v dimnik, ki je bil slamnat kot streha in mahoma je bilo vse v ognju.
—	Na Draščici pri Borovnici je bil blagoslovljen U. t. m. novi most čez Prusnico pri draš:škej žagi. Truda z grajenjem je bilo veliko, ker je bilo treba preccj kamenja in gramoza. S tem je odpravljena velika neprilika ob povodnji, ko mnogokrat uiti iz vasi nismo megli.
—	Upravni odbor društva hrvaških inženirjev in arhitektov v Zagrebu je imel danes sejo, v kateri je med drugim razpravljal tudi o zakonskem načrtu glede gradbe in vzdrževanja deželnih in občinskih cest.
—	Poštni debit, ki ga je ogrska vlada vzela dunajskemu »Deutsches Volksblatt«, je temu listu zopet dovoljen.
—	Službo zdravnika v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji je dobil zagrizeni liberalec dr. Strašek iz Brežic.
—	Brzojavljanje v Ameriko. Ker stavkajo V Ameriki vsi telegrafisti, ndpravlja naša poštna uprava brzojavke v Ameriko le na nevarnost odpošiljateljev, razen v Ne\vyork in Boston.
—	Roparski napad v Trstu na 13 in pol letnega dečka o belem dnevu. 13 in pol letni mesarski vajenec Ljudevit Retičnik, ki je v službi v mesnici gospoda Ivana Otoničarja v ulici Alessandro Volta št. 2, pripoveduje nastopno: Kakor vsak dan je tudi včeraj dopoldne raznašal meso raznim odjemalcem na dom. Ob pol 10. uri je bil na glavni cesti v Kolonji. Ko je prišel do posestva cvetličarja Furlana, sta skočila nanj dva človeka. Eden teh ga je prijel za vrat, a drugi za roko. Oni, ki ga je držal za vrat, mu je rekel: »Ce ne molčiš, te vržem v potok!« (ki teče ob cesti). Nato sta mu vzela iz žepa sedem kron denarja in odšla.
—	Boj med cigani. V torek zvečer okrog 10. ure so se stepli cigani pri soškem mostu Podgoro. Streljali so tudi iz revolverjev. Druhal je bila pijana. Eden je bil zelo ranjen.
—	Kolera v Mostaru? Poročali smo že, da so se pojavili slučaji Iegarja tudi v Mostaru. »Obzor« od srede javlja, da so se tned vojaki mostarske garnizijc pokazali že znaki kolere.
—	Zadušil se je Zvokeljnov dveletni sinček iz Branice na Vipavskem. Po neprevidnosti mu jc ušel v sapnik fižol, s katerim se je igral v ustih. Zdravnik mu ni mogel pomagati, ker je otrok že na potu k njemu umrl.
Japonska eskadra priplove koncem tega meseca na Reko. Na povelje cesarjevo jo bo pozdravila avstrijska eskadra pod poveljstvom kontreadmirala Zicglerja. Guverner grof Nako bo priredil v čast obema es-kadrama soarejo.
—	Velika suša jc na Vipavskem. Mnogo občin nima nič vode.
Nov poštni urad dobi Grahovo, v političnem okraju Logatec.
+ oOOletnico bo slovesno praznovalo mesto Metlika dne 18. t. m.
—	Izlet ljubljanskega »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov« na Vrhniko.
Ljubljansko »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« vabi k veselici, ki jo priredi s sodelovanjem vrhniškega »Rokodelskega društva« na Vrhniki v »Rokodelskem domu« v nedeljo, dne 18. avgusta, ob 7. uri zvečer. Spored: 1. »Povejte ve planine«, zbor. (Ljubljansko »Rokodelsko društvo«.) 2. »Hercegovska«, zbor. (Ljubljansko »Rokodelsko društvo«.) 3. »V slovo«, zbor. (Ljubljansko »Rokodelsko društvo.) 4. Govor. 5. »Pogled v ne-aolžno oko«, tenorsolo-spev, poje g. Kovač. 6. »Na straži«, zbor. (Vrhniško rokodelsko društvo«.) 7. »Mornar«, baritonsolo-spev, poje g. Bukšek 8. »Mesto in vas«, »Boraček«, kupleta, poje g. J. Ložar. 9. »Očetova kletev«. Igra v treh dejanjih. -- Med odmori tantburanje vrhniškega »Rokodelskega društva«. 10. Prosta zabava. — Vstopnina: Sedeži prve vrste po 50 kr., sedeži druge vrste po 30 kr., stojišča po 20 kr. — K obilni udeležbi vabi odbor.
—	»Sole« v Trstu je prenehal izhajati kot glasilo tržaške italijanske krščansko socialne stranke, katero vodi Gino Dompieri.
