Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki 1 Din. TRGOVSKI ae \ vce\5Va Časopis za trgovino, industrij «n obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol letu 90 D, za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VI. LJUBLJANA, dne 30. junija 1923. ŠTEV. 75. Ivan Mohorič: Investicije za sanacijo in dograditev telefonskega omrežja. 1. IZMENJAVA ŽELEZNE ŽICE. Ako hočemo, da dobimo res po-rabne telefonske vode za medkrajevni promet, no katerih se bo dalo brez ubijanja živcev občevati, je treba na 18 vodih, katere sem že pri popisu navajal, izmenjati železno žico za bronasto žico in sicer meri dolžina teh vodov skupno 1046 km. Tcrej bi bilo za izmenjavo potrebno 2093 km bronaste žice. Na en kilometer gre 68 kilogramov 3 milime-ierske bronaste žice, katere kilogram stane ca 50 dinarjev. Za celo dolžino bi bila torej po proračunu pošt. ravnateljstva potrebna vsota 7,140.000 dinarjev odnosno, ako računamo eventualno podražitev žice v toku časa ter druge potrebščine izmenjavo, dobimo vsoto 7 in pol milijonov dinarjev. Vidimo torej, da je vprašanje našega telefonskega prometa tudi veliko finančno vprašanje, kjer pa bi se storjene investicije državi brez dvoma s povečanimi dohodki rednega prometa zadovoljivo rentirale. Kakor smo iz odgovora ministra Vukičeviča posneli se bo to izmenjavo tudi suksesivno izvedlo, najprvo na glavnih, potem na ostalih vodih. 2. PRORAČUNI TELEFONSKIH PROJEKTOV. V svrho boljega razumevanja tež-koč, ki so zvezane z izvedbo opisanih projektov telefonskih spojev, navajamo v sledečem proračunu stroškov za nekatere posamezne zveze, o katerih smo tekom opisa omrežja govorili. Din Interurbanska telefonska zveza Grobelno - Pristava - Pišece - Prežite s centralami Pristava, Podčetrtek, Pilštanj, Kozje, Podsreda, Sv Peter, Pišece......................... 700.000 Zveza centrale Sv. Lovrenc rta Pohorju no interurbansko omrežje 80.000 Telefonsko proga Konjice-Vi- tanje.....................................100.000 Telefonska zveza za zdravilišče Topolščica .............................. 55.000 Telefonska zveza Završič - Sv. Barbara v Halozah........................ 150.000 Telefonska zveza Sv. Peter v Savinjski dolini-Gornji grad-Lub-no-Solčava .............................. 700.000 Novi pribitki Glede pribitkov, katere se namerava uveljaviti z zakonom o proračunskih dvanajstinah za prihodnje tri mesece, smo že zavzeli svoje stališče in to tudi primerno utemeljili. Klub temu smo prepričani, da bo naše bralce zanimalo, kako stališče zavzema glede pribitkov beograjsko časopisje. Posebno zanimiva sta komentarja, ki ju prinašata ugledna »Politika« in glasilo pri-vrednih krogov » Privredni pregled« v zadnjih številkah. »Politika« izvaja v članku »Porez i prirez« med drugim, da je donos novih pribitkov namenjen v prvi vrsti za kritje stroškov za zgradbo železnic — med temi je tudi proga Or-mož-Ljutomer-Murska Sobota — in za zgradbo novih, skrajno potrebnih cest. Ti stroški se v okvirju dosedanjega proračuna ne morejo pokriti. Potrebno je, da išče finančni minister za njihovo kritje nove vire — nove davke v obliki izrednih državnih pribitkov k že veljavnim neposrednim davkom. S temi pribitki se zviša zemljiški davek na petkratno dosedanjo izmero, ostali davki Pa le za 30%. Novi pribitki bodo torej zadeli v prvi vrsti zemljiške posestnike. Din Telefonska zveza Cclje-Dobrna 180.000 Podaljšanje medmestnega telefonskega voda 4346 od Celja do Igubijane v delu Celje - Vransko 26 km.......................... 100.000 Vransko-Ljubljana 54 km . . . 400.000 Telefonska zveza Beograd - Wicn preko Slovenije........... 1,500.000 Telefonska zveza Beograd -Prag preko Slovenije ... 1,200.000 Telefonska zveza Beograd -Ljubljana: a) na območju vzdrževalnega odseka v Mariboru . . . 1,641.500 b) na območju vzdrževalnega odseka v Ljubljani............... 1,468.700 Skupaj Din . . . 8.215.2C0 Gornje številke nam zadostujejo, da razvidimo, da je izvedba sanacije in. dograditve telefonskih vodov z ozirom na sedanje težke linančne odnosno kreditne razmere zelo težko izvedljiva, toda z ozirom na eminentno produkiivnost teh investicij se stvar ne sme pustiti iz vida, marveč je treba stalno in pri vsaki priliki delovati nu to, da se cel program stopnjevito izvede. Najbolj nas seveda interesira zgradba zveze z Beogradom, o kateri smo sedaj obveščeni, da bo z naše strani, v kolikor teče vod po področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva, napeljava izvršena že koncem prihodnjega meseca. Na hrvaški strani pa se na tej zvezi, kakor čujemo, ne gradi ničesar, baje radi pomanjkanja žice. Od izvršitve tega projekta je odvisna vsa bodočnost našega časopisja, nadalje ves razvoj in delovanje naših denarnih zavodov in trgovine ter industrije. Zato bi želeli, da se pred vsem uradno ugotovi in pojasni, ali se na območju zagrebške direkcije dela kaj na naši telefonski zvezi z Beogradom in ali bodo ta dela pravočasno gotova. Vsako zavlačevanje tega projekta pomeni za nas nenadomestljive škode. Radi tega je naloga vseh poklicanih faktorjev, da odstranijo vse ovire, ki zavlačujejo izvršitev dela. Skrajni čas je, da postanemo neodvisni od posredovanja zagrebške telefonske centrale, proti kateri imamo vedne pritožbe po časopisju. k davkom. Zadnja štiri leta je država pokrivala nove izdatke večinoma le s povišanjem posrednih davkov. Od neposrednih davkov so se poviševali v prvi vrsti le davki, katere plačuje meščanstvo, dočim je ostal zemljiški davek skoro neizpremenjen. V Srbiji se na enem hektarju zemljišča pridela 1000 kg pšenice. Pred vojno je dobil kmetovalec za to pšenico 200 Din in je plačeval od enega hektarja zemlje 17 Din zemljiškega