Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., la pol leta 8 fld., za četrt leta i fld., u jedec
megec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., za jeden mesec 1 fld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (imerate) rsprejema upravnlfitvo ln ekspedlclja v „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve nlice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniitvo je v Semeniibih nlleah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. ari popoldne.
Vredniitva telefon - štev. 74.
Štev. 41.
V Ljubljani, v ponedeljek 20. februvarija 1899.
Letnik XXVII.
\ovi predsednik francoske republike.
»Le roi est mort, vive le roi!« V četrtek zvečer okoli 10. ure je umrl predsednik francoske republike, Feliks Faure. in v soboto ob 3. uri popoludne je bil njegovim naslednikom izvoljen Emil Loubet.
Z ozirom na notranjo krizo in živahni značaj francoskega naroda so razni časniki širili sen-začne vesti ter napovedovali velika iznenadenja ob volitvi novega predsednika. Kandidatov je bilo več, toda resna mej njimi le predsednik senata, Emil Loubet, in bivši ministerski predsednik Me-line. Loubet je znana oseba v Franciji, bil je že ministerski predsednik in dvakrat minister, in zadnji čas predsednik senata. Toda za njegovega ministerskega predsedstva so odkrili panamske goljufije in sam se je izražal nekako zaničljivo o raznih aferah, ki škodijo francoskemu ugledu. Navzlic temu je odločen pristaš naprav, katere je v Franciji ustvarila revolucija. In to je odločilo pri volitvi, dočim so se zbrali okoli Melina desniške stranke, monarhisti, patriotje in oni življi, katerim velja armada kot zaslomba monarhije. Meline je ob jednem zastopnik agrarcev in varstvene carine. Sicer zmeren republikanec, vendar je imel zveze tudi z monarhisti, ki so ga vedno podpirali, ko je bil več let načelnik kabineta. A ravno to je vzrok, da mu večina republikancev v senatu in poslanski zbornici ne zaupa, češ', da bi v ugodnem trenotku prepustil vajete monarhu. Bali so se torej nemirov, celo prevrata državne vlade. Toda brzojavje kratko naznanjal: »V Parizu je vse mirno.« Pariz pa je Francija, Pariz odločuje v francoski politiki. In tako se je volitev izvršila brez posebnega hrupa. V Versailles-u se je sicer zbralo mnogo
radovednega občinstva in v stari kraljevski palači je bilo jako živahno, toda izgredov ni bilo po ulicah. Ob 1. uri jo bila polna dvorana, v kateri je za senatorje in poslance 900 sedežev. Na galerijah je bilo mnogo dam iz višjih krogov, v diplomatski loži so čakali izida poslaniki Italije, Rusije in Švice, zastopnika nemškega poslaništva in papeževega nuncija. Točno ob 1. uri Loubet otvori kongres, večina ga živahno pozdravlja, kar znači, da je njegova izvolitev zagotovljena. Med socija-listi je velik nemir. Ko prično s črko D, zakliče neki antisemit: »Citajte: Dreyl'uss!« Velik nemir. Loubet pogovarja, antisemit Lasies zakliče: »Vi molčite, Vi ste načelnik panamistov!« Deroulede stopi na govorniški odei brez glasovnice ter reče Loubetu: »Jaz ne volim, ker narod ima pravico voliti predsednika!« Velik nemir, republikanci kličejo: »Doli ž njim!« Deroulede trikrat zakliče Loubetu: »Vi ste panamist!« ter zapusti govorniški oder. Ko Drumont oddaje svoj glas, mu nasprotniki sikajo, on pa zakliče v dvorano: »Doli z židi!« Baudry d'Asson, oddajajoč svojo glasovnico, zakliče: »Vive le roi!«, Cumeo d'Ornano: »Vive 1'empereur!«. Meline je glasoval za Lou-beta. Anarhist Sebastijan Faure je zaklical psovko proti Drumontu, mnogi mu odgovarjajo: »Doli z anarhijo!«
Glasovanje je trajalo poldrugo uro. Predsednik nato prekine sejo, ob 7S4. uri je bil skrutinij končan. Člani kongresa zopet zasedejo svoje prostore, podpredsednik senata, Franck - Chauveau stopi na predsedniško mesto ter naznani izid volitve. Oddanih je bilo 824 glasov, nadpolovična večina je 418; Emile Loubet je dobil 4S3 glasov, Meline 279, ostali glasovi so se razcepili. Nacijo-nalisti zaženo velik krik, večina pa jih prevpije. Levica kliče: »Živela republika, živel Loubet!«
Nacijonalisti odgovarjajo : »Panama ! Panama !« Predsednik naredi konec demonstraciji s tem, da sejo zaključi.
V Btranski dvorani je čakal Loubet, kateremu gredo čestitat razni senatorji in poslanci, ministerski predsednik in predsednik zbornice. — Loubet odgovori, da hoče doseči jedinost mej republikanci, ter prosi ministerskega predsednika in zastopnike časnikov, da ga podpirajo. Ko je Loubet zapuščal palačo, ga je množica glasno pozdravljala, a mnogi so tudi klicali: a bas !
Emile Loubet tje star 61 let. L. 1876 je bil izvoljen poslancem ter se pridružil republikanski levici; 1. 1885 je bil izvoljen senatorjem. L. 1887 je postal minister za javna dela, 1. 1892 je kot ministerski predsednik prevzel ministerstvo za notranje posle, katero pa je dne 10. januvarija 1893 odložil zaradi panamske afere. Dne 16. januvarija 1896 je bil izvoljen predsednikom senata.
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. februvarija.
Zasedanje deželnih »borov. Danes se snidejo v svoja običajna mesta zastopi Galicije, Moravskcga, Gorenje Avstrije in Solnograškega, pojutranjim pa se zbere dalmatinski, v soboto bu-kovinski in danes teden nižjeavstrijski deželni zbor. Zastopi sedmerih dežela toraj že vedo, kedaj se prične deželnozborsko zasedanje, glede vseh ostalih pa ni še nič določenega. O češkem deželnem zboru listi sicer poročajo, da se snide dne 10. marca, ter dostavljajo, da je ta rok merodajen tudi za ostale kronovine, toda uradno se ta vest naravnost dementuje. Mogoče jo celo, da se snidejo vsi deželni zastopi preje nego češki, ker vlada želi, da se do tega časa spravno vprašanje
LISTE
Razgovor z državnim poslancem dr. Ferjančičem.