—	Iz Železnikov, 15. avgusta. (Razno.) Z današnjim dnevom jc nastop i bivši tukajšnji nadučitelj Josip Levičnik 65. leto svojega or-ganistovskega delovanja v domačem rojstnem kraiu, kar je za naše čase, ko se gospodje učitelji res preradi odtnikujejo orga-nistovski službi, pač redek dogodek. In — kar je povdarjati: tu se ne gre za mastno cerkveno službo. — V nedeljo, dne 4. t. mes., je novoinašniku slavne lavtinske škofije, č. g. Mihaelu Grošelju. kot svojemu bivšemu 21. učencu-novomašniku g. Levičnik slovesno v domači cerkvi nasproti zaorgljal in zapel znani Gr. Riharjev slavospev: »Novomašnik bod' pozdravljen!« — Prihodnje spomladi, ako Gospod Bog da. bo v Št. Pavlu v Ameriki v mašnika pomaziljen Levičivkov 22. bivši učenec - novomašnik gospod Verhunec Josip; 23. pa vstopi baje prihodnje jeseni v ljubljansko bogoslovje!
—	Na Brezjah pri Mariji Pomagaj je dne 13. t. m. obhajal zlato mašo preč. g. Mihael Zupan, župnik v pokoju iz Sostrega. Jubilantu še mnogo let!
—	Nesreča v gorah. V kamniških planinah se jc pri nabiranju planink ubila hči posestnika Krta.
—	Koncert slepca. Te dni je v Idriji priredil koncert na glasovirju 17 let stari Pavel Plehan, gojenec linškega zavoda za slepe.
—	Protisaiezijanska demonstracija v Trstu. 14. t. m. ie nekaj tržaške laške sodrge — nekako 60 socialistov, anarhistov in republikancev (tudi ti so v Trstu?) — demonstriralo proti salezijancem. Nevarnega ni bilo nič, mladeniči so hoteli le protestirati proti patru Gaetanu iz Florencc. ki je v salezijanskem zavodu imel apologetično konferenco. Policija je pet revolucionarnih mlekobradcev zaprla, med njimi enega, ker je zavpil: »Živela anarhija!« in sc piše Kossut.
—	Anarhistovski shod v Trstu. 20 anarhistov, zbranih v neki gostilni v Rocolju v Trstu, je policija razgnala in zaplenila več spisov. Anarhisti so protestirali proti temu, češ, da tvorijo le »kulturni krožek«. Policijjji je pet članov tega »kulturnega krožka« zaprla.
—	Umor kočijažev v Trstu. Pravijo, da tržaška policija misli, da ie morilec kočijažev Praznika in Mohoroviča oni Prosch, kateri je na Dunaju v družbi s Herzkom napadel neki avtomobil in ki je zdaj zaprt.
—	Drzen napad v Trstu. V ulici S. Seba-stiano ie 14. t. m. planil iz postranske ulice neki mladenič na nekega sprehajajočega se gospoda in mu iztrgal zlato verigo z uro. Gospod je bil seveda iznenaden — občinstvo pa io je ubralo za tatom, vielo ga in peljalo na policijo.
—	Sekcijski načelnik Kosta Hormann je
imenovan civilnim adlatusom za Bosno in Hercegovino.
—	Nesreča pri vojaških vajah. Na vajah II. dragonskega polka, ki so se začele 12. t. m. v Larčaku in v m:trovški okolici, je padel ritmojster Vorman, poveljnik 2. eskadrona, ko je ta v najhujšem diru napravil ovinek, s svojim konjem. Radi silnega pravu se ni moglo videti niti dva koraka daleč in cel eskadron ie drl čez ritmojstra. Popadalo je čez 20 konj z jezdeci, ki so več ali manj ranjeni. Tudi Vorman je ranjen na glavi, ker ga je udaril konj s kopitom.
—	Redarje z avtomobili dobi Dunaj. Za prvi poizkus naroči policijsko ravnateljstvo dva avtomobila.
—	Kolesarsko dirko za prvenstvo na Hrvaškem in v Slavoniji sta priredili včeraj društvi »Sokol« in »Orel« v Zagrebu. Prevoziti je bilo treba progo iz Zagoreba v Karlovec in nazaj.
—	Premlranje konj v Postojni odpade.
Ker je v Postojni epidemično razširjen legar. odpade premiranje konj, ki je bilo s tukajšnjim razglasom določeno na 26. avgusta t. I. v Postojni.
—	Most čez Savo v Tacnu ne dela časti njegovemu lastniku baronu Lazariniju v Smledniku. T rami, ki so po mostu počez položeni, so tupatam za toliko prekratki, na gre vsa noga notri. Lahko bi se pripetilo, da bi se kdo ob takih luknjah prevaga! v Savo. Nevarno je zlasti za otroke, ponoči pa sploh za vsakega, ki nc gre ravno po sredi mostu. Mostnina se vestno pobira, naj bi sc tudi vestno skrbelo, da bo most v dobrem stanju. Baron Lazarini, capito!
—	Moka bo dražja. Moka, ki se ic pred kratkim podražila za 4 vinarje, sc ic zopet pred par dnevi podražila za 2 vinarja.