davka. Danes dobi za 1000 kg pšenice 3000 Din in še več, a plača še vedno isti davek. Dinar se je med tem napram zlati vrednosti znižal le petnajstkrat, napram življenskim potrebščinam pa za dvajsetkrat. Jasno je, da znači tak položaj dejansko davčno oprostitev kmetovalcev, ki takorekoč ne plačujejo nobenega davka. Pravično je torej, da se naloži tudi kmetovalcem en del državnih bremen. V tem smislu moramo le odobravati namero povišanja zemljiškega davka, kajti dolžnosti morajo biti v pravem razmerju s pravicami, katere uživajo v naši državi ravno kmetovalci v izdatnejši meri nego drugi stanovi. .Politika' tudi 30% povišanja ostalih davkov ne odklanja, ampak je mnenja, da se bo le potom povišanja dižavnih dohodkov moglo sanirati naše državne finance. »Privredni pregled« opozarja, da se je ravno sedaj izvedelo, kakšne nerednosii je našla v Vojvodini komisija, ki ima nalogo, da pregleda odmero in izterjanje davkov za čas cd leta 1917. do lela 1921. Plačanega je le nekaj davka na račun, a docela ni pokrit skoro nobeden predpis. Davčna morala je padla jako nizko. Intervencije političnih stran n in vmešavanje politikov le še povečajo splošni nered. Od davka, odmerjenega davkoplačevalcem v Subotici v znesku 60 milijonov dinarjev, je plačanih le 15 milijonov dinarjev. Tako sliko nam kaže davčna uprava, ki ni taka le v Vojvodini. Ali ima kaj smisla povečati ta kaos z uvedbo novih prebitkov? Ali bi ne bilo veliko umcslnejše, da postopno iztrebimo dosedanjo anarhijo in poslovimo davčno upravo na boljšo podstavo. Vsak praktičen človek bo i videl, da je edino tak predlog umesten. Nasprotno si je finančno ministrstvo postavilo za pravilo, da išče davke le tam, kjer jih spričo slabe administracije more dobiti. Tja na- vali potem vso pezo davčnega bremena. Vsled tega so ravno privredni krogi najobčutnejše Obdačeni. Taka politika je le trenutne vrednosti. Miti ;strstvo naj bi že enkrat uvidelo, da sta naša^ davčna organizacija in sistem naše davčne zakonodaje brez prave vrednosti. Ako hoče, da se bodo davčni zakoni izvajali pravilno in da se bodo davki pravočasno stekali v državne blugajnice, mora predvsem postaviti organizacijo in zakone na popolnoma novo podlago. izvajanja »Privrednega pregleda« nam znova dokazujejo, da bodo z novim pribitkom zadete v prvi vrsti pokrajine, ki točno plačujejo predpisane davke in v katerih se zakoni do pičice izvajajo. Med te pokrajine — to občutimo na lastnih žepih — spada tudi Slovenija. Zato smo mnenja, da naj bi ministrstvo v interesu izenačenja davčnih bremen rajše skrbelo, da se bodo davčni zakoni povsod izvajali s tako točnostjo, kakor v Sloveniji, pa mu ne bo treba iskati novih davčnih virov, amoak mu bodo za dosego ravnotežja v thžavnem proračunu zadostovali sedanji davki. Rudarstvo v Sloveniji. 1. ŠTEVILO RUDNIKOV, PROSTO-SLEDOV IN NJIH PORAZDELITEV. V letu 1922 smo imeli v Sloveniji 85 rudnikov, 3 topilnice in 1 tovarno za mineralne barve. Od obstoječih rudnikov jih je bilo samo 36 v obratu. Začetkom leta 1922 je obstojalo v Sloveniji 10.311 prostosle-dov, katerih število se je do konca leta povišalo na 10.511. Tekom leta je bilo priglašenih 2.873 novih pro-stosledov, izbrisanih pa 2.673. Od vseh prostosledov je bilo v posesti države 3.024, medtem ko je ostalih 7.487 bilo last 171 podjetniških družb, odnosno privatnikov. Od vseh prostosledov pripade na: rjavi premog 7.655 ali 72.83% črni premog 817 ali 7.77% aluminijevo rudo 546 ali 5.19% svinčeno rudo 438 ali 4.17% železno rudo 344 ali 3.27% bakreno rudo 195 ali 1.86% žvepleno rudo 148 ali 1.41% antimonovo rudo 137 ali 1.30% cinkovo rudo 92 ali 0.88% manganovo rudo 70 ali 0.67% živosrebrno rudo 47 ali 0.44% grafitovo rudo 22 ali 0.21% 2. USPEHI PROSTOSLEDSTVA. Rudosledna dela so se napram preteklemu letu razveseljivo oživela ter imela lepe uspehe, zlasti v prevaljskem, ormoškem in celjskem okraju. Na podlagi novih odkritij se je podelilo v okraju Prevalje 3 rudniška polja na svinec, v okraju Ormož se je pa zaprosilo za podelitev treh in v okraju Celje za eno rudniško polje za rjavi premog. V tercijernem pasu, ki obdaja južno od Kamnika Kamniške planine, se je ugotovilo premog, ki po svojem zlogu, kakor zunanjosti spominja na premog pri Motniku. Zadevne plasti so najboljše preiskane na prostosledih Glaesenerja, zapadno od Kamnika pri Rakovniku. Tu se ie odkrilo en sloj, ki leži v peščena-stem laporju in brazdi. Sloj je močan 50—75 cm in obstoji iz dvoje vrst premoga — iz ene plasti svetlega, školjkasto se lomečega in trdega premoga in pod to iz plasti bolj prhkega in mehkejšega premoga. Na mnogih krajih tvori nad premogom neposredno krovnino 30 do 40 cm močna plast konglome- rata, kojega posamezne kose obdaja skorja železnega kršca. Deloma prehaja zadnji v gornjo plast sloja. Premog je potem ljstnat z vzporedno se vrstečimi kožicami železnega kršca. / • Na prostosledih Plute Martina v okolici Črnomlja se je potom dveh rovov in deloma z vrtanjem konsta-tiralo 20—60 cm premoga. Na prostosledih Rudarske družbe Trojanu v občini Brezje se je s pri-lično 100 m dolgim prečnim rovom presekalo žilo antimonove rude. 3. OBSEG RUDNIŠKIH MER. Površina vseh rudniških mer je znašala začetkom 1. 