ueuLi m, m 40 -IsarJeT
IkMjšsMtro |» b» fttarom trg« Stev. 18. Telefon Vri.-*, S8& ^ravntttv« je na Marjjbteiu trge ====sss	8t8T. 8. Telofc« štor. M,
S 22 štev.
^MmaBCTB—aa
^©IJat v I4ub)jani in pe pošti:
?rie ferts ,	. .	K 84-~
č*S tog ,	„	«—
,'?«r fe?	.	„	sp—-
'« K»4«2 •	,,	T'-
Sft fs.o*©m-sivo:
*i «■>:•» ?«* ;je4«y#j	K	M*—
SS6 5^*5 !*?ft	H	p	60’—
• Me 3»wt ltfB	*	„	*«■••'•
.-tl 8X Slišim	J,	c	9 "
V Ljubljani, sreda 2!. maja 1919.	!!.	leto.
Lznaja
Fos»m©*i*»
T|nlmj«» glole f*»eratoT l. or. so »sj prt» loii »a eigvvifs d>/pl.»elts aai amateiks. — Vosisl nsj »e friisMra,!©. — Rek«pl»i m »s vrftSijoo
'*rmffqnpy
S* vJjuiMio narobe bret
eeliljstTO denarja so ur moremo o siniti.
#f*rc*nlkl
naj pofrijjaji ■očhIho Jtaraici."
sčuisajo po pt* °i> otiB^R^ prostoru !u si* isok ter 45 m* —itor »a entoi , t* večkrst p«pi»t
t-1 Hill
Ropanje nemških tolp na Koroškem. — Nemci ščuvajo gorenjske in štajerske kmete proti jugoslovanski vladi. — Nemci zopet mečejo letake. — Italijansko-nemška zveza.
gfflSKjanasaMHtfBSn	WKXaH»«ffitfE«.dKidEKNSMaa&s»	iSSESBg&SBSBM
;•	—:T..rini;nira	------	BS«.«________
Italijansko-nemška zveza.
V „JournaUi des Debats" cd 13. t* m. je napisal A. Gauvain uvodnik, kjer govori o nemški ofenzivi na Koroškem, o nemških grozodejstvih, o o italijanski politiki, ki bi hotela s silo zmanjšati število Slovencev na severu, 0 namerSvanem plebiscitu in pravi: zakaj bi se mogli ti ijudje danes od— točiti, ako se jim da na izbiro Avstrija, katere čete še danes stoje na njihovi zenjlji, in Jugoslavija, katere zavezniki vsled ilaiijanskih mahinacij š* do danes javno niso priznali. Treba je vedeti, da je koroško ljudstvo podučeno o političnih razmerah le potom nemško-avstrijskega časopisja. Takojšnja izvedba plebiscita bi izpadla v korist Nemcem. Za mirovno konferenco pa bi bil škandal, če bi iz nevednosti prisodila Nemcem Karavanke za mejo, s čemur bi izgubili Slovenci deželo, v kateri so se stoletja boriii proti našemu skupnemu sovražniku.
Koroški dogodki so vzbuditi tudi v ententinih deželah največjo pozornost. Italijansko paktiranje z Nemci, ki bi s pomočjo Italijanov radi dosegli, da ostane cela Koroška pod Nemško Avstrijo, je očividno. Italijani pa ne podprajo Nemcev samo moralno, kakor n. pr. z zahtevo, da se izvrši plebiscit na Koroškem, kjer gospodarijo sedaj nemške tclpe, ampak tudi z vojnimi sredstvi. Ministrski predsednik Protič je z veliko opreznostjo konstatiral dejstvo, da so Italijani preskrbeli en vagon municije za Nemce.
Italijansko-nemška zveza je popolnoma umljiva. Koroška je tako za Nemce kakor za Italijane velike gospo-n nke. *n politične važnosti. Saj se n/mjani v Parizu potegujejo za železnico Beljak—Trst, ki je ena najvaž-neJSih strategičnih in gospodarskih
jBflRiRRSttiSSSMBBS^^	•	KSGSti&ft	'£Z«3S5«aB	jgsg
linij na našem severu. Kakor so pred vojno gospodovali Nemci in Italijani nad našim Primorjem, tako bi hoteli
tudi sedaj gospodarsko in politično uničiti slovenski del jugoslovanske države. Znane so izjave predsednika italijanske misije v Ljubljani generala Segieja o prijateljstvu in združenji: gospodarskih interesov med Italijo in Nemško Avstrijo,
Kakor kažejo vsa zuafaienja na političnem obzorju, se snuje preko naše domovine italijansko-nemška koalicija, ki naj bi zamenjala bivšo centralno nemško Evropo. Nemška nevarnost še ni izginila in tudi ne bo, ker je našla v italijanskem imperializmu nove moči za svoj nadaljni obstoj. Nemško-italijanska kooperacija na Koroškem in sovraštvo Italijanov do Jugoslavije in sploh do Slovanov so resni pojavi, proti katerim se moramo pravočasno zavarovati. Misliti moramo že sedaj na najtesnejšo politično ir gospodarsko zvezo s Čehoslovaki in z drugimi novimi slovanskimi državami.
Italijanskc-nemski načrti za bodočnost se ne bodo nikdar izpolnili, če ostane naš celokupni narod zvest državni enoti, za katero smo se borili cela stoletja in ki smo jo končno dosegli. Ne samo od sklepov mirovne konference, ampak tudi in predvsem od nas samih je odvisno, če se uresničijo načrti našega severnega in za-padnega sovražnika. In ne samo tol Od naše narodne in državne zavednosti v sedanjih dneh je odvisna nemško-italijanska zveza. Se ena polomija na Koroškem, še enkratna ponovitev zadnjih dogodkov v notranjosti dežele — in po nas jel Nemci in Italijani si bodo razdelili našo s stoletnim trpljenjem in s krvjo osvobojeno zemljo in mi bomo v novi sužnjosti lahko razmišljevali o raznih
     ....
avtonomijah, separatizmih, republikah in drugih takih stvareh, o katerih sanjajo danes naši s plaščem strankarskega premirja pokriti sovražniki.
Nemškutarji v rdečem taboru.
Posavje, začetkom maja.
Ponekod, zlasti v industrijainih krajih in prejšnjih nemškutarskih gnezdih, so pričakovali proslavo 1. majnika s strahom in bojaznijo. Grozilo se je javno z državnim prevratom, izbruhom boljševizma, ropanjem in s poboji. Na same te grožnje nismo mnogo dali, ker vemo, da je po tolikem grmenju navadno malo dežja; bolj nas je pa skrbelo, ko smo videli, da gre to hujskanje iz vrst onih elementov, ki so bili pod starim režimom predstavniki podlega reuegatstva innaj-strupenejšega sovraštva n a prani našemu narodu. In kar je dalo stvari refcno lice, je bilo spoznanje, da so se ti elementi zatekali pod okrilje stranke, ki si zlasti v industrijskih krajih lasti vso oblast, in da jih ta stranka ni odklonila tako, kakor hi bilo to v interesu naroda in v Interesu — stranke. Prvi majnik je potrdil naše domnevanje. Pri deloma veličastnih pohodih, aranžiranih od soc. demokr. stranke, smo opažali, da so se jih udeleževale osebe, ki jih poznamo kot ostanke tiste strupene nemškutarske klike, ki je pod Habsburgovci terorizirala slovenski živelj na Slov. Štajerskem in prizadejala našim ljudem neizrečeno veliko gorja.