—	Za ljudsko izobrazbo. Hrvaško akade-miško društvo »Tomislav« prireja po Zagorju na Hrvaškem ljudska predavanja. Uspevajo jako lepo.
—	Legar v Sarajevu. V Sarajevu je med
vojaštvom stotnije, ki je bila sem premeščena iz Zenice, obolelo na legarju že okoli 12 oseb, eden je umrl.
—	Stavka v Spljetu. V Spljetu stavkajo žene, ki nosijo v luki premog.
—	Sin mrtev, oče smrtnonevarno ranjen. Ob priliki cerkvanja v vasi Kale na otoku Ugljanu v Dalmaciji so se kmetje v neki gostilni začeli prepirati in ker jih ni bilo mogoče pomiriti, sta prišla orožnika, ki sta največje nemirneže postavila pod kap. To je vzbudilo med množico razburjenje; obkolila je orožnika in neki 251etni Mislov je zagrabil za puško orožnika, s katero ga je podil proč, nekdo drugi pa mu je hotel vzeti sablio. Njegov tovariš mu je prišel v nevarnosti na pomoč ter Mislova, ker ni odnehal na poziv, z bajonetom zabodel v trebuh. Dasi so rano takoj začeli izpirati, je Mislov vendar umrl že čez deset minut vsled notranjega izkrvav-ljenja. Na mesto nesreče je prihitel Mislo-vov oče in videč sina mrtvega začel kot besen metati na orožnika kamenje. Zaletel sc je v enega izmed orožnikov ter ga udaril po nogi. Ta se je moral braniti in je zabodel starega Mislova v prsi. Težko ranjenega so prenesli v zadrsko bolnišnico; upanja ni, da okreva
—	Čudna zamenjava. Poštni urad v Ši-beniku je poslal tamošnjej mestnej okrajnei bolnišnici pismo pod naslovom »Schlacht-hausverwa!tung«, ker je bolnišnico zamenjal s klavnico.
—	S hrvaškega vseučilišča Pred desetimi meseci je bil umirovljen na zagrebškem vseučilišču profesor za občno zgodovino Vje-koslav Klaič, katerega mesto .ie vlada takoj razpisala. Do 1. marca t. I. je vlož;Io svoje prošnje pet prosilcev-Hrvatov, a še do sedaj ni nihče imenovan Medtem pa .ie prišel nov kandidat na površje, namreč uradnik knjižnice mažarskega muzeja dr. Milan pl. Šuflay, strasten mažaron, ki neprestano napada po listih hrvaške zgodovinarje, zlasti pa njihove dokaze, da je bila Hrvaška samostalna država. Hotel se jc vriniti na vseučilišče že za Smičiklasom, a ker mu ni šlo po sreči, stopil je sedaj na dan. upajoč, da mu Rakodczay pomore
—	Rudarska stavka v Dalmaciji. V sive-riških rudnikih, lastnini laških in nemških kapitalistov, so začeli stavkati rudarji. Zahtevajo 12odstotno izboljšanje plače, uprava pa iim ponuja le 6 krajcarjev.
—	Novomeški vodovod. Mestno županstvo je dalo zapreti vodnjak pri Recelju v Kandiii. Vzrok temu je. ker se je voda v veliki množJni po nepotrebnem tratila in ker jc vsak večer kar cela procesija iz sosednje Žabje vasi hodila po vodo tjakaj. Iz vasi torej, katere zastopniki so svoiečasno izjavili, da se jim naj voda zapre, da je ne potrebujejo. Nekateri iz Žabje vasi pa so si in si še v tej vročini žejo gasijo z vodo, ki jo zajemajo iz vodnjaka, v katerem so črvi in vsakovrstna druga golazen. Nevarnost ie, da prebivalstvo zboli na legarju. Za Postojno pride lahko Žabja vas. Mestno županstvo bo isto moralo ukreniti z vodnjakom pri boliršnici v Kandiji. Sem pa hodijo kar z vozmi po vodo iz Šmihela in Drske. Zaprl se bo i ta vodnjak iz istega vzroka kot oni pri Recelju, in pa, ker vse vasi, razven Kandije. nič ne prispevajo k vzdrževanju novomeškega vodovoda. Vsi posestniki pa, ki imajo v svoje hiše napeljane iztoke, se odločno opozarjajo, da naj ne trat'jo vode s tem. da puščajo po noči in po dnevu pipe odprte, da vode ne oddajajo iz hiše, ker se bo moralo v nasprotnem slučaju napraviti v tem oziru energične korake. Stroji v Stopičah namreč ne proizvajajo v toliki množini porabljene vode.
—	Ugodna pr.lika. Neki Dunajčan ponuja za en mernik češpelj 2 K 60 h. Natančne podatke daje g. župnik v Št. Jerneju.
—	Med zagrebškimi peki vlada veliko razburjenje. Pred par dnevi so zborovali radi podraženja kruha. Nekateri so zahtevali, naj se zviša cena kruhu za 8 vinarjev pri kilogramu. a temu sc ie uprl lastnik največje pekarne Guthardt, češ, da to utegne imeti slabe posledicc kot v Ameriki ali na Irskem, kjer so razbili delavci pekom vse prodajalne in reči. Do sklepa ni prišlo.