1922 7.570.76 ha, priraslo je 143 ha, tako da je ostalo koncem leta 7.713.76 ha. Od teh je bilo v posesti države kraljevine Srbov, I h vatov in Slovencev 814.65 ha m 6 899.11 ha v posesti 59 zasebnih rudniških posestnikov, tako da odpade na enega izmed njih 116.93 ha. Od državnih rudniških mer jih odpade na rudnike: za cink 27.10 ha za rjavi premog 787.55 ha Od zasebnih pa na rudnike: za živo srebro 36.09 ha za železo 281.62 ha za svinec 1060.64 ha za cink 18.04 ha za antimon 162.42 ha za žveplo 90.23 ha za mangan 63.16 ha za grafit J 8.04 ha za aluminij 126.22 ha za rjavi premog 5006.56 ha za črni premog 36.09 ha 4. VREDNOST RUDNIŠKE PRODUKCIJE. Rudarstvo je za Slovenijo ena najvažnejših industrijskih strok in skoro največji vir dohodkov industrijsko zaposlenega delavstva. Naša rudniška podjetja tvorijo tudi predpogoj večini industrije, ki se nahaja v Sloveniji in sicer s tem, da ji dobavljajo kurivo, to je predvsem rjavi premog, deloma tudi surovine za nadaljnjo predelavo v iopilniške in kemične produkte, kakor ie svinec, žveplo, železo, kršeč, cink, antimon, mangan in aluminij. (Dalie sledi.) M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) Pri sočivju, bi bilo treba posvetiti posebno pažnjo, da se razvije produkcija kislega zelja, rezancev za domačo porabo in za izvoz za oskrbo ladij in dežel na Sredozemskem morju ter tudi drugih krajev naše države, podobno, kakor dela to industrija v Sloveniji. Dalje bi bilo treba skrbeti, da se razvije produkcija kislih kumare na podoben način, kakor znojmskih kumare na Moravskem, ki bi lahko po kritju domače potrebe tudi izvažala v inozemstvo in sicer, da bi se ta produkcija razvila v Nišu, Skoplju, Leskovcu, Novem Sadu itd. Poleg produkcije svežih kumare za izvoz v Nemčijo, ker bi lahko prišli na berlinski trg 15 drii prej, kot češke kumare z Znoj-ma. Bi bilo delati na to, da se razvije produkcija kislih paprik in sicer pečenih, kakor tudi surovih, v onih krajih, kjer se paprika producira, to je v Novem Sadu, Leskovcu, Skoplju in Nišu, kakor tudi v drugih krajih, produkcije paprike na veliko in sicer za kritje domače potrebe, kakor tudi za izvoz na vzhod. Dalje bi bilo treba posvetiti posebno pažnjo, da se razvije produkcija zelenega fižola, suhega zelenega graška in julijene za juho za domačo potrebo, kakor tudi za izvoz in sicer po dobrem vzgledu Bratov Pešičev iz Aleksinca. Za to kulturo bi bile ugodne moravska, vardarska, neretvanska, savska in dravska dolina. Delati je treba na to, da se razvije produkcija paradižnikovega soka, po vzoru italijanske izvozne produkcije, s katero se je že začelo v Novem Sadu, Nišu, dolini Neretvi itd., ki bi lahko postala izvrsten izvozni predmet. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti temu, da se vpelje v novih krajih in razvije produkcija pardižnikovih konzerv, konzerv zelenega graha, zelenega fižola, črnih paradižnikov, izvzemši sb-ka v zgoraj navedenih krajih; da se razvija industrija kuhanih, mesnih in sočivnih konzerv, da se uvede produkcija konzerv od gob in razširi nabiranje in sušenje gob tudi v drugih krajih izven Slovenije, kakor tudi da se povsod, kjer se nahaja skalovje, poleg velikih mest in železniških postaj vpelje produkcija in gojenje gob (šampijonov). Videli smo kaj je treba vpeljati, toda na kakšen način? Mnenja smo, da bi bilo treba: 1. pri vsaki poljedelski postaji, kjer se v kraju goji sadje in sočivje, takoj osnovati tudi postajo za sušenje in konzerviranje sadja in sočivja, kjer bi se vršili tečaji za sušenje in konzerviranje sadja po načinu, ki je za kraj primeren. Take postaje bi bilo treba otvo-riti za sočivje v Kapusini, za sadje in sočivje v Novem Sadu, Užicah, čačku, Mitroviči, Nišu, Štipu in pa v Ostrožcu, dolini Neretve itd.; 2. po-zveti naslovitejše svetovne tvrdke za produkcijo sadnih in sočivnih konzerv ter jim v zvezi z našimi domačini omogočiti začetek in uspešno izdelovanje sadnih konzerv. 3. Izdati obširne knjige, v katerih bi bile opisane metode in sicer sigurno preskušani načini za konzerviranje sadja in sočivja, kakor tudi ves v to svrho potreben materijal in orodje; 4. da se v vseh krajih, kjer se sedaj prideluje sadje in sočivje v velikih množinah vpeljejo postaje, ako še ne obstojajo, kjer bi se gojilo vzorno sadje in sočivje in kjer bi se stremelo, da se upelie novi način obdelovanja ali pa nove vrste sočivja, kakor grah, beluše, glavičaste celc-re itd., ali pa nove vrste sadja, kakor črnega ribezlja za izvoz v konzerviranem stanju v Anglijo, ali pa da se popularizira nasajanje marelic, višenj itd. Take postaje bi bilo treba osnovati, kjer se namerava razviti vrtnarstvo, kakor v Gjevgje-lici, Gostivaru in Meikoviču, Popovem polju, ko bo regulirano itd. — 5. Da se podpira ljudi pri osnovanju modernega vrtnarstva z orodjem, z stroji in steklenimi vrtovi, ali na drug način čim najizdatneje, vsakega vrtnarja, ki bi napravil vzorno vrtnarstvo v kakem vrtnarskem kraju in bi na ta način služil za vzor ostalim vrtnarjem; 6. da se podpira vse vrtnarske zadruge, da čim najbolj modernizirajo svoje obrate. 7. Treba bi bilo, da se oprostijo novi vrtovi marelic, višenj in češenj, ki bi služili za konserviranje sadja, kakor tudi novi vrtovi za nove vrste sočivja od vseh davkov. 8. Da se vsakemu, ki namerava zgraditi sušilnice za sadje ali pa male delavnice za konzerve, da podporo za nabavo strojev ali pa mu olajšava dobave potrebnega obratnega kapitala. 9. Da se pripelje naše najboljše ljudi iz Kalifornije, ki se bavijo s produkcijo sadja in konzerv za izvoz, ker je ta vrsta industrije v Ameriki deloma v rokah naših ljudi, da bi se naselili na državne stroške v sadjerodnih krajih, da bi bili potem za vzgled drugim ljudem glede sadjereje, nabiranja, konzerviranja in pakovanja sadja. 10. Da bi se vsa produkcija konzerv, kakršne si bodi vrste, oprostila od davka. 