Poznamo namene teh eiementov ki se pridružujejo v svoji onemoglosti tisti stranki, katero poznajo izza avstrijskega režima kot destruktivno. Do-mišljujejo si, da bodo pod zaščito in
.    _. . .
okriljem soc. demokr. stranke najlažje vršili edino svojo nalogo, ki jim je ostala, namreč izpodkovati temelje naši mladi državi in škodovati vsemu, kar je slovenskega. Nismo tako hudobni, da bi domnevali, da sprejema soc. dem, stranka te elemente z namenom, podpirati jih v njih razdirajočem stremljenju, temveč smo uverjeni, da so ji dobrodošli v svrho numerične okrepitve. Vidimo torej, da najdejo bivši e. kr. nemškutarji zavetišče pri soc. demokratih, katero jim nudijo ti iz strankarske sebičnosti.
Vemo, da so soc. demokratje opu-svojo taktiko, ki jih je dovedla do tega, da so na eni strani nesorazmerno zastopani pri vladi, na drugi strani pa da so hujskali maso proti vladi in proti obstoječemu načinu vladanja. Delavstvo je doseglo v naši državi uspehe, o katerih se mu ni nikdar niti sanjalo, in stoji danes materijelno boijše nego naše državno uradništvo. Pravo je pogodil tisti, ki je rekel, da je delavec danes buržoa, uradnik pa proletarec. Delavec se je pomaknil v srednji stan, uradništvo pa je zavzelo njegovo prejšnje mesto.
Delavci vsled tega v splošnem nimajo vzroka, pritoževati se čez Jugoslavijo. Kolikor se še širi med njimi republikanstvo in boljševizem, nagnenje k nemirom in neredom, je to izključno deio naših bivših nemškutar jev,.'ki so se zajedli v vrste soc. demokratov, ker najdejo tam še najbolj rodovitna tla za svoje peklensko delo. Nikdar ne zavidamo soc. demokratom njih novih prijateljev. Bojimo se pa, da bodo ti najnovejši pristaši soc. demokratov vsled svojega precejšnjega števila zrasli njim samim Čez glavo In da bodo pod soc. demokratsko zaščito zastrupili našo javnost tako, da se ne bo dalo več tega popraviti. Bojimo
LADIMIR LEVSTIK.
94 nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
Sklonil se je, da bi ji poljubil roko; toda preden je utegnil braniti, je dvignila ona njegovo desnico k sebi ter jo odela v nemo zahvalo svojih vročih, razpokanih ustnic.
»Za Boga, kaj delate!« se je zdignil grof. »To Je grešno... saj nisem vreden...«
»Do smrti vas bom blagoslavljala'« je mrmrala “Oinica. »Tako mi de, da sem našla človeka... ^aj mi bo laglje umreti!«
»Kdo govori o tem, soseda? Zdaj se pobrinemo nifeVa-še ozdravljenje; naročite si najboljšega zdrav-a m vse, kar vam on poreče.c no . ‘Prepozno je.« Marijin glas je zvenel skriv-v diakor bi brala obsodbo, zapisano globoko nlkol *^az vem’ ^ PrePozn°l t0 se nc zaceli Pok	**n	nekaj	v	blede	roke,	s	katero	je
le,	aza*a na prsi, je govorilo: »Saj	ne ginem od
Sn>|’a z*a’	kar me ^av'* Jc	hujše — je večno...«
obn • 'C’ ne’ uk0/toa,« se je preplašil gost. »Ne s te^j’ n-e Krešite! Ah, vidim, utrudil sem vas dei- dolgim pogovorom... Velja tedaj, kar sva ie ;,a? , , v.e *?rez skrb* in brez pomiselkov.« Vstal ’	hstnico	ter	jer	naštevati denar,
ne te*«r, ne!< se-'ie vznemirila ona. »Prosim vas, tra	nii ^ ; ne	meni!. r*enar je	Metina	skrb, izročite
a.J ga	spravi; boli me	gledati	nanj, in sram
me je... kljub vsemu.« Obrnila se je vstran ter zakrila oči z rokami. »Odpustite, bodite zahvaljeni...«
Grof se jc hitel poslavljati; šele zdaj je čutil, kako neozdravljivo je bila razjedla bolezen duha in telo. Marija pa, videč, da spravlja listnico, je vzkliknila zdajci:* Moj Bog, pozabila sem, da ste bili okradeni 1 Meta pravi, da so vam pobrali vse... in vi nama dajete nemara poslednji denar?«
Ves čas do konca je pomnila, kako nepričeko-vano so ga pretresle te besede. Prebledel je, zardel do las in povvsil oči kakor grešnik, ki si ga sredi blažene pozabe namah potegnil za vest.
»Nikakor ne,« je zaječal v globoki zmedi. »Kar sem imel pri sebi, mi jc ostalo... in razen tega imam v banki... oh, več ko dovolj! Ne bojte se zame.« Verjela mu je; toda vešče uho bi bilo spoznalo v njegovem odgovoru nepristen ton... Njemu ni bilo do denarja, in pravi vzrok njegove hipne po-bitnosti je bil drug, ne otroška Marijina misel f Toda ubogo dekle ga je gledalo z očrni hvaležnosti, ki je samo iskaia prisrčne besede, da bi mu jo rekla v slovo. »Oh, zdaj šele mislim na gospodinjske dolžnosti,« si je obtoževala, spremljaje ga par korakov, čeprav ji je branil. »Morala bi vas bila sprejeti, postreči vam s čim, pozabavati vas... Ali tako dolgo je že, da nič več nikoga k meni; vsega sem se odvadila! In Meta, se zdi, nima ničesar pri hiši, še zrnca kave menda ne premore... Zdaj, vidite, vam ne skrivam več; bilo bi greh, za tolažbo, ki ste mi jo prinesli.«
JBSJgBIlU-lLilLiL »Ml*JU-»141»
S sramežljivim smehlj ajem na ustnicah in v pogledu ga je prosila, naj še kaj pride: hudo bi ji bilo uživati njegovo dobroto, ako ji ne ostane vsaj malce znanec in prijatelj. Tako sama je; pokramljala bi kako uro, če ni prežalostno zanj v tej revni bolniški sobi.