—	Zagrebški »Hrvaški Sokol« v Krškem. »Hrvatska« poroča, da ie zagrebški Sokol napravil včeraj izlet v Krško, kjer je s slovenskim brežiškim Sokolom pricdil javno telovadbo.
—	Kopališka sezona v Toplicah na Dolenjskem. Kopališka sezona se jc sredi avgusta dvignila na najvišjo stopinjo glede živahnega gibanja in števila gostov. Koplje se vsak dan nad 200 ljudi. V Karlovi kopeli jc bilo 10. avgusta zjutraj hkrati 60 oseb, popoldne 50. Nc pomnimo, da bi se bilo doslej kedaj toliko ljudi ob enem kopalo. Vsak dan prihajajo novi gostje in upanje je. da bo letošnja sezona glede ob;skanosti prekosila vse poprejšnje. Dr. Hubad ima zaznamovane štiri eklatantne slučaje naglega ozdravljenja, in sicer dvakrat po revmatiznui, dvakrat očesna bolezen s popolnoma opešamm vidom. Bolezen je po nekaterih kopelih kar izginila. Mnogi čutijo že tu veliko olajšanje bolečin in otrpnelosti, največkrat pa nastopi blagodejni učinek kopeli šele doma po preteku nekaterih tednov. Malokateri se vrne domov brez vsakega uspeha in kriv je kajpada sam, ker pride sem Ic za par dni misleč, da sc tu godijo čudeži. Za zastarano bolezen se zahteva najmanj 21 rednih kopeli. Marskdo mora privzeti pa še masažo, ki je zlasti pri hudem protinu in revmatizmu neizogibno potreben dodatek kopeli. Maser Mežik, koroški Slovenec, jc prav izurjen v tej stroki in mu
privoščimo, da nekaj zasluži. — Posebno hvaležna je za doseženi uspeh gospa Filipina Schuster iz hotela Sacher na Dunaju, ki je že ix) nekaterih kopelih ozdravela. Svetoval ji je dolenjske Toplice tolmač Baraniecki iz imenovanega hotela, ki že deset let obiskuje tukajšnje kopeli in jih ne more prehvaliti. Baraniecki je rojen Poljak, govori sedem jezikov in povsod priporoča dolenjske Toplice, kjer je zadobil popolno zdravje. — Goste imamo sedaj iz vseh dežel, posebno je Ljubljana dobro zastopana, iz Kranjske pa ni kraja, da ne bi bilo tu bolnika od ondot. — Iz Poreča je došel kanonik Orlandini, rojen Dal-matinec. dekan Koblcr iz Kranja, župnika Ce-šarek Al. in Žnidaršič Anton. Dovršili so kopeli duhovmki iz Istre: Grašič, Počivalnik, bašelj in Kramberger. Vsak odide zadovoljen, tudi kdor ne pride zaradi kopanja, ampak šotno ogledat ta zanimivi kot domovine. Profesor dr. Mencej je ves navdušen za Toplice, pa ne samo on, zvečine vsi obiskovavci. Ako ne najdejo vsega tako, kakor bi bilo želeti, naj drage volje potrpijo, kajti doma je seveda najbolje. — Za slavnost rojstnega dneva presvetlega cesarja je izvoljen poseben komite, v katerem je tudi ljubljanski gospod Doberlet, poseben veščak v takih prireditvah. V sporedu je razsvetljava, godba, igre na glavnem trgu, prodaja sveže kuhanih klobasic in pečenega janca itd.
—	Italijanskega mintetra za zunanje zadeve je potom zborničnega predsedstva inter-peliral italijanski poslanec Pascale, kaj misli ukreniti, ker so hrvaški vojaki v Zadru baje razžalili in zasramovali laške delavce zidarje iz kraljestva.
—	V morje je skočila na Reki 22 let stara Slovenka Ivana Barut. Redarji so jo rešili iz vode in jo prepeljali v bolnico.
—	Napadeni vjel napadalca in ga zvezanega položil med zaklana teleta. Iz Trsta poročajo: V nedeljo zvečer je neki mladenič iz Štanjela vozil zaklana teleta v Trst. Šel je preko Nabrežine. Ko je bil takrai Nabrežine, so ga napadli trije ali štirje zlikovci. Dočim so drugi ostali pri konjih in jih pridržavali. je eden njih stopil k vozirku in mu velel, naj mu da denar, kar ga ima pri sebi ali mu pa odnesejo nekaj telet. Mladenič je pa tega človeka z debelim koncem bičevnika udari po glavi., da se je takoj onesveščen zgrudil v cestni prah, ostali so pa nato pobegnili. Mladenič je nato skočil z voza in fino namazal z bičevivkom onega človeka po onem delu života, ki ga rabi pri sedenju. Nato ga je lepo zvezal, ga položil na voz med zaklana teleta in ga potem oddal orožnikom.