V saboto povedal je »Slovenski Narod« presenečenemu svetu, da jo njegov urednik »imel priliko, govoriti z gospodom podpredsednikom dr. Ferjančičem.«
Kaj tacega se g. doktorju še ni primerilo, odkar je svoj šibki čolnič zaupal političnim valovom. S svojim skromnim političnim delovanjem ni mogel obrniti na svojo osebo pozornosti svetovnih listov in njegovih izrekov si niso zabele-ževali žurnalisti, da bi z njimi razsvitljali politično temo, kedar je legla na kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Tega idiličnega, tihega življenja veseli! se je gospod dr. Ferjančič do sa-bote, dne 18. lebruvarija 1899. 1., kmalu po tem, ko je minul predpust.
Takrat namreč stopil je v njegovo sobo jeden urednikov »Slov. Naroda« ter ga vprašal, kaj misli o položaju.
»Narod« pravi, da je imel njegov urednik »priliko, govoriti z dr. Ferjančičem«. Tako nekako
pišejo listi, kedar se posreči kakemu njihovih re-porterjev, pririti se do nepristopnega politika-vo-ditelja, v kojega roki leži osoda narodov.
Pričakoval ga je za vsemi voglji, lazil je za njim po vseh šetališčih, v kavarni komaril mu je pri taroku ali pikeju, v gledišču postajal je pred vrati njegove lože, v železniški vagon se je priplazil za njim — vse zaman !! Naposled posrečilo se mu je, skozi okno zlesti v pisalno sobo znamenitega moža, ko je ta sedel baš pri delu. Nastavil mu je ošpičeni svinčnik na prsi in v tej smrtnej nevarnosti je mož pričel govoriti in sklanjala sta politični položaj tako, kakor berejo popisano bravci večernega lista — ali pa tudi malo drugače, saj interview ni matematična naloga, ki zahteva točnosti, pa tudi ne konj, kateremu se ne sme brez škode odrezati noga, ali celo glava.
Take težkoče niso spremljalo intervievva, s katerim je osrečil »Narodov« urednik g. dr. Fer-jančiča, to je jasno vsacemu, kedor pozna razmerje med omenjenim listom in omenjenim poslancem. Sem ter tam se sicer zgodi, da gosp. dr. Ferjančič zataji svoje znanje s »Slov. Narodom«, kedar mu preti postati neprijetno, toda to je samo na videz, po Heinejevem receptu : »Bla-mier' mich nicht, du schones Kind — Und griiss' mich nicht unter den Linden, — Wenn \vir
allein beisammen sind, — \Vird sich schon alles \vieder finden.«
Tako sta sedela tudi v saboto lepo skupaj jeden »Narodovih« urednikov in g. dr. Ferjančič. »Narod« pravi, da sta se ta dva gospoda pogovarjala »o nekaterih aktuvalnih političnih vprašanjih.«
Da se nam ne bode očitalo, da iz politične strasti prikrivamo svojim bralcem imenitne izreke in misli politikov nam nasprotne smeri, priobču-jemo v sledečem svojim bralcem znamenite izreke, katere je pri omenjenem pogovoru izustil g. dr. Ferjančič. Pristavljamo, da citiramo doslovno po »Slov. Narodu«, tako nam ta list ne bode mogel predbacivati, da zajemamo iz njegovih predalov, a ne povemo vira.
Izreki vidijo se nam povse izvirni, ideje pa tako nove, da se ne spominjamo, da bi jih bili že kedaj slišali ali brali.
Najprvo izrekel je g. dr. Ferjančič do sedaj še povse neznano misel, da je „obštrukcija zado-bila obliko, da je bilo zborovanje državnega zbora prava parodija parlamentarizma«. To iskrico morali smo pokazati bravcem, ker gotovo še niso brali sličnega. Da g. doktor ni pesimist, kaže nam njegov izrek, »da nastanejo v doglednem času normalne razmere«. Ta tolažilni izrek po-
vsaj tako daleč dožene, da bo omogočena mirna razprava ter razgovor o načinu definitivne rešitve jezikovnega vprašanja.
Kmečka organizacija na Gorenjem
Štajerskem. Za vspešno organizacijo kmečkega prebivalstva se je dosedaj po nemškem delu Štajerske storilo vrlo malo. Pred nekaj časom se je sicer ustanovilo društvo »krščanska kmečka zveza«, ki je pa, pod varstvom onemogle in zastarele liberalne klike, delovalo le proti združenju kmečkega naroda na katoliški podlagi, posebno pa je gojilo verski indiferentizem pri dosedaj še vernem kmečkem prebivalstvu. Ker pa je, kakor je bilo pričakovati, to društvo k sreči prej razpadlo, predno je še provzročilo večjo nesrečo, je bila popolno pametna misel, da se ustanovi »katoliško konservativno kmečko društvo za srednje in gorenje Štajersko«. — O tem novem društvu piše »Grazer Volksblatt« mej drugim sledeče: Misel na ustanovitev takega društva je že stara; že tedaj, ko se je razdvojil Hohen\vartov klub in se je tedaj razšel katoliško-konservativni deželni komite, se je pokazala nujna potreba takega društva. Potreba se je pokazala še očitneje posebno sedaj, ko vedno bolj napreduje organizacija družbe po raznih stanovih in je to tudi namen odličnih katoliških socijalnih politikov. Ako se organizujejo tovarnarji, obrtniki in delavci, in sicer na katoliški podlagi, ne sme zaostati poljedelec. Novo kmečko društvo je torej stanovsko društvo v varstvo verskih, gospodarskih in političnih interesov kmečkega ljudstva. — Namen društva je torej res zelo koristen in le želeti je, da bi res delovalo v smislu svojih pravil ter z vso silo pospeševalo gospodarsko organizacijo mej srednjimi in gore-njimi Štajerci, kakor to delajo njih marljivi sosedje, slovenski Štajerci.