»Ako morete jutri?« je dodala z otroško vdanostjo in hkrati z vidno željo, čutiti se vsaj enkrat še mlado damo sredi moške dvorljivosti kakor v ubegli prošlosti svojega zdravja in lepote. »Igrala vam bom na klavir, ker pravite, da ste ga radi poslušali — tem bolj, ko ste zdaj njegov lastnik.«
Sluteč hlepenje teh ubogih, trhlih prs, je šiloma potlačil svojo teško misel in navrgel siroti minuto tako ljubeznivega čebljanja, da so se ji lica in pči razžarele od zadovoljstva; nato je šel, z zatrdno obljubo, da jo obišče že drugi dan.
Komaj pa je ostala Marija sama, se jc zgrnila nanjo iz vseh kotov zavest bolezni in nepopravljive nesreče. Brez soLv očeh je strmela skozi okno in mašinelno premikala ustnice, šepetaje:
»O, kako lažen, njemu in sebi, ko govorim, da je umreti dobrota!... Izginiti s te zemlje jc strašijo brezdanje zlo — to začutim oh vsaki sapici, ki dihne vame, iz kraljevstva zdravja, moči in gibanja.. Dve tri besede vljudne tolažbe, mi je dal... usmi ljeno laž, da marem okrevati... in že kriči vsaks žilica v meni po življenju! Živeti, živeti... čeprav nesrečni, čeprav razpeti na križ... samo živeti I...«
'_____________ (DaljO
se, da bo JSDS zašla na pota, na katerih jih bodo vodili naši nemškutarji, ki bodo kmalu JSDS presegali število onih soc. demokratov, ki se zavedajo, da so Slovenci.
Danes že britko občutimo vedno večji vpliv nemškutarstva, ki ga ima isto s soc. demokratsko pomočjo naravnost v naši deželni vladi. Imamo dokaze v rokah, cla soc. dem. voditelji spremljajo uemškutarske dcputacijc v Ljubljano in Beograd, kjer jim, gredo, izkoriščajoč sedanjo slučajno moč svojo stranko, na roko in kjer dosledno preprečijo vsako akcijo, ki meri na Čiščenje našega naroda, in na zajezitev rovarskoga početja aadležnili tujcev.
Dokler ne bo naša vlada storila odločnega sklepa, da se izženejo naši kuferaši, toliko časa ne bo izvršila dolžnosti, ki jih je prevzela naprain narodu in državi. Naredba Štev. 232 o državnem nadzorstvu podjetij je pomanjkljiva in ne odgovarja svojemu namenu, ako vlada ne bo podpirala nadzornikov, marveč jih puščala na cedilu, kadarkoli bo kak nemškutar s pomočjo soc. demokratov iskal pri njej pomoči.
Podaljšanje železnice Št. Janž—Sevnica.
Že pred vojno se je o tem prepotrebnem podaljšanju mnogo govorilo, pisalo in delalo, a razmere, v katerih smo živeli v stari Avstriji, so bile pač lake, da nismo ničesar dosegli. Danes 30 se te žalostne razmere temeljito spremenile. Mesto sistema, ki je smo-lerno vsak gospodarski polet Jugoslo iranov trajno uničeval, imamo sedaj državo in državnike, o katerih smo v dno duše prepričani, da jim je za gospodarski razvoj in procvit svojih državljanov. V tem globokem uverjeftju stopamo pred forum centralne vlade s prošnjo za vresničenje toliko za-željene in prepotrebne Železniške zveze, ki jo utemeljujemo nastopno:
S Hrvatsko je danes spojena rodovitna in narodnih zakladov bogata Dolenjska le po ovinkih potom Belokranjske železnice. Pri gradnji imenovane proge se je oziralo Izključno na lokalne potrebe, v sled česar je ta železnica kot direktna zveza z jugo-izločnimi pokrajinami predolga; r.e-neuporabljiva pa kot prvovrstna prometna žila, zato ker je proga Bubnjarci-Karlovac kaj površno in slabo zgra-
!ena. Moralo bi se jo popraviti v ce-oti, in po temeljitem popravilu vspo-sobiti za progo prve vrste. Proga Reka—Zagreb je pa že itak preobre menjena.
Nujna in naravno življenjska potreba je, da se spoji Dolenjska z novo prvovrstno progo Št. Janž—Sevnica. Ta proga bi se dala lahko in lepo Izpeljati na levem bregu Mirne od Tržišča do Sevnice, kjer bi se zvezala z južno železnico v savski dolini. Tekla bi ves čas z malim padcem, ki
§a nikjer ne prekorači 5»/oo> Mostiči ez Mirno ne bi delali nikakih težkoč, le most čez Savo ob ustju Mirne bi bil večji tehnični objekt. Cela nova proga bi bila dolga le 12 km. Želez-flica Ljubljana—Trebnje je že vspo-Bobljena za glavno progo in črta Trebnje—St. Janž se z lahkoto spo-
?olni s preložitvijo v razvodu pri ‘rebnjem, kjer znaša tamkaj sedanja Btrmi ia 20%0 in z razširjenjem radijev v nekaterih krivuljah tako, da bi bili
4zpolnjeni vsi pogoji za dogradnjo
Ervovrstne glavne železniške zveze jubljana—Zagreb.
Imenovana spojitev St. Janške železnice bi vzpostavila prepotrebno zvezo z Štajersko, Hrvatsko, Banatom In Srbijo po najkrajši poti, kar bi bilo tudi v strategičnem oziru največjega pomena.
Zanimanje za gradnjo te proge je veliko ne le pri nas v Sloveniji, kar potrjujejo priloženi sklepi občinskih zastopov, ampak tudi že v gori imenovanih pokrajinah, Saj bi bila ta proga eminentnega gospodarskega pomena za najrodovitnejše in najboga-•tejše dele Slovenije, sploh Jugoslavije.
Zgraditi bi se pa dala. kar je posebno razveseljivo, s primerno malimi stroški. Obsežen promet, ki se vrši danes iz Dolenjske po ovinkih skozi Karlovac in Ljubljano v jugoiztočne pokrajine, nepotrebno obremenjuje obstoječe že itak- preobložene proge Ljubljana— Karlovec—Zagreb in Ljubljana—Zidan most—Zagreb.
Pomisliti, je treba, da je samo Št. Janški premogokop zmožen oddajati po tej progi do 12.000 vagonov premoga, ako se obenem zgradi kratko 3 km dolgo dovlačnico Krmelj—Št. Janž in omogoči dobavo premoga iz Kolu-derskega rova. Razen tega imamo v obratu že tudi Mirenski premogokop, ki je sposoben za obsežno razširjenje in pomnoženje svojega dobavljanja, ter bi lahko oddajal letno 6000 vagonov po tei progi. Ves ta premog je primoran iskat: si svoj irg v jugo-iztočnem delu države.
Ta zveza bo tudi pospešila otvoritev novih premegokopov, ker je v Mirenski dolini še mnogo premaga. Poleg tega še prav izrecno povdarjamo, da je Mirenska dolina bogata v Jugoslaviji na slino redki železni rudi, na manganu, cinku in svincu.