—	Poročil se je v Vrhu pri Buzctu orož-niški stražmojster v Draguču. g. Fran Krek z gdčno. Anico Sirotič Uličic iz Vrha.
—	21 kmetov iz Velikega brega in Galc-žane pri Puliu je obtoženih, ker so ob priliki občinskih volitev vprizorili veliko rabuko, v kateri je bil ustreljen kmet Moskardo iz Gale-žana. Obravnava se bo vršila ta mesec. Ve-likobrežani so Hrvatje, izzivači Galežanci pa Italijani.
Štajerske novice.
š »Slovenska kmečka zveza« je priredila dne 15. avgusta politični shod v Šmartnein na Paki. Poročal je državni poslanec dr. Korošec. Poslancem »Slovenskega kluba« se je izreklo zaupanje, obsodilo pa postopanje dr. Ploja. Ustanovil se je tudi krajevni odbor zaupnikov »Slovenske kmečke zveze«.
š Shod slovenskih delavcev v Mariboru. V Mariboru se vrši jutri v soboto, 17. t. m. zvečer v prvem nadstropju »Narodnega do-ma«shod slovenskih delavcev. Govorita državna poslanca Oostinčar in dr. Korošec.
š Nesramno izzivanje. Na Velikega Šmarna dan so nemški ccljski pevci na povratku iz Šoštanja na vseh postajah nesramno izzivali slovensko občinstvo. Ker jih je spremljala godba, je tudi ta sodelovala pri izzivanju in na postaji v Žalcu zagodla »Die \Vacht am Rhein«. Kakor znano, sestoji ta godba večinoma iz c. kr. sodnijskih slug.
š Petfoidvajsetletnico obhaja v ponedeljek 19. t. m. vlč. konzistorialni svetnik o. Kalist Heric kot župnik predmestne farc Matere Milosti v Mariboru. Vzornemu dušnemu pastirju iskreno častitamo!
š Volitev v avstrij.-štajerski frančiškanski provinciji. Provincijal: o. Mnasuet Bernardič; definitor: o. Roman Arnuš; gvardijan v Gradcu o. Franc Erman; vsi Slovenci.
š Podražena kava v kavarnah. Črno kavo so nekateri graški kavarnarji zopet podražili za 2 vinarja. Mala skodelica črne kave velja sedaj po nekaterih kavarnah graškega notranjega mesta 34 h.
š Umrl je na Dobrni lekarnar g. Pavel Westher„ star 76 let.
š Sodišče išče in contumaciam radi goljufije obsojenega urarja v Mariboru Petra Korena.
š Grof Schonborn v Slivnici pri Mariboru
vrlo popravlja svoj grad in bo uredil vse na moderen način. Skoraj izključno delajo tamkaj češki rokodelci,
š Trije delavci utonili. Pri Gratkornu so utonili delavci Lovrenc Sunkovič, Franc Os-\vald in Franc Gogg.
š Muke dunajskih dečkov na potu. O bivanju gojencev dunajskega »Knabenhorta« v Celju se poroča: Fantje so spali v takozvani šmal-kasarni. Pripoveduje sc. «la so tam nekatere fante tako pretepali, da so hoteli uiti skozi okno. Tudi pri sprevodu, ki so ga imeli v nedeljo skozi mesto, so učitelji nekatere fante kar na ulici lasali, ne da bi se biii bog-vekaj pregrešili. To jc obsodbe vredna surovost !
š Ponarejen denar, štajerska namestnlja razglaša z dnem 1. avgusta t. i., da je finančno ministrstvo razpisalo nagrado 1000 kron za onega, ki ugrabi kakega ponarejalca denarja.
V	zadnjem času se namreč čudovito naglo množijo ponarejeni goldinarji iu jih ima glavni denarni urad že nad 16.000. Denar je precej dobro ponarejen; goldinarji imajo navadno letnice 1879, tudi 1888, kronski in petkronski denarji pa 1900. Od pravega denarja se razločujejo ti ponarejeni goldinarji v tem, da imaš, če jih otipaš, občutek, kakor bi bili mastni, dalje imajo sivo kovinsko barvo, meni ostre konture, manjšo težo in plitve črke ob robu.
Ljubljanske novice.
lj Cesarjev rojstni dan in veteranci. V
proslavo rojstnega dne Ni. Veličanstva pre-svitlega cesarja Fran Josipa I. dne 18. avgusta pridruži se vojaški veteranski kor c. in kr. posadki (vojaštvu), ki bo imelo na prostem v Zvezdi ob 7. uri sv. mašo. Zbirališče kornih članov je ob polu 6. uri zjutraj v korni pisarni. Obleka paradna. Po paradi bo zajutrkovalni koncert sl. ljubljanske »Društvene godbe« od polu 9. do polu 11. ure dopoludne na vrtu restavracije »Novi svet«. — Vstop sploh prost.