Razmerje mej Avstrijo in Nemčijo. V nemškem državnem zboru se vrši te dni, kot smo že omenili, razprava o interpelaciji posl. Jo-hansena glede izgona nenemških prebivalcev iz Nemčije in njih zatiranju. Interpelacijo so podpisali poleg Poljakov in Dancev tudi socijalni de-mokratje. Vlada ni hotela odgovarjati nanjo, vendar pa je interpelant toliko vplival na zbornico, da se je pričela razprava o tej zadevi. Govorili so v prvi vrsti podpisani poslanci, pa tudi na sprotniki so poslali v boj nekatere svoje može. Mej temi sta bila tudi knez Ilerbert Bismark in pa dr. Lieber, ki sta seveda vneto zagovarjala vladno politiko, ob jednem pa tudi govorila o razmerju mej Nemčijo in našo državo. Prvi je rekel mej drugim : Naše razmerje napram Avstro-Ogerski je najboljše, kar si jih moremo misliti, in ni mogoče misliti nato, da bi bilo kedaj drugače. Razmerje mej obema državama je podobno katoliškemu zakonu, ki je nerazločljiv. Drugi govornik se je povsem strinjal s knezom Bismarkom ter posebno hvalil tozadevno politiko pokojnega Bismarka, izjavil pa je, da je Bismark hrepenel še po ožji zvezi mej tema državama in da mora
miril bode, kedar se izve, gotovo vse razburkane politične duhove.
Sledi naj samo še nekaj teh izvirnih izrekov, ki so se zdeli tudi »Narodu« tako znameniti, da je nekatere izmed njih natisnil razprto: »Popolnoma neizpeljiv je nemški državni jezik«. »Težave, katere prouzroča jezikovno vprašanje, se morajo odstraniti povsod, koder se nahajajo«. »Treba je pripraviti splošen narodnostni zakon«.
Kakor smo uže rekli, se no spominjamo, da bi bili uže kje čuli ali brali kaj enacega. To je novo, strašno novo! Da je prišlo to na dan, tre-balo je res interviewa, sicer bi javnost pogrešala teh idej.
Dozdevati se nam sicer hoče, da so narodnostni zakon zahtevali uže davno drugi, n. pr. krščanski socijalci. Tudi se nam dozdeva, da je misel, da bodi Nemec v našej državi »primus inter pares«, ki jo je tudi razodel dr. Ferjančič »Narodu«, uže pred nekaj meseci v državnem zboru razvijal g. dr. Gregorec. Toda to so malenkosti, katere naj g. dr. Ferjančiča ne odvrnejo od nadaljevanja v saboto pričetih političnih razodetij, katera se glede jasnosti dajo primerjati izrekom delfiškega oraklja. Razlikujejo se od teh izrekov samo po svoji dolgosti.
Ker mislimo, da bi bilo dotično sabotno »Narodovo« poročilo sodilo v listek, priobčujemo tudi
to idejo pospeševati vsak zaveden Nemec. — Mož je toraj naravnost zahteval, naj se Avstrija kar spoji s Prusijo v jedno državo, da tako navstane že davno zaželena »Alldeutschland«, iz katere bi bilo seveda treba izgnati vse nenemške narode. Ti možje so seveda najboljši prijatelji naših acho-nererjancev.
Ministerska kriza na Ogerskem. Danes ali jutri dobi Ogerska najbrže že novo vlado. Ministerski predsednik baron BanlTy, minister Fejer-vary in Koloman Szell podali so se še v soboto zvečer na Dunaj, ter bili včeraj zaporedoma pri cesarju v daljši avdijenci. Baron Banffjr je ofici-jelno vložil demisijo celega kabineta. Dotično prošnjo so podpisali ministri v soboto dopoludne v Budimpešti, le minister a latere Szechenyi jo je podpisal na Dunaju. Ob jednem je stavil baron Banfly svoj temo predlog glede naslednika na sedežu ministerskega predsednika. Priporočil je baje cesarju v prvi vrsti finančnega ministra Lukasca, potem barona Fejervaryja in še le na tretjem mestu Kolomana Szella. Ker pa je finančni minister, kakor se v obče zatrjuje, delinitivno odklonil čast kabinetnega načelnika, prideta toraj v poštev le Fejervary in Szell. Oba sta bila že včeraj pri cesarju v avdijenci ter razvijala svoj program, toda gotovosti glede prihodnjega moža nimamo še prav nobene.
Cerkveni letopis.
Postni pastirski list ljubljanskega kneza in škofa Antona Bonaventure.
(balje.)
Ravno to je pa tudi mene nagnilo, da sem vas v božičnem pastirskem listu poklical na delo za dobre zavode, kjer bi se v času najbolj nevarnih let, v času gimnazijskih naukov poučevali in vzgajali vaši otroci, naši dijaki, namenjeni za duhovski, za prolesorski, uradniški, odvetniški, zdravniški in katerikoli drugi, za vas vse potrebni stan. Zavode želim, kjer bi se obvarovali raznih slabih prilik, vzgajali pa v strahu Božjem, napeljevali, da bodo marljivi, delavni, sramežljivi, pokorni, učeni, pobožni, pa tudi dobre volje, veseli nam vsem na veselje in radost. Koliko delo za vse pozneje rodove! Ali se bo pa to doseglo ? Upam, da! Saj bo Bog pomagal na priprošnjo Device Marije. O predragi, da ste vi moj božični pastirski list tako veselo, tako navdušeno sprejeli, kakor se mi od vseh stranij poroča, to mi je znak, da bomo namen dosegli. Prosil sem namreč in molil po Devici Mariji Boga, naj bi moje besede zadele in vzbudile vaša srca! Uslišan sem : hvala Bogu in Mariji. Če boste pa še to storili, kar sem vas prosil, izpolnilo se bo, kar sem obljubil. Sezidali bomo zavode in tudi tako glavnico utemeljili, da bodo mnogi brezplačno, mnogi pa za malo plačo v zavodih dobivali pouk in vzgojo. Toda treba, da zedinjenimi in z vsemi močmi delamo. Pritrgajte si torej po tista dva krajcarja na osebo za vsake kvatre! Darujte jih drago
s
njega oceno pod črto v nadi, da se bodejo bravci z njimi isto tako dobro zabavali, kakor so se bravci »Narodovi« s poročilom samim.