11. Da bi državna šola teoretično in praktično izučila potrebne obratovodje in učitelje za upeljavo te industrije. lo je treba, da napravimo čim-preje, dokler se še Rusija ne povrne k normalnemu življenju, ko bodo zopet cene žita, živine in živalskih produktov na svetovnem trgu nizke, kakor so bile pred vojno in ko se ne bo izplačalo kultivirati, kakor se sedaj izplača, ter bo potem izvan-redne važnosti in koristi čim najin-tenzivnejše sadjarstvo in vrtnarstvo ter racijonalna predelava njih izdelkov za izvoz. (Dalje sledi.) Ogrska krona. l etos razsaja med valutami nekaka kužna bolezen, danes zagrabi to, jutri drugo. Tako se je v zadnjem času godilo tudi ogrski kroni; v prvi polovici junija na primer je zgubila v Curihu več kot četrtino na svoji vrednosti, je šla od 10:7„ centima nazaj na 7Va. Madjarska propaganda v tujini utemeljuje ta padec z neugodnimi odredbami reparacijske komisije glede na Ogrsko. Preiskovalni odbor, ki ga je poslala repa-racijska komisija na Ogrsko, da prouči na licu mesta podatke ogrske vlade in poda nasvete za sanacijo ogrskih državnih financ, ni posebno ugodno poročal. Ogrska devizna centrala tej inozemski argumentaciji ni posebno verjela in je devizne cene v Budimpešti le prav počasi dvigala. Kakor bi se bala, da jo bodo lepega dne inozemske devize takorekoč preplavile. Ogrski legitimisii pa kritizirajo finančno politiko vlade zopet v drugi smeri. Andrassvievo glasilo je poročalo, da vodi finančni minister politiko inflacije, da bi napravil Ogrsko popolnoma nesposobno za plačevanje in da bi postala na ta način inozemska pomoč, neločljivo zvezana z inozemsko kontrolo, neizogibno potrebna. V svoji porednosti nasvetuje zdravilo proti padcu ogrske krone: eksport za več sto milijonov zlatih kron. Kaj naj pa Ogrska eksportira? Nova žetev bo po mnenju strokovnjaških krogov tako neugodna, da računajo zanjo komaj 50% normalne žetve. Namesto da bi žito izvažali, ga bodo morali uvažati, draginja bo sla gor, vrednota bo slabša in tako naprej, po starem reku kroženja. Nihče ne more te perspektive bolje oceniti, kakor ogrska trgovina in ogrski finančni svet; zato ni čudno, da se ta dva kljub omejeni devizni trgovini potom uradnih prepovedi z vedno večjimi skoki oddaljujeta od ogrske krone. Stroške nosi ogrski srednji stan in pa delavstvo, zlasti poljedelsko, kojega plače zmeraj bolj zaostajajo. Obtok državnih ogrskih bankovcev se je po uradnih izkazih zvišal leta 1921 za enajst milijard kron, leta 1922 za 50 milijard, letos pa samo meseca majnika za 20 milijard; od teh odpade polovica na nepokrite predujme pri državnih blagajnah. Padec ogrske krone označa uspeh sedanje ogrske politike, ki obremenjuje državne finance in ne da ljudstvu nobenega povratnega vračila, kakor je bilo to na primer v Avstriji na socijalnopolitičnem polju. Domače je !e domače, so dejale nekdaj naše (jospodinje in zahtevale povsod le domače testenine »PEKATETE«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. LISTEK. Gustav Frevtag. Dati - Imeti. (Nadaljevanje.) Pinkus je obstal in požrl kletvico, ki jo je imel proti Itzigu pripravljeno na jeziku, »jaz sem pošten mož,« je kljubovalno zaklical, »in se mi ni treba bati policije.« »Tudi tedaj ne, ako vas vpraša, kakšno skladišče se nahaja v vaši hiši, in od katerih ljudi ste kupili blago, Ki leži v njem? — Toda ne maram vas oškodovati. Ehrenthal naj vam izplača sto tolarjev, vi pa prepustite meni od danes naprej v svoji hiši sobo s posteljo proti nizki najemnini; tudi zahtevam, da me ne smatrate več za malega revčka, ampak za pravega trgovca, ki je popolnoma enakopraven z vami.« Pinkus je osupel obstal; bil je premagan, ujet. Nekoliko časa je še v kratkih, presekanih stavkih nervozno zatrjeval svojo nedolžnost, se boril z rokami in nogami proti neki nevidni sili, izrekal ostre obtožbe proti Ehrenthalu, toda končno so se valo- vi ogorčenja vendar umirili v njem. Itzig je, naslonjen na peč, mirno pričakoval, kdaj bo nastopil ta preobrat. Ko se mu je zdelo, da se je besnost že dovolj polegla, je zmagoslavno odvedel svojo žrtev nazaj k Ehrenthalu. Oba poštenjaka sta se njaprej obojestransko merila s sovražnimi pogledi, si nato segla v roke in končno pričela drug drugemu zagotavljati svoje spoštovanje. Itzig pa je kot angel miru stal ob njih strani, in njegov pogled, s katerim ju je opazoval, je izražal vse prej, nego spoštovanje. Pinkus je vtaknil v žep svojih sto tolarjev ter se poslovil, ker njegova pomoč pri tej veliki operaciji ni bila več potrebna. Kmalu nato je Itzig odprl vrata gospodu Lowenbergu, trgovcu z dežele, in se skrivaj smehljal. ko mu je Ehrenthal skoraj proseče dejal: »Dragi jtzig, zdaj lahko odidete.« V resnici je tudi odšel, ne da bi bil prisluškoval pri ključavnici, zadovoljno domov in se še istega večera vselil v majhno sobico v Pin-kusovem prvem nadstropju, izpil kozarček likerja in povžil kos pečenke, ki mu jo je prinesla Pinkusova gospa. Ehrenthal in Lowenberg sta si med tem pri kozarcu vina sedela nasproti ter se mirno razgovarjala. »Zvedel sem,« je dejal Ehrenthal, »da sodni svetnik Horn poizveduje glede hipoteke v vašem kraju pri sodnem komisarju Waltherju. Ali bi se dalo kaj opraviti pri tem človeku?« »Z denarjem nič,« odvrne Lowcn-berg, »ampak na drugi način. On nič ne ve, da je meni dal grofov oskrbnik naročilo, naj prodam to hipoteko. V svojih kupčijskih zadevah pojdem k njemu in mu pod kako pretvezo kot slučajno pričnem hvaliti grofovo posestvo in razmere. Morda mu celo rečem, da sem pripravljen kupiti to hipoteko.« Maja je z glavo, odvrne Ehrenthal: »Ako on sam pozna grofa in njegovo posestvo, potem vaša hvala pač ne bo dosti pripomogla k temu, da bi poslal ugodno pismo semkaj.« »Vendar bo pomagalo, kajti ti sodni komisarji se morajo o razmerah informirati pri nas; sami namreč ne morejo tako dobro vedeti kot mi. kako je z nakupom in prodajo volne in žita. Napraviti moramo, kar je v naših močeh, in po mojem mnenju bo kupčija uspela.