V	slučaju neugodnega vremena se prestavi parada, kakor tudi koncert na nedeljo, dne 25. avgusta t. I. — Nastop kora sc določa za ta dan ob 7. uri zjutraj.
lj »Slovenska sokolska zveza« je včeraj zopet izvolila za svojega starosto dr. V. Rav-niharja, ki je dobil od navzočih delegatov 67 glasov. Edino delegati iz Kranja so glasovali proti dr. Ravniharju za dr. Murnika »Naro-dov«g. Malovrh ni dobil nobenega glasu. Izlet v Domžale se je izvršil v redu.
lj Umrla ic na Dunajski cesti št. 6 soproga trgovskega agenta gospa Julija Glo-bočni;k.
lj Preuredba Švicarije. Cujemo, da nameravajo Švicarijo preurediti. Poslopje, ki sedaj stoji v sredi restavracije, bi bilo potisnjeno ob Tivolski hrib. tako, da bi bil za restavracijski vrt pridobljen prostor in bi poslopje v sredini ne oviralo razgleda preko celega vrta.
lj Nezgoda na električni cestni železnici.
Včeraj je trčil z vozom električne cestne železnice voz na katerem sc je peljal kamnoseški mojster gospod Ig. Camernik z izleta v ljubljansko okolico k dobroznani gostilni št. 7. Gospod Camernik in hlapec sta priletela pod konja. Hlapec je poškodovan na reb-rih. G. Camernik je bil le nekoliko poškodovan na glavi.
lj Nezgoda na južnem kolodvoru. Včeraj ob 9. uri zvečer je neka nepoklicana roka premaknila med dvema tiroma stoječi prazen dvokolesni voz za prtljago, vsled česar je lokomotiva št. 77 ob istega zadela in je bilo na vozu eno kolo strto. V bližini stoječi pisar Adolf Koblar, ki je zapisoval vozove, je bil od kolesa na levi nogi močno pritisnjen. Druga nesreča sc ni pripetila.
lj Umrla je v Kolodvorskih ulicah št. 26 Helena Roje, stara 75 let. — Na Kongresnem trgu št. 5 je umrl sinček umrlega nadučitelja Borštnerja, Fran Borštner.
lj Tatvine. Hlapcema Jerneju Banu in Pavlu Petkovšku sta bili včeraj popoldne ukradeni iz zaklenjene spalne sobe na Zaloški cesti dve žepni uri z verižico, v skupni vrednosti 38 K. Osumljenec je znan. — Hlapcu Jakobu Albrehtu je bila ukradena 46 K vredna obleka in 20 kron vredna žepna ura. Tudi ta osumljenec je znan. Pristavu g. A. Š. je bila ukradena rumeno-rdečkasta tobač-nica, ki ima srebrn okov, ki predstavlja stre-ljaiočega lovca na jelena, vredna 12 kron.
Razne stvari.
Nadvojvoda Karol Franc Jožef praznuje 17. t. m. 201etnico svojega rojstva in bo proglašen za polnoletnega.
Dinamitna tovarna je zletela v zrak v Dolmitzu ob Labi. Težko ranjenih je 7, lahko ranjenih 20 oseb.
Kolera v Belgradu. Kakor se po Belgradu govori, se je med ondottio garnizijo pojavila kolera, katero pa javnosti prikrivajo. Razburjenje v Belgradu je radi tega veliko.
Štrajk predilniških delavcev. V Bielic-Biala štrajka 2400 delavcev iz 22 predilnic.
Telefonska In brzojavna poročila.
SESTANEK V IŠLU. I š 1, 16. avg. Kralj Edvard angleški je sprejel avstrijskega ministra za zunanje posle Aerenthala v avdijenci, cesar Franc Jožef pa se ie na kolodvoru v Gmundnu Jlalj časa pogovarjal z angleškim podtajnikom Hardinge. Aerenthal in Hardinge sta konfe-rirala medseboj poldrugo uro.
Dunaj, 16. avg. Dopisnik »N. Fr. Pr.« je izvedel, da sta se angleški in avstrijski državnik domenila glede na pravosodno reformo v Makedoniji in podpiranje turške akcije proti bandam. O maroški zadevi se niso vršili obvezni dogovori, pač pa se je konštati-ralo, da se Angleška, Avstrija in Nemčija popolnoma strinjajo v tem, da imata pacifikacijo v Maroku izvršiti zgolj Francija iu Španija brez vmešavanja katerekoli velesile.
I š 1, 16. avg. Pri slavnostni predstavi v gledišču — »Veseli Nlbelungi« od O. Straussa — je občinstvo navdušeno aklamiralo kralju Edvardu in cesarju Francu Jožefu.
ODHOD ANGLEŠKEGA KRALJA IZ IŠLA.
i š i, 16. avg. Angleški kralj je odpotoval od tu danes ob 10. uri S minut dopoludne Na kolodvoru sta se angleški kralj in naš ce-
Delniška družba „Z DRUŽEN IH PIVO V AREN" Žalec in Laško'
= priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko). —
Zaloga Spodnja Šiška (telefon st 187).