Vsi rudniki navedenih rud so bili svoječasno že v živahnem obratu, kar dokazuje velika cinkarna, ki je uspešno delovala v Karmelu nad 20 iet — dalje izvažanje žeiezne rude na vozovih iz Hrastnega v 6 ur oddaljen Dvor pri Žužemberku, a le vsled slabih prometnih zvez niso zamogli trajno vzdržati svetovne konkurence in vsled tega svoje delovanje prenehati.
Dolenjska je splošno bogata na lesu, zato kaj razvila lesna domača industrija, koje izdelke bi se izvažalo v ostale dele Jugoslavije.
Nasprotno pa je notranja Slovenija revna na žitu, živino- in prešičereji. Dokaz naši trditvi je dejstvo, da so bile te pokrajine navezane na uvoz iz bratskih pokrajin.
Vsa navedena dejstva dokazujejo dosti jasno prepotrebno nameravano zvezo.
Ropanje nemških tolp v Železni Kaplji.
V nedeljo dne 4. t. m. je pribežal v Železno Kapljo oddelek mariborskega pešpolka. Raznesla se je vest, da pridejo Nemci. Tedaj ;so se odpravili iz trga skoro vsi, k: so se po pravici bali, da ne bi jih Nemci umorili ali pa trpinčili. Da je bil strah upravičen, kažejo jasno poznejši dogodki. Že ko smo odhajali, je bilo povsod nabranih mnogo trških ljudi, ki so se odhajajočim posmehovali, rogali in kazali očitno veselje. Nekateri so odšli zvečer in tedaj so že visele nemške zastave: kmalu so civilisti iz trga nosili puške, ki so jih imeli v celih zalogah, po preveliki prizanesljivosti bivšega štacijskega poveljnika.
Opoldne prihodnjega dne so prišli nemški vojaki v trg; šli so po nje civilisti. Takoj po prihodu nemških vojakov se je pričelo ropanje, pri čemur so bili udeleženi tudi civilisti, ki so odnašali uropane reči. V župnišču so vzeli vse, celo štedilnik so razdjali, zaklali svinje in kravo. Navalili so se najprej na župnišče, ker so slutili tam bogat plen. G. župnik je tudi načelnik posojilnice, šolskega in narodnega sveta. Vodile so nemške roparje v župnišče Terezija Kušej roj. 'na Uršuiski gori nad Sv. Lucijo, in Ana Bolim, katere mati je bila Kranjica, torej dve trdi Nemki. Oropali so trgovino gdč. Juste Repič in trgovino gosp. Marije Pap; tu so celo hišo dali na dražbo; posestnice mati, ki je stara že čez 90 let, se jim ni smilila. Oropana je tudi belska občina iti tajnikovo stanovanje. Orga-' nist, ki itak ni imel preveč, je menda izgubil vse; on je menda zbežal, ravno tako ena hčerka, drugo hčer in še neko dekle so odgnali, kakor pravijo. Pri kmetu Ernestu Zupanc, p. d. Piskerniku so oropali menda vse. Tajnik belske občine je spravil tja nekaj reči. Takoj so poslali gor vojake; ko ti niso ničesar našli, je tekel Liizer,
grofov uradnik, da mora gor nekaj biti, kjer je on sam videl, da so gor peljali. Civilisti so iskali, dokler niso našli vsega kar je bilo pri hiši; ostalo je le pralno poslopje. Oropan je tudi kmet Alojzij Prušnik, p. d. Welfl, tega so odgnali, sin je zbežal; kaj je z drugimi člani družine, se ne ve; hiša je popolnoma izpraznjena. Pri županu belske občine so istotako vzeli vse, nazadnje so dali na dražbo celo posestvo, če jo je kdo kupii, ni znano. Kaj se je zgodilo z županom in njegove družino, se tudi ne ve. Popolnoma oropan je tudi županov brat Jožef Piskernik, p. d. Košnik. Ista usoda je zadela kmetico Stoparco^ in krnela Hoiarja v Lobniku; pri Stoparju je menda odpeljal ugrabljene reči Peter Prepotnik, lesni trgovec v Železni Kaplj', ki je med prvimi razvil nemško zastavo. Oropan vsega je tudi kmet Male v Lepeni, mežnar v Snar-jeti in kmetica Lipuš istotam.
To je samo nekaj slučajev. A gotovo je to le del divjanja nemške sodrge. Grozno trpijo naši dobri ljudje. Zato da so kmeti dajali prej tiškim delomrznežem živež dostikrat zastonj, zato jim plenijo hiše, ropajo, kar so si pridelali z velikim trudom in marljivostjo. To je nemška zahvala! Zato pa kličemo v imenu vseh, katerih glas ne more prodreti sem: »Pomagajte v strašni sili, rešile nas strašnega trpljenja in popolne gospodarske in narodne smrti, rešite naše kraje jugoslovanski domovini 1“
Naše severne meje.
Koroška fronta, n L j u b 1 j a n a, 20. maja. LDU poroča dne 20. maja ob desetih iz uradnega vira: Južno od Spodnjega Dravograda smo odbili dvakratni napad nemških patrol. Sovražna artilje-rija je obstreljevala hiše v bližini Sv. Roka zapadno od Slo /en j ega Gradca. Položaj neizpremenjen.
Mirovna konferenca,
Italijani so se odrekli Reki, Zadru in Šibeniku, k LDU Ženeva, 19. maja. (ČTU) »Tribune de Geneve“ poroča iz Pariza, da se bliža jadranski problem svoji rešitvi. Italijani so se popolnoma odrekli svoji suvereniteti nad Reko ter se s tem zadovoljili, da prevzame zveza narodov protektorat nad tem mestom. Istotako so se odrekli Zadru in Šibeniku.
Politični pregled.
p Interesantno dejstvo. LDU
Lugano, 19. maja. (ČTU) V že skoraj 2 meseca trajajočim veleizdajskem procesu Cavallini in sodrugi je prišlo včeraj med zaslišanjem bivšega ministra Maitinija do ugotovitve santnega dejstva, da Je sedanji minister za zunanje stvari Sonnlno se pred 18. avgustom 1914 delal na to, da stopi Italija v svetovni vojni na stran Nemčije.
p Papež za usmiljenje z Nemčijo in Avstrijo. LDU Berlin, 20. maja. (DKU) »Deutsche Ailgemeine Zeitung“ piše: V nekaterih dneh je pričakovati, da pokaže papež svoje naziranje in sicer na podlagi osebnih informacij o nedogiednih posledicah, ki bi jih imel Nemčiji vsiljeni mir za svet in za cerkev. »Lokalanzeiger" doznava od ministrskemu predsedniku blizu stoječe osebe, da išče Vatikan potov, da bi se mirovni pogoji za centralne sile omilili. Vatikan naglaša, da ako hoče Anglija iz samoljubnih političnih ozirov prizanašati izlatnu pri razdelitvi Turčije, tudi večinoma katoliško obrensko prebivalstvo Vatikanu more biti brezpomembno.
p »Naprej* je po našem odgovoru par dni molčal, kakor tepen kužek. Od vseh strani so mu letele nezaupnice in obsodbe radi njegovega surovega pobalinskega pisanja. V včerajšnji številki pa priobčuje dolgo pismo z Jesenic, kjer zagovarja svoje
verne. Kdor je kriv in kdor ni, bo pokazala sodnijska obravnava in je vsako prerekanje odveč. Priče bodo dokazale. — Čisto po .Naprejev em* pa je, da hoče sedaj očrniti druge. Piše namreč, da je opominjal delavce od „Zveze“ (Krščansko socijalne Zveze namreč) naj mu pomagajo tisto kritično nedeljo 4. t. m. Zvczarjl pa so mu baje »prav brutalno odgovorili, ne bomo. naj nam dado rajS voz, da družine spravimo od tod (z Jesenic)". —- S sumničenjem drugik le ne operete zamorcev.