»Narod« pristavlja, da »ni nobenega dvoma, da se z nazori g. viceprezidenta dr. Ferjančiča strinja tudi velika večina slovenskih in hrvatskih državnih poslancev«. Ker nam je znano, kakor smo to uže poudarjali svoječasno, da stoji za g. »viceprezidentom« samo g. poslanec ljubljanskega mesta in naše trgovske zbornice, ker je torej ve-rojetno, da je g. »viceprezident« razodel te svoje nove, samorasle ideje samo šele temu, zatorej prosimo »Narod«, naj malo počaka, naj da malce časa ostalim gg. državnim poslancem slovenskim in hrvatskim, da te nove ideje sprejmejo vase, da jih predelajo in prebavijo duševno, potem upamo, da se jim uklonijo brezpogojno.
»Narod« pa tudi še pristavlja, da so »s tem z avtoritativne strani pojasnjena nekatera najaktu-valnejša vprašanja«. Vprašati se moramo tu, katera avtoriteta je govorila, za koga je ta avtoriteta merodajna ? Za »Slov. Narod« ? Morda, toda s tem še ni pomagano. Za naše poslance? Glej odgovor zgorej. Za državo? No, potem pa izide v kratkem narodnostni zakon, Nemec bo »primus inter pares«, obštrukcija poneha, vse bode lepo mirno in zadovoljno. Mi čakamo!
volje. Res, siliti vas ne morem, pa tudi nečem. Prosim vas pa v imenu vaSih otrok in vnukov. Za sebe se ne bojim ne truda ne skrbij: saj sem zato škof, mili moji verniki, da za vas molim, delam in trpim, kar tudi prav rad storim.
3. Molite! Naš razum je potemnjen, da v strasti premnogi še ne vidijo ne, kaj je po volji Božji, kaj je dobro, kaj pa zlo; naša volja je slaba, da čestokrat spoznamo, kar je dobro in tudi sklenemo, toda ne storimo, da, storimo, kar veleva strast in poželjivost, četudi vemo, da bomo nesrečni. Ali ni tako, vprašam vas, možje in žene? Ali ni tako, vprašam vas, fantje in dekleta? Od kod pomoči?
Pomagati nam more edino milost Božja, ki razsvetljuje um, da dobro spozna, da ogreva in krepi voljo, da tudi dobro ljubi in odločno stori. Toda, kako si moramo to pomoč Božjo pridobiti ? Ako molimo. Kaj pa pravi naš vodnik, Gospod Jezus Kristus?
»Prosite in boste prejeli, iščite in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo«. »Karkoli prosite Očeta v mojem imenu, vse vam bo dal«. To so besede Zveličarjeve. In sam je tudi molil; saj vemo, kako je molil pred posameznimi deli, molil po cele noči. Pojdimo torej za njim! Prosimo pomoči in dobili jo bomo.
Prosimo pa posebno za vse, kar je potrebno, da rešimo svojo dušo, da izpolnimo voljo Božjo, da ukrotimo svoje strasti, da srečno umrjemo in dosežemo zadnji svoj namen. Časne zadeve naj nam pa Bog tako uravna, kakor so za dušo najbolj koristne Naj nam da dolgo ali kratko življenje, bogastvo ali pa siromaštvo, čast ali pa zaničevanje, zdravje ali pa bolezen in sploh vse, kakor ve, da je za našo neumrljivo dušo najboljše.
Jezus je bil Sin Bo2yi, pa kako je On živel? Ali ne v ponižnosti, v preganjanju, v siromaštvu, v trudu, v mukah in prav malo časa? Ali ni mogel reči: »reven sem in poln nadlog od mladosti«. Hočemo li mi vse, kar nam prinaša življenje, drugače soditi, drugače ceniti ?
Molimo torej za pomoč Božjo v vseh dušnih potrebah: za čednosti, za zmago v skušnjavah, za pomoč zoper strasti, za srečno smrt. Iščimo si zagovornikov pri Gospodu Jezusu! Imamo pa Devico in Mater Marijo, sv. Jožefa, sv. apostole Petra in Pavla, sv. Cirila in Metoda, svojega pa-trona, sv. angela varuha. Radi pa hitimo skupno pred tabernakelj, kjer pod podobo kruha tajno biva sam Gospod Jezus in na nas čaka, da nas razsvetli in okrepi. Kako lepo je, če v nedeljah malo dalje v cerkvi pomolite. Kako krasno, če molite uro pred sv. Rešnjim Telesom, kako Bogu všeč, če molite skupno in glasno molitve njemu na čast! Kako me veseli, ko čujem, da se to godi po več larah, posebno v času, ko čakate na krščanski nauk, ali pa po krščanskem nauku! Kako me veseli, ko čujem, da so zato dekleta bolj sramežljive in pobožne, pa tudi fantje bolj krotki in zmerni in čisti!
Radi pristopajte društvom, kjer se \tč moli in se večkrat prejemajo sv. zakramenti. Prav zelo vam priporočam družbo svete družine in pa tretji red sv. Frančiška. Ako v družbi molite in morda vsak mesec, ali vsak drugi mesec, ali vsaj vsake kvatre prejmete svete zakramente, koliko bodo vaše molitve vredne, kako čvrsti boste v čednost-nem življenju, kako lahko bodete premagovali strasti, ki bi vas rade od Boga odtrgale! Pa tudi med seboj si boste z dobrim vzgledom dajali pogum. Če se neprijatelji Božji družijo, združite se tudi vi, ki se Boga bojite, pa boste združeni lože ostali stanovitni. Ali naj se samo brezbožnost javno šopiri, pobožnost naj se pa skriva ?