— pcliljetue na dem sprejema r«stoi>roter porednega Demo" g. KržiJnlK (felefen 51. 82.) ——
I
I
Štajersko.
latina
ŽMeeniška postttfa, pošta in brzojavni urad.
s Krasna lega, zrak S poln kislika, brez prahu. Moderna "« uredba, živahno S družab. življenje.
Popolnoma prenovljeno. Nova hydro-elektr. mehan. therapeut. zdravilnica v velikem modernem slogu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava in banj. kopeli, inhalatorij, pneum. aparat, parne kopeli, elektr. masaža, solnčne kopeli, zdrav, gimnastika - Preizkušena zdravilnica za bolezni v želodcu, črevih, na jetrih, ledvicah, kron. zaprtju, hamorrhoidah, kamnu, debelosti, slad. bolezni, dalje proti trganju, katarom v grlu in krhlju. Najmočnejši zdrav, vrelci, podobni kot v Karlovih in Marijinih varih. — Novi hotel z dietetično restavracijo in novim vodovodom z izvrstno pitno vodo. 7463

sar prisrčno poslovila. Na ulicah je kljub silnemu dežju občinstvo vladarja iskreno pozdravljalo.
VREME.
Dunaj, 16. avg. Vreme nagiba k viharju.
SVETA VOJSKA V MAROKU.
London, 16. avg. Rajzuli, ojunačen vsled dogodkov v Casablanci, oznanja rodovom sveto vojsko. Angleža MacLeana, poveljnika sultanove vojske in svojega tajnika ni izpustil, kakor se je pomotoma poročalo.
POBOJI V CEUTI.
Pariz. 16. avg. Španske vojake, ki so se izkrcali v Centi, so napadle maroške čete. Španci so domačine pregnali.
OFICIELNO POROČILO O POLOŽAJU.
Pariz, 16. avg. Admiral Philibert poroča: V Masaganu, kjer se zbirajo čete domačinov iz pogorja, vlada zdaj inir. Pred mestom križarita ladji »Admiral Aube« tU »Conde«. Tudi v Rahatu in Šalil je mir. Kri-žarke »Forbin«, »Galilee« in »Cassini« stra-žijo vse obrežje ter se v službi menjavajo.
TURŠKI VOJAKI PROTI BOLGARSKIM* ČETAM.
Carigrad, 16. avg. Turško vojaštvo je obkolilo v Melniku pri Seressu vas, kier se je zbrala v hišah bolgarska četa in zmetala na vojake več kot 300 ročnih bomb. Vojaštvo je \as obstreljevalo in hiše zanetilo. Bolgari so v hišah zgoreli. — Turško vojaštvo je pobilo dve bolgarski četi v Neveski in Kastoriji.
DUNAJSKI NUNCIJ NE ODSTOPI.
Rim, 16. avg. Vest, da bo odstopil dunajski nuncij Granito de Belmonte, se tu de-mentira. Baje mu v Vatikanu nfso zamerili, da se je svojčas pustil glede na Leona XIII. od dopisnika »N. Fr. Pr.« intervievati.
POSEBNI TURŠKI ODPOSLAMK PRI CLEMENCEAUU.
Carigrad, 16. avg. Danes je odtukaj odpotoval v inozemstvo Nedžib paša. Govori se, da ga je sultan s posebnim naročilom odposlal v Karlove vari k irancoskemu predsedniku Clemenceauu.
ŠTRAJK TELEGRAFISTOV PONEHUJE.
Ne w Yo r k , 16. avgusta. Telegrafična služba se je izboljšala. Mnogo telegrafistov je šlo zopet na delo.
S a	čaa opazovanja	Stan}« barometra t mm	Temperatura po Celziju	Votrori	Neb«	\h
15	9. zveč.	32'0	22 0	al. jug	jasno	o-o
16	7. zjutr. 2. pop.	292 31 0	17 0 17 0	si svzh. sr. szab.	jasno dež	
KONEC ŠTRAJKA V BELFASTU. Lo n d o n , 16. avgusta. Vsled prizadevanja vlade za sporazum je tukajšnji hudi štrajk končan.
MEDNARODNI ČASNIKARSKI KONGRES.
Rim, 16. avgusta. Mednarodni časnikarski kongres se bo vršil od 24. do 27. septembra v Bordeausu.
Meteorologično poročilo.
Višina n.morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736 0 mm
Srednja včerajšnja temp. 22-6», norm. 18-9»
Globoko potrtim srcem javljam v svojem in vseh sorodnikov imenu pretužno vest, da je moj nad vse ljubljeni edini sinček
Franek
v nežni starosti treh let, po kratki, zelo mučni bolezni, tako zgodaj za svojim dobrim očetom poklican bil k Bogu.
Trupelce nepozabljivega nam ljubljenčka bode prepeljano iz hiše žalosti, Kongresni trg štev. 5 jutri 17. avgusta ob 6. uri zvečer ter položeno v rodbinski grob pri Sv. Križu.