Pokrajinske vesti.
kr Slovensko planinsko društvo naznanja, da je svoj hotel »Zlatorog** ob Bohinjskem jezeru že popolnoma zopet opremilo in oivorilo. Hotel je dobro preskrbljen z živili in najboljšo pijačo. Bližnji slap Savice je ostal v svoji lepoti nedotaknjen in v okolici že skoro izginejo sledovi, ki jih je zapustila vojska. Za izlete v ta krasni gorski kot nudi hotel »Zlatorog “ najboljše zavetišče. Prirejen je tudi za daljše bivanje poletnih gostov. Vozovi se v Bohinjski Bistrici že dobe,
kr Vuzenica. Radi Vašega boja z ,,Naprejem“, radi Jesenic, Vam prav prisrčno čestitam in se prav iz srca radujem, nad dejstvom, da se je vendar našel kremenit mož, značaji ki je postavil jez tem brezdomovinskim, internacijonainim lopovom. Vsevprek odobruje in hvali nastop Jugoslavije. Številni vojaki, ki so tu nastanjeni, so brali na glas v neki tukajšnji gostiln' Vaše Članke in jih zelo, zelo h val#;
Le tako naprej in koristili bodete v'e'j našim rojakom- proletarcem, kakor vS' internacijonaini listi in vsi šlrokoustn' rdeči demagogi.
kr Vuzenica. Narodni greh ali lahkomišlje,nost. Po umiku naših čet iz Koroške, se je vsa proga južne železnice od Sinčevasl do Vuhreda morala evakuirati. Ostati so le domači uslužbenci kakor čuvaji in delavci,-ki imajo nekoliko svojih posestev v bližnji okolici, Tako je bilo tudi na postaji Vuzenici. Uraduištvo je z in* ventarjem in raznimi spisi evakuiralo ter pustilo domače uslužbence na postaji, kakor so si sami želeli. Ko so sc po preteku nekaj časa naše čete zopet ojačile, so se nemške tolpe morale umakniti in naše železniško urad-ništvo je zasedlo zopet svoje poprej evakuirane postaje. Pri tej priliki so pokazali nekateri domači uslužbencu cla jim ni bilo toliko ležeče na svojm posestvih, kakor so poprej zah je vab temveč, da jc govoriio le njih uemško oziroma nemčursko srce za to da so ostali in počakali in sprejeli netnške tolpe. Kajti petorica od niih se jim je čisto jednostavno priklopila in zbežala z njimi vred na koroško ozemlje-Seveda jim je postalo v lačenbergarij* takoj jasno, da je vsaj desetkrat Dolj" še v Jugoslaviji, kjer se človek vsaj more nasititi, kakor pa s praznimi žo-lodci „hajlati“ po tako blaženem nemS* kem ozemlju. Po preteku 8. dni st® se vrnila dva brata „PoUner“, ki st® bila nastavljena kot bločna čuvaja n® , postaji Vuzenica, od koder sta (po pri' povedovanju drugih poštenih usluž' bcncev) takoj po evakuaciji telefoničn® obvestila Nemce v Dravogradu, da n®l sedaj le pridejo, ker ni nobenega jju* goslovanskega vojaka več v Vuzenici.
In glejte čudol Postajenačeinik, zaveden Slovenec, rojen Ljubljančan, spre-jel jih je takoj milostno nazaj v slu*' bo, ter odposlal zavedne slovenske substitute, ki mu jih jc poslalo obr®4' no nadzorništvo v zameno, nazaj 9® svoja stara mesta. Ko se je gospo«* načelnika opozorilo na nedopustno®* tega dejanja, se je mož upiral na P®' trdilo, ki jo je dotičnema izdal nemški načelnik v ,,Uunter Drauburgu na potno dovoljenje jugoslovanske komisije v Gradcu, ki je bila, mimogreo povedano, prav pošteno potegnjen • Tako torej I Sedaj bodemo fefluj radi premehkega srca našega PoSta»®7 načelnika, obanemčurska gada napr 1 na svojih pr3ih, da nas bodeta P
prvi priliki zopet nemškim tolpam in j^m pomagala razbijati in boljševizem u gajati po postaji. Ne, ne, to ne sme biti in tudi nikakor ne prepustimo. Kogar srce vleče v Nemško Avstrijo, la naj kat hitro pobere šila in kopita in naj gre z bogom. Nihče izmed Jugoslovanov ne bode potočil niti ene same solze za njim. Kdor se je pa enkrat že z izdajstvom Jugoslavije Pregrešil, spada najprvo v zapor in
Sotem naj se ga s silo iztira Čez mejo. ikakor pa ne spada nazaj v službo kakor se je to po preveliki popustljivosti g. postajenačelnika v Vuzenici na koroški progi zgodilo. G. Klarman! kaj je narodni greh? Obratno nadzor-ništvo v Ljubljani in vojaška oblast v Mariboru zganite rel
Dnevne vesti.