(Konec sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. februvarija.
(Ljubljansko gasilno društvo in slovensko poveljevanje.) Včeraj vršil se je izvanredni občni zbor gasilnega društva na starem strelišču. Povabljen bil je po gosp. županu tudi naš poročevalec, a ga načelnik g. Doberlet ni pustil k zborovanju, češ da imata pravico za vstop le poročevalca vladnega in občinskega lista (!), da je to le »Familien Versammlung«. Mestno občino zastopal jo g. župan Hribar. Izročila in pripela sta se zaslužna križca gg. Ahčinu in Šantelnu, ki sta bila odlikovana povodom cesarske jubilejne slav-
nosti. Invalidna jubilcjska ustanova sprejela se je soglasno, g. Winkler, posestnik, kateri je daroval društvu 500 gld., imenoval se je častnim članom. Živahno je bilo pri zadnji točki, ali naj se vpelje slovensko poveljevanje ali naj se nemškutari še nadalje. Kakor znano, ni potrdil občinski svet sklepov zadnjega občnega zbora, marveč naročil načelništvu, naj skliče izvanredni občni zbor, ter nasvetoval, naj upelje slovensko poveljevanje. Te-rizovalo se je do skrajnosti. Prebrali so se tudi pismeni dogovori načelništva z mestnim županom, vzlasti iz zadnjega je bilo razvidno, da zahteva župan, da se vsaj do 1. junija 1900 vpelje slovensko poveljevanje; član gosp. Trtnik stavi predlog, naj se takoj vpelje, katerega gosp. Fr. Kovač podpira. Vse rotenje in pestenje načelnika gosp. Doberleta, češ na denar, družino in svoje zdravje nisem gledal, a me nečete poslušati, ni pomagalo, tudi grožnja, da odstopi — kar pa ni in ne bode storil — ni vlekla. Moštvo stalo jo trdno in uvidevši, da se je velika večina odločila, da se slovensko poveljevanje takoj vpelje, pozdravilo je izid z živijo -klici, edino nemškutarji in že davnej ž njimi zvezani socijalni demokratje obsedeli so na svojih prostorih, žalostno mrmravši med seboj, češ, zadnja nemškutarska trdnjava je padla. Zasluge zato pridobil se je pa~tudi ključavničarski mojster g. Rebek. Moštvu gasilnega društva pa kličemo: Le tako krepko naprej, varujte svoje narodne pravice in hitite vsakomur, ako potreba, »na pomoč«.
(Osebne vesti.) Pravni praktikanti Roman T e r s t e n j a k pri okrožnem sodišču v Mariboru, Milan R a č i č in Adolf K a i s e r pri deželnem sodišču v Ljubljani, Ig. G u 1 z v Celovcu in Fr. Trenker v Gradcu so imenovani avskultanti v področju graškega nadsodišča. — Mil. gosp. Ivan Vertin, škof v Marquette v Severni Ameriki, se je vsled bolehnosti odpeljal v Florido, kjer ostane čez zimo, da si utrdi zdravje.
(Socijalno-demokratični shod.) V soboto zvečer so imeli socijalni demokratje shod v kazini. Prvi je govoril »sodrug« Kristan o absolutizmu in parlamentarizmu. Kritikoval je vlado in parlament. Ne samo vlada, ampak tudi parlamentarne stranke od prve na desnici do zadnje na levici so krive temu neznosnemu položaju, Torej tudi socijalni demokratje so krivi, o katerih pa gosp. Kristan ni ničesar povedal. — Drugi govornik je govoril nemški, a vladni komisar ga je ustavil zaradi neke malenkostne izjave in razpustil shod. Ko je nekdo izmed poslušalcev glasno dal duška svoji nevolji, mu je zaklical predsednik: »IIalten's d' Goschen«.
(Umrla je) sinoči ob tričetrt na 10. uro po kratki bolezni gdč. Marija Pavlovčič, sestra č. g. Jak. Pavlovčiča, župnika na Suhorju. Bila je zelo marljiva in pobožna. N. p. v m.!
(Darilo.) Gospa Josipina Hotschevarjeva v Krškem, ki je že minolo leto povodom cesarjeve vladarske petdesetletnice za bolnišnico v Krškem darovala 80.000 gld., je sedaj povodom odlikovanja z Elizabetinim redom za notranjo opravo darovala še 5200 gld.
(Streljanje proti toči.) Ker se je streljanje ob bližajočih se nevihtah minolo leto v metliški in drašiški občini obneslo, hočejo letos, kakor se poroča iz Črnomlja, v metliškem sodnem okraju ustanoviti 12 novih takih strelišč.
(Razprodaja knjig.) V četrtek dopoludne se bodo razprodajale knjige pokojnega prelata dr. Če-bašeka.