« izvoz in uvoz. Izvoz \o!ne iz Madžarske. Pričakuje se, da bo ogrska vlada dovolila v tekočem letu izvoz pol milijona kilogramov volne. Dana za vse razioževaloe aparate THE BEX C0„ UUBLlflNfl. Narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Uvoz blagovnih vzorcev v čehoslova-ško. Kakor razglaša čehoslovaško trgovinsko ministrstvo, jc za uvoz blagovnih vzorcev trgovskih polnikov v bodoče zopet potrebno uvozno dovoljenje, ki se izda od minislr. trg. in industrije kakor tudi od oddelkov proti 20 — 100 %ni kavciji. Po izvozu predmetnih vzorcev se kavcija vrne. Za nakup suhih sliv se zanima neka inozemska tvrdka. Natančnejši naslov je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Prodaja mašnih plaščev. Na podstavi členov 128 in 129 carinskega zakona bo prodajala glavna carinarnica v Ljubljani dne 2. julija 1923 ob 9. uri v svojem skladišču »A« 1 paket mašnih plaščev v teži kg 2 200. Cenilna vrednost znaša 2500 dinarjev. Trgovski promet v Trstu. V prvih petih mesecih tekočega leta je znašal v Ti slu: uvoz po železnici 3,473.042 stotov, po morju 4,780.394 stotov; izvoz po železnici 3,325807 stotov, po morju 2.719.233 stolov; celokupni promet je znašal 14,299.476 stotov napram 11 010.687 stotom v prvih pelih mesecih Ma 1922. Porast znaša tedaj 3,288.789 stotov ali 2987 %. Kriza vinske trgovine v Franciji. Trgo-\ina z vinom v Franciji preživlja krizo, hi utegne postati zelo ojstra. Pričakuje se. da bo znašala letošnja produkcija (vključno Algirijo) nič manj nego 78 milil' nov hektolitrov napram 50 milijonom v normalnih letih. Krizo je osobito poostrila alkoholna prepoved v Ameriki; kakor tudi dejstvo, da jc Francija izgubila mnogo drugih odjemalcev iz predvojnega časa. Znatne količine starega vina leže še po kleteh. Toda ne samo, da je izvoz domačega vina padel, ampak povečal se je še uvoz tujih vin. Industrija. Naša produkcija sladkorja. Iz Zagreba poročajo, da bo tvornica sladkorja v belem Manastiru v Baranji dobila tekom nastopnega leta rafinerijo. V pro-slem letu je ta sladkorna tvornica proizvedla 400 vagonov kristalnega sladkorja, a za letošnjo kampanjo računajo, da se bo proizvodnja dvignila na 700 vagonov. Nova ivornica usnja sc je osnovala v selu Baše pri Nišu, Zgradila jo je Niška prometna banka. Tvornica je ena največjih in najmodernejših te vrste pri nas. Gradba novih mlinov za našo vojaško upravo. Ministrski svet je dovolil potrebne kredite ministrstvu vojne in mor- Ehrenthal opre glavo na roke in vzdihne: »Verjemite mi, Lovvenberg, vse to mi dela težke skrbi.« »Saj bo pa tudi lep dobiček,« ga potolaži drugi. »Devetdeset odstotkov plača kupec, ki ga imate, in grofu bo poslanih od tega v Pariz sedemdeset odstotkov. Od ostalih dvajset odstotkov plačate pet grofovemu oskrbniku, pet meni za moj trud, in desed odstotkov ostane vam. Štiri tisoč tolarjev je lep dobiček pri kupčiji, za katero se ne potrebuje nikakega kapitala.« »Zato pa povzroča skrbi,« potrto odvrne Ehrenthal. »Verujte mi, L.6-wenberg, to razmišljanje me tako razburja, da že več noči nisem prišel do pravega spanja.« Pol ure nato se je iz hiše odpeljala kočija. — Prihodnjega jutra je dobil sodni komisar Walther obisk gospoda Lowenberga. Mirno in prepričevalno govorjenje tega gospoda ga je končno privedld do mnenja, da se razmere grofa Zaminskyia vendar le ne nahajajo v tako obupnem stanju, kot se je domnevalo v okolici. (Dalje sledi.) navice za zgradbo mlinov pri vojnih komandah, kaicri bodo služili izključno za vojne poirebe. Poljska rafinerijska industrija v marcu 1923. V marcu 1923 sc je nahajalo na Poljskem 25 petrolejskih rafinerij v oblatu. Med temi sta se bavili 2 s produkcijo polfabrikalov, ostale rafineuje So izdelale približno 55.000 ton I. j. 5.500 vagonov sirovega olja. Število zaposlenih delavcev je znašalo povprečno 6 iisoč 500, v katerem številu pa niso za-popadeni delavci, ki so bili zaposleni pri restavracijskih in dingih delih. Razen lega zaposluje rafinerijska industrija na •Poljskem 120 tehnikov. Sladkorna industrija na Čehoslova-škem. Sladkorni davek v korist državne blagajne je znašal od začetka oktobra 1022 do konca maja 1923 od notranjega korisuma za 2,172.084 kvintalov 171 milijonov 594.636 Kč. Do konca maja t. I. je znašala letošnja produkcija na Ce-iiuslovaškem 7,336.939 kvintalov napram 6,625.204 kvint, v prošlem letu. Letošnja produkcija je največja izza obstoja Čehe s! o vaške republike. Madžarski mlinski koncern. Kakor znano, tvorijo vsi mlini Budapešte enoten koncern. Ta koncentracija mlinske industrije je garantirana potom pogodbe, ki se sklepa na eno leto. Dne 30. ju-ruja se pogodba konča, a začela so se žc pogajanja za sklep nove pogodbe. Kai ror poročajo iz Budapešte bo pogodba, ki se sklene do konca junija 1924, že prihodnje dni perfektna. Amerikanska produkcija železa. Kot ilustracija silnega razvoja produkcije surovega železa v Ameriki naj služijo ■sledeče številke: svetovna produkcija sinovega železa je dosegla v letu 1913 rekordni iznos 78,000.000 ton, rekordna številka amerikanske produkcije se )e pa dosegla v letu 1918 s 39,000.000 tonami. Odstotek amerikanske produkcije železa napram svetovni produkciji je znašal v letu 1830 9, a se je v teku časa tako razvil, da znaša danes amerikanska produkcija že polovico svetovne produkcije. Tekom vojne je dosegla svetovna produkcija sirovega že-ieza zbog padca vprašanja sledeče številke: v letu 1914 62 milijonov, v letu 1916 72 milijonov, v letu 1918 62 milijonov, 1921 40 milijonov, 1922 51 milijonov. Amerika poseduje tudi v razmerju z drugimi državami največje rezerve železnih rud vseh vrst. Po sedanjih Podatkih znašajo amerikanske rezerve 12 milijonov ton napram 90 milijonom v ostalih delih zemlje. Ako upoštevamo še dejstvo, da znašajo amerikanske premogovne