dn Zaplemba. Dobili smo uradno obvestilo, da bo od včeraj dopoldne naprej uvedena preventivna vojaška cenzura. Ker smo imeli mnogo gradiva o polomiji na Koroškem in smo vedeli, da ga po uvedbi te cenzure ne bo možno objaviti, smo hiteli ter priobčili včeraj članek Kje sokrivci. Policija ga je deloma zaplenila Iz ostanka pa javnost vendarle lahko razvidi, kdo so pravi krivci. Članek je vzbudil vseobčo pozornost in uvedla se je obsežna prelikava. Da zadene prave krivce zaslužena kazen, gradiva ne manjka. Zasledovali bomo vestno vso zadevo. v£°-est'ramo Pa Prod načinu zaplembe Se ie ob petih zjutraj je prišel K" poUc‘ie zaplenit, tako da smo »meh torej- Veljko Zamudo in vendar je predpis, da se mora zaplemba izvršiti najpozneje eno uro potem, ko se predložijo odtisi in ti so se predložili že ob poi 3
dn Škandal v kinu. Ker sem slišal, da se v „Kino Idealu" zadnje dni prirejajo predstave s slovenskim besc-dilom, sen šel pretečeno nedeljo v kino. Toda bil sem zelo neprijetno razočaran. Besedilo je bilo res slovensko, toda kakšno?! Slovnica taka, da bi se bile krave smejale, če bi bile navzoče. Tako n. pr. smo čitali citat: .Dam ti moje sreče", mesto: »Dam ti Svoje srce". In takih »slovničnih cvetk“ je kar mrgolelo po platnu. Nekateri posetniki so se temu opravičeno posmehovali, drugi jezili in parkrat se je čuio celo žvižganje. Vsi pa smo bili mnenja, da je to škandal za vodstvo in direktno sramotenje naše mile slovenščine, katerega ne bomo trpeli. Poleg tega je bila pisava tako slaba »n zanikarna, kakoršne nimajo niti učenčki prvega razreda, In še tisto Juko zapacano, da je bilo nemogoče Če vodstvo kina ne premore slov ega uslužbenca, ki bi bil vešč za to*1-8116 P*8ave' »»j sl usjme in plača 8Posobno moč, saj mu slovensko cinstvo znt0Sj skupaj dovolj tiso-j* to zadostuje ...! n Čistimo! Pri finančni upravi lužijo še vedno modrokrvni Laschan, nanl karnjolec Goritsclmigg, Scliumi, h 'xler^,e ,tutt5 Quanti. Quousque tandem? Žalostni slučaji na Koroškem dam bodo konečno odprli oči ter pokazali pot, ki jo imamo ubrati.
dn Vnovčevalnica za živino in bo prodajala od vštete sobote 24. maja 1.1. naprej v ljudski mesnici !*a Sv. Jakoba trgu v Ljubljani vsem favnim uradnikom in uslužbencem, vsem javnim in ubožnim zavodom go-zadnje meso s priklado po 15 K kUrt8 ter 8oveje sprednje meso s pri-se t2np° K za kg. Vsak upravičenec cij°, /a Ukazati v mesnici z legitima-da 'tam i P°trd‘Iom svojega urada, v nnnpH.M*buje. Meso se bo sekalo
6. do 5^kih- sredah in sobotah od *U. ure
do in11, ^°tni listi se vidirajo od 8. od 2o 1 od 15, do 18- ure vsak dan Praznih m' nadalie razen nedelj in oblasti ^ P°sj0?iu di avske divizijske tas«, soba št. 11, H.nadstr.
vladne L~!£anfjo ž niimil s^ge nekai n« ?e Proti hujskanju so
Še 3ki?t?mtag.a(5,xvendar se Pa najdejo h&nie l ImJskači. Naleti se povsod posebno priljubljeno polje so
jim razne gostilne in brivnice. So to ljudje, ki celo vojsko niso nič delali in tudi sedaj lenuharijo, ker mislijo, da jih mora država zastonj rediti. Posedajo pri vinu ali šnopsu in sejajo plevel, ker dobro vedo, če se jim huj-skarijc posrečijo, bodo za nje zopet nebesa brezdelja in postopanja. Najboljše zdravilo za te in pa vse one, ki se hočejo odtegniti vojaški službi bi bilo, da se jih zbere v posebne kazenske kompanije ia se jih pošlje v Albanijo. Priklopili bi se jim pa tudi vsi oni nemškutarji, ki imajo še vedno skrito orožje in municijo pripravljeno za eventualen prevrat. Marš tja doli v albanske hribe, tam je pravo zdravilišče za one lopove in bedake, ki napačno razumejo pojem svobode!
dn Za Stanovanje v Ljubljani je težko, zelo težko. Toda ako imajo posestniki le malo dobre volje, se isto lahko najde. Tako je oddal velebgovec Ant Krisper stanovanje pravoslavnemu duhovniku, istotako veietrgevka gospa Bernatovič je odstopila enemu podpolkovniku z gospo in otroci, nadalje veletrgovec Kollmann nekemu majorju z gospo. Mnogi in mnogi so še brez stanovanja in mnogo je posestnikov, ki bi lahko oddali stanovanjc, ako bi imeli le malo dobre volje. Deželna vlada in magistrat se trudita in rada bi preskrbela vsakemu stanovanje, a če posestniki nimajo toliko človekoljubja, da bi odstopili, imata deželna vlada in pa magistrat velike težkoče s preskrbovanjem. — K temu poročilu žalibog moramo pripomnit’, da slov. veljaki ne vpeštevajo stanovanjske bede, da i oni zapirajo svoje številne sobe, sobane in stanovanja našim srbskim bratom. Znamo za imena veie-važnih političnih oseb, ki razpolagajo z mnogobrojnimi sobami. Ali ne velja tudi za te stanovanjska odredba?
dn Osebna vest. Včeraj se je peljal skozi Ljubljano v Pariz šef francoske misije v Mariboru major di. Reverdv.
dnPozabljtvnavijalec Za 10.000 kron bankovcen je v nedeljo proti 15 uri pozabil neki trgovec na st a-nišču kavarne Union.
Narodno gledišče.
Dramsko gledišče:
at. maja, sreda, »Revolucijska svatba*, znižane cene, izven abon.
22. maja, četrtek, popoldne »Krojaček junaček, dijaška pred., znižane cene, izv. a.
23. maja, petuk, zaprto.
24. maja, sobota, »Zemlja", B/57.
25. maja, nedelja, „Smrt majke Jugoviče?*, izv. abon.
26. maja, „Zemija“, A/57.
27. maja, torek, preparandlsti ,.Tekma'', izv. abon.
Ojteruo gledišče:
21. maja, sreda, „Bajacci“, »Evelina" za B 3/45 abon.
22. maja, četrtek, zaprto.
23. maja, petek. »Zemlja", obhajanje Danilove 40 letnice. Izv. abon.
24. maja, sobota, „Favart", za A 56.
26. maja, nedelja, , Favart", za C 56.
26. maja, pondcljek, zaprto.
Gospodarstvo.
g Izvoz v Nemško Avstrijo,
Ker so trgovski krogi in občinstvo sploh premalo informirani o državni naredbi glede izvoza v Nemško Avstrijo oziroma v inozemstva sploh, smo se informirali o tem na merodajnem mestu, kjer smo dobili sledeča pojasnila: Z razpisom ministrstva za trgovino in obrt št. 3316 z dne 10. marca 1.1. so razveljavljena vsa dovoljenja za izvoz preko demarka-cijske črte. Dovoljenja za izvoz živeža in drugih stvari izdaja samo centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom v Belgradu. Brez izkaznice tega urada ne sme nobena pošiljate? čez mejo. Izvzete so le male količine živeža za osebno potrebo državtjanov SHS, ki živijo onstran demarkacijske -črte. Za izvoz teh živil zadostuje izkaznica pokrajinske vlade Dovo jenja za izvoz, ki so jih izdale pokrajinske vlade ali delegati finančnega ministra pred ustanovitvijo centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom, so neveljavna. Centralna uprava je začela izdajal? izkaznice za izvoz 14. t. m.
po ratifikaciji kompenzacijske pogodbe z Nemško Avstrijo. Na ta način bo imela centralna vlada po polen pre gled in kontrolo nad našo trgovino.