(Z Goriškega) 16. febr. (Izv. dop.) (Lahonsko prebivalstvo mesta goriškega in Žid Luzzatto.) Da je naše Primorje res dežela neverjetnosti, se razvidi med drugim tudi iz tega, da misli žid Gra-ziadio Luzzatto se potegniti za poslanski mandat goriškega mesta, namesto odstopivšega grofa Franc Coronina. Mar res so se goriški katoličani že v močvirje in sicer tako globoko pogreznili, da ga ni dosihmal nobenega, ki bi temu predrznemu židu in jezičnemu dohtarju zaklical s krepkim glasom : »Stoj! ?« — Da celo deželni glavar ali vsaj namestnik deželnega glavarja bi menda rad postal v svoji brezmejni časti - in novcev - lakomnosti on, ki je bil pred časom v Italiji kot žid civilno s kristjano poročen, kakor gre govorica. — Goriško prebivalstvo, kakor mi je tožil te dni pošten katoličan — Italijan in Avstrijanec, je pa tako zagazilo po svojih irredentovskih in Slovence sovražnih listih »Corriere« in »Sentinella«,
katera spisujejo večinoma goriški židje, ter je tako odvisno od Židov, tako vglobljeno v irredentov-skem stremljenju, da je dvignenje iz tistega postalo skorej nemogoče. »Piangi Gorizia mia, che ne hai ben donde!« — (To je: Jokaj so, Gorica moja, kajti imaš dovolj vzroka za to!) Mar ima goriški list »l'Eco« res tako malo ali celo nobenega upljiva med goriškim prebivalstvom, da si ne upa v imenu ogromne večine goriškega katoliškega prebivalstva kar najkrepkejši tej židovski predrznosti: »Perma e alt o la«, zavpiti?! Ako je laško oziroma lahonsko prebivalstvo že tako daleč zagazilo, je treba temu žalostnemu [pojavu poiskati vzroke bolj globoko. Omenjena lista pišeta sovražno cerkvi in Slovencem, proti katerim jih vedno hujskata; ravno tako proti Avstriji, pa bolj med vrstami, kedar tega radi državnega pravnika preodkrito ne smeta. Kak razloček je nastal med Gorico 1848—49 in ono v sedajni dobi?! Tedaj (1848) so povabili sosedje Videmčani tudi Goričane, da bi se okoli Velikenoči vzdignili zoper Avstrijo. Ali tedaj je stala vsa Gorica kot en mož za svojo ljubo Avstrijo, ter niso porajtali za grožnje Videmčanov, s katerimi so strašili Goričane, da bodo prišli k njim v veliki noči »pirhe sekat na njih glavah in z njih glavami igrat na krogle in piskat in gost na njih črevesa«.
(Garibaldijeva himna) je v avstrijskem Trstu postala že skoraj domača. Zlasti jo rade krožijo predpustne šeme. Nekaj takih šem so spravili pod ključ.
(Za drugo deželno norišnico) pri Celju je občinski zastop celjski sklenil prositi dežel, odbor, oziroma zbor štajerski.
*
* *
(Dijaki pri papežu.) Dne 12. februvarija je papež vsprejel rimske katoliške vseučiliščnike, ki so prišli prosit ga, naj blagoslovi njih društveno zastavo, krasno delo, iz katerega srede se blišče zlate črke: Initium sapientiae timor Domini (Začetek modrosti je strah božji.) Papež jim je blagoslovil zastavo, rekoč, da ga zelo tolaži, ko vidi v vdanosti okrog sebe zbrane katoliške akademike, katere čaka v bližnji prihodnjosti lepa naloga, delovati v blagor cerkve in domovine, s tem večjim vspehom, čim krepkejše bo njih versko prepričanje, vednost in družabno stališče. Vspod-bujal je papež dijake, naj dejanjski spoznavajo svojo vero brez bahanja, pa tudi brez slabosti. Tako spoznavanje vere jim bo dajalo znak plemenite odločnosti, kajti človek držeč se katoliške vere, daje čast vsemu, kaj je največ vredno in najbolj vzvišeno za človeški duh. Poživljal jih je konečno, naj se mej dijaki odlikujejo z marljivostjo in ljubeznijo do študij ter naj drugim tovarišem dajo lepe vzglede, da bo katoliško aka-demično društvo v vsakem pogledu res vredno svojih plemenitih nalog.
(Posvetitev človeštva Srcu Odrešiteljevemu.) Iz Rima poroča »L Univers«, da je papež Leon XIII. naznanil svoj namen, da vso cerkev, vse škofije, vse človeštvo ob koncu tekočega stoletja posveti presv. Srcu Jezusovemu.
(Župana iščejo.) Mestni svet pariški išče načelnika, pa ga ne najde. Vsi, ki imajo upanje, da bi bili izvoljeni, nočejo vsprejeti kandidature za to mesto. Kaj je pač vzrok tej skromnosti ? Dobro poučeni ljudje pripovedujejo, da se vsi ti hranijo za prihodnje leto. V Parizu načeluje namreč župan samo jedno leto. Prihodnje leto pa bo leto svetovne razstave in načelnik pariških mestnih očetov — radikalec ali socijalist — bo imel častno nalogo, vsprejemati vladarje, ki bodo obiskovali razstavo. In ti prepričani demokratje letos nočejo vsprejeti časti pariškega župana, da bi se prihodnje leto njih demokratizem tem prijetnejše solnčil v bližini kronanih glav. Tudi ta slučaj nam kaže, da ima čestokrat skromnost svoje — posebne vzroke.
(Nazivauja pri oblastvih.) Dunajski časniki poročajo, da so ministerstva odločila, naj se v službenih dopisih na politična oblastva opuščajo vsa nazivanja pri naslovih, tako n. pr.: Gospodu c. kr. namestniku — Gospodu c. kr. okrajnemu glavarju v — Oblika dopisov na avtonomna oblastva ostane prejšnja.
(Živi časniki) Kakor je splošno znano, je na Ruskem mnogo analfabetov, in zato primeroma malo časnikov. Socijalni boj sedanjega časa pa
sili tudi to vrsto ljudij, seznaniti se s tem, kar se po svetu novega zgodi. Zato se je pa po ruskih mestih, kakor n. pr. v Charkovu razvila nova šega, namreč da nekatere osebe, ki nimajo menda veselja za kak drug poklic, javno po trgih in sejmih, obdane od množice radovednih poslušalcev in stoječe na kakem starem lesenem zaboju glasno či-tajo časopise od besede do besede. Poleg njih je postavljena skledica za novce, s katerimi jim plačujejo hvaležni politikujoči analfabeti njih trud, na drugi strani pa jerbas za naturalije, ako kdo nima denarja. Temu podobna obrt je ta, da odrasle deklice hodijo po ulicah in pravijo otrokom mične pravljice in pripovedke za majhni dar v znesku nekoliko kopejk, včasih tudi za malo kruha ali sadja.
Društva.
(Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Gradcu) so izza zadnjega izkaza doposlali podpore ti - le gospodje: G. Frančišek Robič, c. kr. profesor, dež. in državni poslanec in deželni odbornik, jo izročil vsoto 105 gld., katero so zložili gospodje: Frančišek Robič, c. kr. profesor itd., 10 gld.; Viljem Pfeifer, posestnik, dež. in državni poslanec, 5 gld.; Josip Kušar, trgovec, posestnik in državni poslanec, 5 gold.; Jožef Žičkar, župnik, dež. in državni poslanec, o gld., dr. Lavoslav Gregorec, kanonik in državni poslanec, 5 gld.; Frančišek Povše, veleposestnik, drž. poslanec in deželni odbornik, 5 gld.; Vekoslav Spinčič, c. kr. profesor v pok., deželni in državni poslanec, 5 gold.; dr. Ignacij Žitnik, beneficijat, dež. in državni poslanec, 5 gld.; Jožef Pogačnik, c. kr. poštar, posestnik in drž. poslanec, 5 gld.; vitez pl. Berks, veleposestnik in državni poslanec, 5 gld.; Anton Vukovič vitez Vučjodolski, namestništveni svetnik v pokoju, deželni in državni poslanec, 5 gld.; grof Alfred Co-ronini, veleposestnik in državni poslanec, 5 gld.; dr. Andrej Ferjančič, c. kr. dež. sodnije svetnik, drž. poslanec in podpredsednik poslanske zbornice, 5 gld.; Lambert Einepieler, stolni školast in drž. poslanec, 5 gld.; Ivan Vencajz, c. kr. dež. sodnije svetnik in drž. poslanec, 5 gld.; dr. Anton Gregorčič, prof. bogoslovja, deželni in državni poslanec, 5 gld.; dr. Anton Stojan, kurat in drž. poslanec, 5 gld.; Frančišek Šuklje, c. kr. dvorni svetnik, drž. poslanec itd., 5 gld.; I. Radimsky, drž. poslanec, 2 gld.; dr. Pavel Turner, vzgoje-valec na Dunaju, 5 gld. in gospa Mar. Pahernik, posestnica v Vuhredu, 3 gld._ — Dalje so darovali gospodje: dr. Anton Camer, zdravnik v Gradcu, 5 gld.; dr. Tomaž Horvat, odvetnik v Ptuju, 10 gld.; neimenovan rodoljub v Gradcu, 5 gld.; Simon Rutarv c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani, 5 gld.; Štefan Klun, gostilničar in posestnik v Ljubljani, 3 gold.; dr. Jakob Sket, c. kr. gimnazijski profesor v Celovcu, 5 gld.; dr. Gregorij Krek, c. kr. vseučiliški profesor v Gradcu, 2 gld. 20 kr. in slavna družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 10 gld.; vsega vkupe 150 gld. 20 kr., za katero vsoto izreka odbor podpornega društva vsem dobrotnikom najsrčnejšo zahvalo. Nadaljne podpore naj se blagovolijo pošiljati društvenemu blagajniku, c. kr. gimnazijskemu profesorju Frančišku Železingerju v Gradcu (Zin-zendorfstrasse 32).
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 20. februvarija. Stališče vlade je na zgoraj še vedno trdno, kakor v mi-nolein letu. Glavna naloga vlade je, da ohrani sedanjo večino. Grof Thun hoče postopati v soglasju z večino in proti volji čeških poslancev ne bode preklical jezikovnih naredeb.
Dunaj, 20. februvarija. Vlada je jezikovno naredbo za Šlezijo, ki je veljala za politična in sodna oblastva, razširila tudi na finančna.
Dunaj. 20. februvarija Na posebni cesarjev poziv je došel danes dopoludne Kolo-man Szell iz Budimpešte in bil opoludne pri cesarju v avdijenci. Skoro gotovo je. da se njemu poveri sostava novega ogerskega ministerstva.
Dunaj, 20. februvarija. Kolomun Szell je bil danes opoludne od cesarja vsprejet v avdijenci ter dobil pooblastilo, da sostavi novo ministerstvo.
Dunaj, 20. februvarija. Pri pogrebu predsednika Faure bo cesarja zastopal višji dvor-nik knez Montenuovo, ki jutri zvečer odpotuje v Pariz.
Airolo, 20. februvarija. V soboto po noči se je odtrgal znova velik kos skale. Prebivalstvo je silno vznemirjeno.
Pariz, 20. februvarija. Predsednik Loubet ostane do vstoličenja v palači Luksemburg. Včeraj dopoludne je vsprejel ministerskega predsednika Dupuy in ostale ministre, ki so vložili ostavko, kakor določa ustava, vendar je Loubet najbrže ne bo vsprejel, ker je takoj po izvolitvi izjavil, da računa na podporo sedanjega kabineta.
Pariz, 20. februvarija. Dupuy se je izjavil nasproti časnikarjem, da odloži mini-stersko predsedstvo, ako parlament ne vsprejme zakona glede revizije; s tem soglaša tudi novi predsednik Loubet.
Pariz, 20. februvarija. Sinoči so se zopet ponavljali izgredi, ki pa niso imeli nikakih resnih posledic.
Pariz, 20. februvarija. Vsled nemirov povodom izvolitve novega predsednika so zaprli 150 oseb. Prijeli so tudi grofa Bary-ja, katerega so pa pozneje oslobodili.
Rim, 20. februvarija. „Italie" piše, da je Nizozemska povabila Vatikan na mirovni kongres, a italijanska vlada je ugovarjala.
Rim, 20. februvarija. V odgovoru na noto ruske vlade odgovarja Vatikan po poročilu ..Agenzia Štefani", da je v slučaju mejnarodnih prepirov, iz katerih bi lahko navstala vojska, mnogo umestneje poseči po posredovanju, kakor pa za take slučaje imenovati permanentno razsodišče.
Rim, 20. februvarija. Vatikanski listi pišejo, da je novi predsednik francoske republike Loubet zmeren državnik in da ostanejo mej Parizom in Vatikanom dobri od-nošaji.
Bruselj, 20. februvarija. Na bližnjem kolodvoru Forest je iz Monsa došli brzovlak s toliko silo trčil ob osobni vlak, ki je došel iz Tournai-ja, da se je razbilo večje število voz. Ubitih je do 30, nevarno ranjenih nad 50 oseb.