rezerve približno polovico svetovnih premogovnih rezerv, in ako nadalje upoštevamo, da se železni ru-dohopi, ležeči na severni strani Velikih iezer, eksploatirajo z najmodernejšimi tehničnimi sredstvi in da so izborno organizirani tako, da se lam izkopavajo rude lahko in naglo, pri čemer se more železno rudo z neznatnimi stroški prevoziti v bližino premogovnikov na južni strani Velikih jezer, se bomo lahko prepričali, da so danes za amerikansko železno industrijo take avspicije, pod katerimi se da brez dvoma predvideti, da bo imela Amerika v metalurgični industriji še dolgo ali vsaj še toliko časa primat, dokler ne bodo politični prevrati ali nova odkritja prenesli ta primat v korist kakega drugega naroda ali kake skupine narodov. Denarstvo. Zlata valuta na Poljskem. V kratkem bo predložen Poljski vladi načrt o uvedbi zlatega forinta. Njegova vrednost se bo 1 valkulirala po ceni zlata na trgu v Londonu in zamenjava za poljske marke se bo vršila po kurzu angleškega šter-linga na varšavski borzi. Finančno ministrstvo bo fiksiralo tečaj forinta enkrat mesečno za dolgoročne kredite in v fiskalne svrhe, medtem ko se bo za kratkoročne kredite določal tečai na varšavski borzi dnevno. Cene za zlato in srebro v Nemčiji. Nakup denarja za državo polom državne banke in pošte se vrši izza 25. t. m. po 450.000 mark za zlato 20-marko in nakup državnih srebrnih monet po 9.000 kratnem iznosu nominalne vrednosti. Rumunska valufa. V Rumuniji se pripravlja uvedba zlate valute v frankih, izmenjava se ima izvršiti po ključu 15 : 100. Novčanice v lejih, ki sedaj krožijo, sc bodo vzele iz prometa in na njih mesto se uvedejo nove v frankih. lečaj italijanske lire. Italijanska lira se ni dvignila tako visoko, kakor se je v nekaterih krogih ob začetku Mussoli-n.jeve vlade pričakovalo. Vsekako je tečaj lire pridobil nekaj stabilnosti, dejstvo, ki znatno koristi italijanskemu nacionalnemu gospodarstvu. V »Corriere aella Sera« objavlja znani ekonomist senator Luigi Einaudi članek pod naslovom: »La rivalulaiione della Lira«, v katerem sc pridružuje izvajanjem senatorja Albertinija v polnem obsegu. F.ln-audi odločno svari pred slabilizacijo, katero bi se naj prisilno uvedlo. Politika umetnega vplivanja na tečaj .lire bi se mogla vzdržati kvečjem eno ali dve leli. Tekom lega časa bi mogle nastali uso-dcpolne posledice za gospodarstvo: razsul v industriji in pri bankah, velika brezposelnost. Pri umetni stabili/.uciii bi si nikdo ne upal nakupovati surovine, dobavljati stroje, oddajati dela, i: bojazni, da bi bil kasneje primoran prodajati produkcijo po katastrofalnih cenah. Carina. Carine prosti uvoz uporabljenih predmetov. Carinski svet je na svoji seji z ene 12. junija t. I. sklenil: Na podlagi člen 6., točke 21. zakona o splošni carinski tarifi se bo dovolil carine prost uvoz starih predmetov, o katerih se dokaže, da so poslani v dar in pod pogojem, da je prejemnik ubožnega stanu, t. j da nima nobenega niti premičnega niti nepremičnega premoženja. Kot dokaz, da se pošiljajo predmeti v dar, bodo služila originalna pisma pošiljateljev ali spričevala občinskih in drugih oblasti krajev, v katere se pošiljajo pred-meli, kakor tudi potrdila naših konzulatov v državah, iz kalerih se pošiljajo doiični predmeti. Kot dokaz o ubožnem siunju se mora predložiti od policije vidu ano spričevalo komisije, s katerim se potrjuje, da je prejemnik resnično ubožnega stanu, t. j. da nima niti premičnega nil: nepremičnega premoženja. Za opro-sl-ev od carine morajo uvozniki pred- li idno prositi generalno direkcijo carin. Povišanje carinskega aggia v Nemčiji. Za dobo od 17. junija do 3. julija je povišala Nemčija carinski aggio na 2 milijona 146.900 odstotkov. Promet. Za podaljšanje ležnine prostega roka za pakete. Trgovska in obrtniška zbornica je poslala Poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Ljubljani vlogo, v kaleri predlaga, da se ležnine prosti rok za poštne pakete, ki je po členu 61 poštnega pravilnika določen za tri dni, v onem primeru, ko se mora paket vrniti odpošiljatelju, podaljša na 8 dni. Svojo vlogo utemeljuje zbornica s tem, da dobi odpošiljatelj obvestilo o tem, da se mu stavi poštni paket na razpolago in da ga naslovnik ne sprejme, redno šele po preteku 1 tedna in da mu je še le potem dana možnost, da s pošiljko razpolaga. Ako se računa ležnina v tem slučaju, kakor v ostalih primerih že od iroljega dneva naprej, narastejo trgovcem zelo občutni izdatki, ki jih cenejše b>ago ne prenese. Pravilno je tudi, da se računa ležnina še le od momenta, ko je odpošiljatelj prejel obvestilo o zavrnjeni pošiljki, vsled česar se pričakuje, do bo ministrstvo navedeni člen poštnega pravilnika dopolnilo v zmislu zborničnega predloga. Kongres za promet z Jadranom v Beogradu. Na iniciativo beograjske trgovske zbornice se bo vršil v septembru v Beogradu kongres vseh brodarskih krogov države. Na kongresu se bo razpravljalo o ureditvi jadranske obale, o gradnji postaj in skladišč ter o zvezah med obalo in železnicami. Karte s privitim robom niso dopisnice. Nekatere tvrdke in podjetja uporabljajo piivatno izdelane dopisnice, katerih spodnji rob, na katerem je zapisan naslov, je zapognjen čez. polovico sprednje strani dopisnice in nalepljen ali pa samo z znamko pritrjen na dopisnico. Take karte ne odgovarjajo določilom I. dela pravilnika čl. 18, točka IV, zato rmnistrstvo pošte in telegrafa z odlokom št. 31.245 od 22. maja t. 1. odreja, da zaradi mogočih zlorab ministrstvo takih dopisnic ne prizna za dopisnice in da jih morajo pošte smatrati za pisma. Prometna sredstva v Zagrebu. V Zagrebu je v prometu 380 osebnih avtomobilov, 37 avtotaksov, 102 tovornih avtomobilov in 56 motornih