Ljubljana. 16. avgusta 1907.
Viki Borštnik roj. Gestrin, g	nadučiteljeva udova.
Brez posebnega obvestila.
C. in kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik
lekarnar Plccoll, LJubljana
Dunajska cesta (lekarna pri angelju) ===== opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke: =====
Malinov sirilD naiskrbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, je izredfio čist iz-u"' delek, neprekosljive kakovosti; pomešan z vodo da prijetno in žejo gasečo pijačo. — Steklenica 1 kg sterilizirana, velja K 1"50, zaboj s 25 steriliziranimi steklenicami, katere se ne pokvarijo, franko zavojnina a K 1*30 iz Ljubljane. Poštni zavoj, neto 3 kg, franko za-vojnina in poštnina K 5'—. Razpošilja se tudi v sodčkih po i0, 20, 40 in 100 kg. 1 kg stane 1 krono.
*7olp7nntn vino vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne 6t?tC/iUtttU V mu olrokei lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni. Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6 60 franko zaboj in poštnina.
Tinlrtnra va 4alnHor> je želodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje linKtara za zeioaec 'telesa pospešujoče sredstvo. I steklenica 20 vin.
——— Naročila točno izvrše proti povzetju. —————

Razpisana je
IftSI/Kgl.StSI.
služba občinskega sluge in redarja
pri županstvu v Št. Pelru na Krasu z mesečno plačo kot občinski sluga 25 K in občinski redar lo kron. Poleg tsga ima dostavnino za stranke posebne dohodke in tudi kot mesooglednik za dve vas: ter okolice privatnih oseb. Prosto ima stanovanje ene sebe. Služba je lahka in znaša čez 1200 do 1500 K na ieto. Prednost imajo vojaki samci ali vpokojeni orožniki, zmožni lepe slovenske in nemške pisave ter vešči vsaj nekoliko nemškega jezika.
Prošnje s spričevali o nravnosti in dosedanji službi s sliko jo vposlati na občinski nrad v Št. Petru na Krasu. Lahko se vsak osebno prepriča o tej službi. Službo je rastopiti takoj ali vsaj I. septembra t. I.
Županstvo občine Št. Peter na Krasu
dne 8. avgusta lf07.
1812 2-2
mm
Razglas
1823 2-1
v svrho oddaje razširjenja občinske poti in gradbe novega mostu na Koroški Beli v znesku K 7600'— in sicer:
1.	za razširjenje poti........K 5400-—
2.	za zgradbo moslu v armir. betonu . . „ 2200'—
toraj skupaj 1907
K 7600--
se bode vršila dne I. septembra
zmanjšilna dražba
ob 11. uri dopoldan v občinski pisarni na Koroški Beli.
Pismene ponudbe se izročajo gradbenemu odboru za cesto na Koroški Beli. Za varščino se zahtera 10%. Načrti, troškovnik in pogoji so interesentom od 15. avgusta do I. septembra II. ure dopoldne
vsak dan na vpogled pri županstvu, in sicer od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Gradbeni odbor si pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na visokost ponudbe.
Gradbeni odbor za razširjatev ceste na Koroški Beli
dne 13. avgusta 190/.
Podružnica s v Spljetu« s
Delniška glavnica i
i i K 2.000.000. i i
Ljubljanska kreditno Donim o Ljubljani,mmmm«m.z:::
obrestuje
pf"	vloge na knjižice in v tekočem računu od dne vloge do J5|| 0
. *	dne vzdiga po ^ 12 O.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 — in 10.000—.
Podružnica 8 v Celovcu, s
i Rezervni fond• i i i K 200.000. i i i
Podružnice:
Prag* i mtalalnlcaml: Orabtn 38, Mal« atrao, Moat .lica IT, Bad«a, Brao, Mika Ur«, Cftika Kamnlea, Moiarakl (i.b»|, ■ISdlin*. nori JIM., Plaen, Iribn in Llberee.
Menjalnice na Dunaja:
I. V.llitlli 10, II. Tiborilrati« 4, III. llnfargaHt 77 (vagal Rtnnvtfa), ID. LA-vtngaaat 27, IV Vltdncr Haaptatraaac 13, V ScbBnbronticratrant 88 a, TI. Oampeadorferatr. 22, VII. Marlablfcralraaa« 7«, VIII. Ltrchtnlcldtrilran« 133, IX. Aiarralraaat 13, X. raTarlltoiIran« 99, XVIII. Vlfarlngaralraaaa 13, XIX. DBbllngtr Haoptitr 33, XIX. Haaplalraaae 33.
Manjalnlčna delniška družba « ibo-ios
,,MERCUR"
Dunaj, I., Wollzeilc 10,
Ako. kapital X 20,000.000. Reier »sklad 1
8 600.000
Najkuiantnejii
nakup in prodaja ^M
vaeh vrat rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, sasUvnic, »račk, devU, valut in denarja.
Zamenjava in eskomptiraiye ^m
iiirob&nih »stavnic in obligacij, arečk in kuponov.