London, 20. februvarija. Iz Pekinga poročajo, da se je mej Rusi in Kitajci v Talienwanu vnel hud boj. Padlo je baje 100 Kitajcev. Podrobnosti niso znane, govori se le, da je temu dalo povod iztirjavanje davkov.
Washington, 20. februvarija. V tukajšnjih uradnih krogih se zatrjuje, da bo moral general Otis na Filipinih pričeti z ofenzivo, ker sicer ne more dobiti za svoje čete postojank, na katerih bi vojaki lahko vztrajali tudi v deževnem času.
Listnica uredništva.
G. Sk. v Z. Dotična knjiga je že dotiskana, torej se ne da nič spremeniti. Stvar je pa gotovo uvaževanja vredna.
5Tmrfii ko:
17.	februvarija. Ciril Trefalt, delavca sin, 7 mesecev, Dunajska cesta 23, bronchitis. — Jera Drešek, delavka, 70 let. llovca 34, rak na obrazu. — Terezija Peer, zaseb-niča, 84 let, Sv. Petra cesta 24, ostarelost.
V bolnišnici:
16. februvarija. Ivan Oblak, dninar, 23. let, jetika. — Anton Podboršek, dninar, 78 let, ostarelost.
V hiralnici:
18.	februvarija. Magdalena HOnigmann, kotarica, 90 let, ostarelost.
a a Q	0&» opazovanji	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebc,	1 S« •3 * k >
18] 9. zvečer		740-8	3-8	sr. srzh. | jasno		00
19	7. zjutraj 2. popol.	7419 7417	12 79	si. jvzh. sr. vzsvzh.	megla oblač.	
19	9 zvečer	7414 | 3 8		si. sever	jasno	0-0
20	7. zjutraj 2. popol.	740'9 739 6	1-8 83	si. jzah. sr. jug	megla jasno	
Meteorologidno porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736'0 mm.
Srednja temperatura sobote Srednja temperatura nedelje
4-2°, normale: —01°. 4-3°, normale: -0-2°.
B
c«
a> ns
N
0» e u EL
najeiatlje Io2m
KI SELI NE
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih
sani ji prebavnib organov,
pri protinu. želodčnem in mehurnem kataru.
izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč (I.)	nostjo.	20—7
Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača.
V
rijskih
Ljubljani se dobiva v vsah lekarnah, večjih spece-prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom.
VABILO
k
L rednemu občnemu zboru
»Kmetijskega društva v Zgor. Tuhinju,
registr. zadruge z omejeno zavezo ki se bo vršil T nedeljo, dne 5. marca 1899, popoldne po cerkvenem opravilu v društvenili prostorih.
V s p o r e d :
1.	Nagovor načelnika.
2.	Poročilo tajnika in blagajnika.
3.	Volitev načelstva, po žrebu odstopivših odbornikov, nadzorstva in razsodišča.
4.	Razni pogovori in nasveti.
K obilni udeležbi uljudno vabi
198 i-i	odbor.
Vabilo
na
II. redni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice v Selcih",
kateri se vrši
v nedeljo, dne 5. marca, ob 37» uri popoldne. Vspored:
1- Poročilo načelništva.
2.	Potrjenje računa.
3.	Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njega namestnika.
4.	Razni nasveti.
V Selcih, dne 17. februvarija 1898.
196 i-i	Načelstvo.
Vabilo
na
III. redni občni zbor
»Kmetijske hranilnice in posojilnice v Starem Trgu pri Ložu,
registr. zadruge z neomejeno zavezo",
kateri se vrši
dne 5. marca 1899 ob 3. uri popoldne
v prostorih konsumnega društva s sledečim vsporedom:
1.	Nagovor.
2.	Poročilo za upravno leto 1898.
3.	Polaganje in odobrenje računov.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Razni nasveti.
K obilni udeležbi vabi vse p. i. ude
197 i-i	načelstvo.
Tomo T o i I a z / i iz Logatca
priporoča svoja raznovrstna pristna
f istrska vina $
črna in rumena. Črna od 17 do 23 gld. Dalje pravi istrski tropinovec, zadacan po 80 kr. liter. — Na zahtevanje pošljem uzorce. 91 4—3
Stanarinske Q knjižice
za stran ke z ur?dno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni v Ljubljani.
•GtT-a-o-o-a-a*
I. Glavni dobitek
1
kron vred.
2. Glavni dobitek
101..
3. Glavni dobitek
v gotovini z 20% odbitka.
Dunajske srečke a 50 kr.
priporoča	99 13—2
mW. C?- M-a^ejp, menjalnica v Ljubljani.
I > u 11 a j 8 k a borza.
Dn6 20. februvarija.
Skopni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4°/0.....
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista..........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. ve
20 mark...........
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
. 101 gld.		45 kr.
	>	15 »
. 120	>	40 »
.. 101	>	70 »
. 119	>	95 »
. 97	>	90 >
. 923	>	— »
. 369	»	25 »
. 120	>	37'/,.
j. 58	»	95 .
. 11	>	78 »
9	>	55'/,»
	>	45 »
	»	67 »
Dne 18. februvarija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	> južne železnice 3°/0 .
>	» južne železnice 5°/0 .
»	» dolenjskih železnic 4°/0
173 gld.	— kr.
158 »	26 »
194 »	75 »
99 »	60 .
139 .	75 »
130 »	25 »
108 .	— »
112 .	— »
98 »	25 >
98 »	30 .
222 »	80 »
179 .	75 »
125 .	20 »
99 »	50 .
Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld — kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......27
Salmove srečke, 40 gld........85
St. Genois srečke, 40 gld.......82
Waldsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	158
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3510
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	471
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	67
SploSna avstrijska stavbinska družba . .	116
Montanska družba avstr. plan.....239
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 185 Papirnih rubljev 100........127
ST Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrcbanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
JI K R C 1 B"
I., Vlfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
JSJC Pojasnila "&SS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti 3LT naloženih Klavnic, "ES