koles. Tramvajski promet je ogromen. Zadnjih devet iet sc je prevažalo s plačanimi kartami povprečno do 14 milijonov oseb, med tem ko je bilo v letu 1914 le 6,500.000 tramvajskih potnikov. Ta promet je pro-šlo leto zvladalo 35 motornih in 34 priklopnih voz. Važen prometni pripomoček so še vedno bicikiji, katerih je v Zagrebu v uporabi okoli 1000. Končno so tudi še izvoščeki tu in v lepem številu pomagajo oživljati zagrebške ulice, akoravno so sedaj, v času avtomobilov, že precej izgubili svojo nekdanjo važnost. — Razveri navedenih prometnih siedstev pa ima ima Zagreb tudi še 4000 tovornih vozov, ki večinoma oskrbijo tovorni promet med obema kolodvoroma in raznimi podjetji in trgovinami. Štrajk mornarjev. Po točnih podatkih ministrstva za socialno politiko je stopilo do sedaj v štrajk 360 mornarjev, kateri so bili zaposleni na privatnih ladjah. Zbog štrajka stoji po lukah 28 nezaposlenih ladij.____________ _______ Trgovski register. Vpis v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 546. Sedež Bled. Besedilo firme: Internacionalna kopališka in hotelska delniška družba v kialjevini SHS., s sedežem na Bledu. — 547 Sedež: Bled. Besedilo firme: »Polanka«, lesno-eksportna družba z o. z. — 548. Sedež: Celje. Besedilo firme: Franc Cerar, družba z o. z. - 549. Sedež Celje. Besedilo firme: »Feniks«, d. z o. z. v Celju. — 550. Sedež Kamnik. Besedilo firme: »Eta«, tovarna gorčice, družba z o. z. — 551. Sedež podružnice Ljubljana. Besedilo podružnične firme: Dobrovoljačka banka, d. d. u Zagrebu, podružnica v Ljubljani. — 552. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Jugosloven-ske tekstilne tvornice Maulner, d. d. v Ljubljani. — 553. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Ig. Kleirimayr & Fed. Bam-beig, družba z o. z. — 554. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Kocjančič &• drug, izdelovanje vate in vsakovrstnih obvez, družba z o. z. TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA ima stalno v zalogi vsako množino Družba JURIJA", Ljubljana Kralja Pelra trg 8. Telefon št. 220. Razno. 511. Ljubljanski velesejm. Dotične tvrdke, ki so se prijavile, da zgrade na' sejmišču 111. ljubljanskega velesejma lastne paviljone, opozarjamo, naj s tozadevnimi deli čimpreje začno in ne čakajo na zadnje tedne pred otvoritvijo. Takrat bodo razne stavbene in druge tvrdke tako zaposlene, da pravočasna izgoto-vitev ne bo mogoča drugače kot s pomočjo nadurnega dela, kar bo vse podražilo. Cim preje kdo začne z delom, lem manjše slroške bo imel. Tretji zagrebški velesemenj se ne viši letošnjo jesen, ampak z ozirom na Ljubljanski velesemenj šele poleti 1924. Velesejm na Dunaju. Na Dunaju se vrši letos V. mednarodni velesejm od 2. do 8. septembra. Sejmski prostori bodo isti kakor prej, t. j.: Messcpalast (prej dvorni hlevi) in Rotunda v Pratru. Po piijavah, ki jih je do sedaj prejel sejmski urad, je soditi, da bo letošnji jesenski sejm daleč nadkrilil prošle sejme. Stanje in približna vrednost živine v Jugoslaviji. Na podlagi uradnih podatkov poljedelskega ministrstva je bilo število živine leta 1922. sledeče: goveda 4,058.415 glav, bivolov 31.938, konj 1,043.528, mezgov 15.002, oslov 86.036, pitšičev 887.020, ovac 8,461.504, koz 1,801.409, perutnine pa 13,810.223, Približna vrednost je bila sledeča: Goveda 8.118,000.000 dinarjev, bivolov 64 milijonov, konj 5.250,000.000, mezgov 32 milijonov 500.000, oslov 80,000.000, pre-šičev 935,000.000, ovac 2.550,000.000, koz 540.000.000, perutnine 276,000.000 Din. Skupna vrednost živine znaša približno 17.850.000.000 dinarjev. Dobra letina južnega sadja v Dalmaciji in črni gori. Glasom uradnega poročila bo letošnja letina južnega sadja v Dalmaciji in v Črni gori zelo dobra. Posebno dobro bodo obrodile oljke, tako da bo letošnja produkcija oljčnega olja mnogo večja nego lanska in se pričakuje, da bodo cene padle. Italijanska trgovska zbornica na Dunaju. Pri konstituiranju italijanske trgovske zbornice na Dunaju je bil izvoljen za predsednika bivši poslanec in sedanji senator Valeriano Malfatti, za podpredsednika pa ravnatelj Italo — Wiener Kreditbank dr. Carlo Corti. Reaktiviranje poštne hranilnice v Rumuniji. Kakor znano, se je v Rumuniji ukinila inštitucija poštne hranilnice. Kakor se poroča, je sedaj poštna direkcija v Bukarešti predložila vladi načrt za reaktiviranje inštitucije poštne hranilnice. Reaktiviranje se ima izvršiti na podlagi določil mirovne pogodbe. Splošna zavarovalna družba »Donau« je imela dne 25 pr. m. svoj 59. redni občni zbor. Predloženo poročilo izkazuje 9.235,419.525 K vknjiženih dohodkov na premijah in pristojbinah, t. j. za 8.604,833.867 K več nego v prošlem le-hi. Čisti dobiček znaša 152,089.231 K. Od tega je po štatutnih predpisih od-kazati 34,244.435 K kapitalnemu rezervnemu fondu. Od ostanka, po odbitku štatuarnih tantiem, v iznosu 97,298.135 kron se izplača kot dividenda 45 milijonov kron, to je 1500 K na delnico. 30 milijonov kron se je dovolilo nastav-Ijencem kot izvanredna podpora in 1 502.284 K se je vknjižilo na nov račun. VABILO k I. retin in in trg.-iutf. del. Me ..Merkur" v Ljelijaui ki se vrši dne 17. julija 1923 ob 3. uri popoldne v tiskarni Merkur v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica št. 13. DNEVNI RED: 1 Poročilo upravnega svela o poslovnem letu 1922 in predložitev bilance z dne 31. decembra 1922. 2 Poročilo nadzorstvenega sveta. 3 Odobritev bilance za leto 1922 in sklepa- nje o podelitvi absolutorija. 4. Volitev treh članov upravnega sveta za izpraznjena tri mesta in volitev treh novih članov upravnega sveta. 5. Volitev treh članov nadzorstva. 