Razna poročila.
Velika dinamitna eksplozija.
r LDU Christiani ja, 20. maia. (DKU) Pri včerajšnji eksploziji v di-namitni tovarni Eugene je bito upepeljenih večje število tovarni pripadajočih stavb in 50 oseb težko ranjenih. Popoldue se je javilo uradno, da obstoji velika nevarnost, da se vnamejo še drugi bližnji stavbeni kompleksi. Poizkus, izprazniti skladišče dinamita, se ni posrečil, ker vsled silne vročine ni bilo mogoče priti v bližino. Prebivalstvo beži, ker se je bati nadaljnih eksplozij.
Aprovizacija.
Mast in špeh prodaja vojna prodajalna v Gosposki ulici na nakaznice mestnega magistrata. Cena masti 26 K in Špehu 20 K za kilogram.
Zadnje vesti.
Dogovori med Italijani in Jugoslovani.
Pariz, 20. maja. (Pos. poroč.) Do informacijah iz krogov itallj. delegacije so ostali doslej direktni dogovori med Jugoslovani in Italijani brezuspešni. Naša delegacija noče v nobeni točki odstopili od svojih zahtev.
Nemški Korošci zopet varajo.
Jesenice, 20. maja. (Izv. por.) Danes ob 6 uri 30 minut je metal neinško-koroški aeroplan zopet hujskajoče letake po vsem obsegu jeseniške občine. Letaki so predvsem naperjeni proti Narodni vladi v Ljubljani.
Wilsouovi novi predlogi.
Bel g rad, 20. maja. (izv. por.; Glasom poročil iz Pariza je strvil WiIson v jugoslovansko-italijanskem spotu nov kompromisni predlog. Italija naj bi se proti kompenzacijam v Mali Atiji odpovedala Dalmaciji in Reki. Tudi naj bi Jugoslovani popustili od svojih zahtev in bi bili odškodovani z ugodnimi pogoji na drugi strani. Vsled teh vaznih dogodkov v zunanji politiki je imel ministrski svet dve zelo važni seji
jadransko vprašanje se bliža odločitvi.
LDU Pariz, 19. maja. (DKU)
Ageuce Havas poroča: Pogajanja o
adranskem vprašanju še niso končana Po informacijah pri delegatih se do-znava, da se rešitev bliža. Zagotavljajo da Italija in Jugoslavija ne moret? sprejeti druge rešitve, kakor inter-nacijonalizacijo Reke, katero bodo tud najbrže sklenili.
Proti zvezi narodov.
LDU St. Germain, 20. maja (DKU) »Nev? York Herald" javlja: \ pondeljek se je sestal kongres v Washingtonu. Veliko senatorjev je izjavilo, da ?e bodo do skrajnosti upirali proti zvezi narodov v obliki, kakršno nameravajo sedaj. Najprvo bode poizkusili izločiti pogodbo o zvez1 narodov iz mirovne pogodbe. Ako jitr to ne bo uspelo, se bo najbrže ratifikacija pogodbe zelo zakasnela
Francoske finance.
LDU St. Germain, 20. maja (Duu. KU). V »Populairu" priobčuj* Pavel Mistral zelo pesimističen članek o francoskih financah. Začenja '2Ntad njim poročilom proračunske komijufc ki priporoča, da se pooblasti francoskt banka, da izda za štiri milijarde no vit bankovcev. Mistral meni, da finančne gospodarstvo, ki temelji samo na tiskanju bankovcev, ne pojde več dolgo da se morajo, ako se hočejo ognit bankerota, najprej lotiti fi tančnega problema. Kakor je tudi težak, je venda treba ukreniti vse potrebno, da ga rešijo Vladajoči krogi, ki so dovolili tatvine in dobičkarstvo vsake vrste In ki ogro žajo deželo s tem, da pravijo, da bc Nemčija vse plačala, — se tulijo, d* bi zavlekli uro finančnega obračuna Zakriti hočejo brezdno, pred katero st dovedli Francijo s tem, da so se podvrgli kapitalističnim in imperialistični oj silam ter se ne morejo odločiti, da b zahtevali od bijržoazije žrtve, ki Jur sodijo; vendar pa ne bodo utekli neizogibnim posledicam svojih napak ir zločinov. Kmalu bo bf!a usodepoln« ura obračuna, ko bodo morali vzet denar tam, kjer se pač nahaja.
4% državni boni in regulacij« valute.
Ministrski svet je sklenil, da sr bo ob priliki regulacije valute, t. j povodom izmenjave kron za dinarie izplačalo za vsakih 100 kron, vplača nih na 4 o/ državne bone, po 5 di narjev več kakor za ostale krone. Tt je zlasti važno za one, ki plačujejr državne bone z gotovim denarjem Rok vplačevanja na 4% državne bone je podaljšan vsled odredbe fiaančneg! ministra do 1. junija t. 1.
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Pesek.
T*aks .Zvezna tiskarna* v Ljublia«K
|5j Proda se:
Častniški plašč iz najfinejšega sukna, nerabljen, se zelo poceni odda. Na3iov v upravništvu.	610
Revmatični. Aparat za termalno in parno kopel, dobro ohianjcn, se proda. Najboljše in hitro zdravljenje. Ogleda se v pisarni vinske trgovine: Brata Molan, Glavni trg, Celje.	j>0e
Sir trdi alb Tilsit zopet
v zalogi pri Mlekarski zvezi v Ljubljani po primerni ceni.
_	508
Prodam mlado lepo
kravo mlekarico. Martin Švajger, Letuš, Rečica.
Spalna soba (pohištvo)
nova, se ceno proda. Naslov pove: I. Jugoslovanski anon-cni in informačni zavod Beseljak <£ Rožanc Ljubljana, Frančevo nabr. 5.	606
Več tiso« vsakovrstnih steklenic sc proda po nizki ceni..Kje pove uprava. 1119
Proda sc: Zidna opeka, ca 120 m s starih dobro o-hranjenih bukovih deščic za tlak J n ca 150 m2 starih skril za skrilnato streho pri Robertu Smielowikem mestnem stavbeniku, Rimska c. 2. 599
Klasični spisi ter muzi-
kalije iz sedanje dobe, nad 160 snopičev, so za 100 K samo skupaj naprodaj Mestni trg 12 11 nadstropje
Tri sobne garniture so naprodaj v Virantovi hiši, Rožna ulica št. 2. Ogleda se lahko vsaki dan od 10-12 in od 2—4 ure popoldne.	Iščeta se dva vrtalna moj stra k večjemu vrtalnemu aparatu »Rapid" z električnim pogonom. Spričeval« potrebna, plača po dogovoru. Sentjanžki premogokoj A. Jakil, Krmelj, Dolenjsko 697
$ Kupi so: H	
Kupujem smrekov les, jelka, hrastov In bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETI, parna žaga za drž. kolodvorom. Ljubljana. 419	Sprejme se več čevljarskih pomočnikov in štepari-co. — Pismene ponudbe st prosi pod »Štev. 100*, poštno ležeče, Ljubljana I. 593 Več čevljarskih pomočnikov se takoj sprejme. Zs hrano in stanovanje je preskrbljeno. Anton Lesjak, čevljarski mojster, Kandija sS, Novo mesto. 690
Vinske »ode 60 —500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvu pod »Vinski sodi*.	