6. Izprememba pravil, in sicer: V § 6., odst. 1., se naj označuje delniška glavnica v bodoče v dinarski veljavi. V § 7., odst. 1., se sprejme določilo, da sme družba izdajati komade po 5, 10 in 25 delnic, vsled česar se izpremene ozir. izpopolnijo tudi obrazci deinic, kuponov in talonov. Prvi stavek četrtega odstavka § 11. se glasi odslej: Upravni svet pa mora kooptirati, če se število njegovih članov zmanjša pod 9, t. j. devet. Prvernu odstavku § 23. se doda določilo, da se morajo vabila k občnim zborom objaviti najmanj 14 dni pred zborovanjem, ne vštevši dneva občnega zbora. /. Slučajnosti. Opomba: V smislu § 28. družbinih pravil imajo glasovno pravico na občnem zboru oni delničarji, ki založijo najkasneje do vštetega 9. julija 1923 v pisarni družbe v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica 13, začasno potrdilo o vplačanih delnicah, za katero sc jim izdajo legiti-macne, glaseče se na njih ime ob navedbi šicvila njim pripadajočih delnic ter na iste odpadajočih glasov. V Ljubljani, dne 21. junija 1923. UPRAVNI SVET. ZALOGA PRI I. C. KOTAR, Ljubljana. Pristojbine za tržaška skladišča cenejša. Italijanska vlada je voiirala pel milijonov lir v svrho povečanja blagovnega prometa Trsta z ostalimi državami. Vsled te dolacije so postale pristaniške pristojbine znatno cenejše. Posebno je šla italijanska vlada na roko čehoslo-vaškemu blagovnemu prometu s tern, da je znižala pristojbine za 20 do 40 odstotkov. Navigazione generale italiana. Na izrednem občnem zboru Navigazione generale italiana (Splošna italijanska brodarska družba)-se je sklenilo, da se poviša delniška glavnica od 150 na 300 milijonov lir. Mednarodna razstava lesa v L\onu. V Lve.nu se bo vršila letos od 6. do 21. oktobra venna mednarodna razstava le- sa in lesnih izdelkov. Pismene prijave se imajo vposlati najdalje do 15. avgusta t. ]., a vzorci morajo biti v Lyonu do 20. septembra t. I. Cena za 1 stand znaša 1.000 frankov. Prijave se lahko vpošlje-jo potom naše trgovinske agencije v Lyoiiu (Agence Commerciale Privile-giee, — Lyon, 27. Rue Sala 27. Tržna poročila. Zagrebški žitni trg. Zagreb, 26. junija. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno baško, odnosno vojvodinska postaja notirajo: Pšenica 437 — 445, žolta koruza 270—280, oves 285—290, pšenična moka »0« 680—690, »2« 610—620, drobni otrobi 150—160. Novosadska blagovna borza 26. jun. Na produktni borzi notirajo: Baška pšenica 78 — 79 kg, 2 vagona 445, ista 75-76 kg, 2-3% 17.5 vag. 435-440, ista 77—78 kg 2—3%, 2'A vag. 440 do 445, banatska pšenica ab Zenta, 77 do 78 kg, 1 vag. 440, baški ječmen 75 do 76 kg, ponudba 290, baški oves 1 vag. 306.25, baška koruza 21 vag. 265-272, okrogla koruza \'A vag. 272.50, bela 2 \avo mesto in zvezo pekov ostane tir* 10. julija cena za črn kruh v iznosu 5 Din, za bel kruh 6 Din 1 kg. V^ietrgovina iŠarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, . moko | in deželne pridelke, i raznovrstno f | rudninsko vodo. | Lasina pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. I Ceniki na razpolago. 1 Trgoll1°9laiSaite w »Trgovskem listu64! IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!III[HIIIIIII!IIIIIIIIIIIII!!IIIIIII!1 tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi ECI BV« D : fiannneisi na s iz pristnega vina. H ZAHTEVAJTE PONUDBO! | Tehnično in higijentčno najntoder-| neje urejena kisarna v lugoslai H Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. 1 a, tl. nadstropje. Na veliko in malol Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, lehinice decimalne in balančne najceneje pri Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. !■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ TRGBtsMGiinhusm ieuisu briižbk Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, pravila, koledarje, Tiska trgovske in uradne tiskovine, pisemske kuverte in druge Simon Gregorčičeva ulica posetnice tiskovine DAsIta kava Slatina kava Delniška družba tovarna hranil ŠMARCA PRI KAMNIKU Zahtevajte cenike! miš i mm Priporočamo: Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, islotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse -sisteme. Na veliko in malo! • ■ ■ I m S UH, HI S Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, ■ I koks za kovače ter livarne, bencin in S ■ amerikanski petrolej vedno v zalogi. ■ | Čilski soliter, 1 1 žveplo in modra galica. I gKasgjOS&sgESBKgBfflHB^^ Portland-cemen v vsaki množini in po tovarniški ceni vedno v zalogi. Trgovci dobijo primeren popust. — Zastopniki se iščejo. »ti, lili, iiila cesti 31. IDI uutrannnimnnniuinnnnnnnng IMUNA i tovarna kanditov in f 1 mlenje soli in dišav i S družba z o. z. 2 Gradbene nitje Ir. Iitii k dno = LjgMIna = AVTO bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani. Franc Erjavec pri „ZLATI LOPATI" trgovina z železnino in cementom CjjisSsAKO: 1 ^ VRSTNI Bohoričeva ulice 21 Prisoeiajte za ..Trnovski Uonr! Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Mllhleisen) 1 v Ljubljani | nasproti križanske cerkve. KROGMIČNA: 1 priporoča 1 i po najnižjih cenah jj i vsakovrstne kandite, | | Zmleto morsko sol in i | zmleti sladkor | j i!l|P j Kroda se stabilen parni stroj s 2oo HP Ifabrikat tovarne strojev w Brnu in] , stabilen parni stroj s 75 HP I Obadva stroja st lahko vidita v pogonu pri tvrdki I S. H. Gutmann d. d., Belišče. TEODOR KORN LJUBLJANA POLJANSKA CESTA ŠT. 3. Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije vodovodov. Naprava strelovodov. — Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosU, kakor tudi posod (škatle) za konserve. AliliCA SPEC13AUTETE NOVOSTI 7«C UVBDANA PALAČA U*KRED*BK* Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-induslrijska d. d., Ljubljana. - Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.