Iščem moško ali kensko osebo, ki bi ml bila v pomoč pri nakupu trgovine. Naslov pove uprava Jugoslaviie. 5<4 Knpi se večja množina vreč za oglje. Ponudbe na upravo pod »Vreče". 59»	
	13 Razno:
	Mlin In žago vzamem \ najem, eventuelno kupim. —■ Ponudbe pod J. P. na uprav-nlštvo. 5»i
Kupim ali vzamem v najem takoj dobro idočo trgovino ali gostilno. Ponudbe pod »L. B.“ poštno ležeče, Radovljica, Gorenjsko. 573 5-1	
	Trgovino z mešanim bla* .om bi rada vzela v najem rgovka, izvežbana v trgovini z mešanim blagom. — Ponudbe pod »Trgovka" na upravo. 5®
Kupim dobro ohranjene gorske čevlje št. 42 ali 43. Ponudbe z navedbo cene na upr. Jugoslavije. G03	
	V vseh premoženjskih in gospodarskih zadevah se obrnite zaupno na Gospodarsko pisarno Dr. Ivan Cer ne, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, (nasproti kavarne Union) tel. 37, uraduje od 8 - Vsi, in od 3 - 5. r,2T
H Slu*be: jjj	
Gosli »e poučuje. Ponudbe na upravo pod godba eoo	
Bencin motor,
20 HP, la angleški fabrikat, skoraj nov, se ceno poda. Dobavi se tudi nekaj bencina. Naslov pove L Jugoslovanski anončni In informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.
Priporoča se tvrdka i
Tovarniška zaloga šivalnih atrojev za vsako ohrt in njih posameznih delov, igel in olja, ter dragega galanterijskega blaga,
Večja partija pisemskega papirja v pismih in kartonih ter ovitki za urade.
staro in novo,
slivovko, rum itd,
mulim po najnižjih cenah.
Kupujem suhe gobe, dobre vreče.
Dne 21. maja ob 9. uri dopoludne se vrši v skladiščih »Balkana* na Dunajski cesti javna dražba raznega
Ljubljana, St. Patra nasip št. 7
jPST ob Ljubljanici. "pg
Močne vrvi za stavbena podjetja, vrvene lestvice, pisalna miza se proda. Poizve se pri tvrdki
Leopold Fon
Ljubljana, Stari trg štev. 6.
!a bukova, več vagonov, se prodajo posameznim odjemalcem ter postavilo v hišo rudi na drobno. Mizarji in strugarji dobe lepa debela bukova četrtna polena v vsaki množini. Naslov pove I. jugoslovanski anončni in infor-mačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.	112t
Za majniške izletnike
se priporoča z dobro postrežbo po primerni ceni
Na delo se sprejme
talcoj proti dobri plači
večje štstilo: tesarjev, stavb, mizarjev, kolarje«, zidarjev, kleparjev, koscev
Zglasiti se je pri ,Državni posredovalnici za delo*, v Ljubljani, Gradišče 4. 1^==
HOTEL »TRIGLAV", BLED
>a stenografijo, strojepis, pravopis in trgovsko pismo, računstvo in navadno knjigovodstvo, dvojno in ame--ikansko knjigovostvo, lepopis, slovenski in nemški jezik, pričnejo dne 2. junija in trajajo 4 mesece. Prospekti brezplačno. — Zasebno učilišče n. Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica štev. 17, I. nadstr.
J. C. Kotar
> Ljubljana Wolfov a ulica 3	/
Celje.
Zaloga galanterijskega, norimber-škega in modnega blaga ter kranjskih izdelkov. 950 Na debelo in drobno.
JULIJ MEJNI
Ljubljana, Šeienburgava ulica št
Namizno olje, primissima molfeta, 1 liter K 28*-Pristno olivno olje,
1 liter K 32-
Pir* fin superior
bel in rujav, se proda. Oddajo se le cele bale, oziroma role ali ce) vagon. — Pisma pod »Ovojni papir*, Ljubljana, poštni predal 74.
Nezmerno pijančevanje je naša narodna sramota in poguba.
Poraza na Koroškem je v prvi vrsti krivo popivanje in nenravnost med vojaštvom.
Pijanci in nezmerni pivci so grobokopi laroda.
Kako se morete vendar pri tej narodni nesreči in vsestranski stiski še veseliti in razgrajati!
Sramota pijancem! Sramota tistim, ki iz umazane dobičkaželjnosti dajejo piti do pijanosti !
Če hočemo živeti, napovejmo na celi Črti boj nezmernosti in vsej razuzdanosti! Če ne, uničili nas bodo naši sovražniki in uničili se bomo sami.
Q| Opozarjamo na brouro: g
„Kod naj se potegne pravična
meja med Jugoslavijo in lialijo?^
Za uvoz in izvoz
prevzamem blago vseh vrst, kakor žito, moko, milo, itd. katero imam vedno v zalogi. Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z h- referencami. Import in Egport
Ferdo Sert, Maribor.
ioou	Koroška	cesta	21.
Spisal prof. F. Seidl. Z enim zemljevidom. N Založil odsek za zasedeno ozemlje.
Cena. 1 krono.
Dobiva se po knjigarnah, v upravništvih Jugoslavije11 v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu.
Lastna korist in ljubezen do domovine nam velevata, da podpišemo državno posojilo.
==j' iF=^a0hB=db
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je naša nenadomestljiva, nadvseljubljena, dobra žena, ozir. skrbna mati, sestra in svakinja
žena posestnika in gostilničarja
»Narodna knjižnica”
Snopič 1 In 2.
UaMna Hodnika izbrani spisi.
včeraj dne 19. maja o polnoči v 36. letu starosti, previdena s tolažili - sv. vere, nenadoma preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 21. maja 1.1., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta št. 71 na pokopališče k sv. Križu,
kjer se položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 20. maja 1919.	_
Anton Koman, posestnik in gostilničar,
mož.
Anton, Angela, Ivan, Srečko in Marija
otroci.
Marija Adamič, Alojz Centa, Ivan Centa, Terezija Centa,
brata in sesiri.
Franc Koman,
svak.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
Cena 3 krone.
Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Proslavimo spomin Valentina Vodnika s tem, da ga spoznamo I
pfr Naročite takoj! “M