TRST, petek 25. februarja 1955 Leto XI. - št. 47 (2976) PRIMoRSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel 94 638. 93 808, 37-338 !!RE««oSTVO; bL' MONTECCHl St. S, III. nad. — TELEFON 93-*«» IN 94-63* — Reštm predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — —--- ■------------------ - cinv-niie unrav ■ » ~ °Gl,ASI: od 8.-12.30 m od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, “r2“Vna zaiozua oi j-, upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. .............. — ja demokratičnega inozemskega tiska, Državna zatožoa Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tisKa u. zu Rimski senat začel razpravo Rai?pv°j Gromiko-NuiKng • ratifikaciji pariških sporazumov pred kon,erento °raIoroi,,vl Danes se bo v Londonu nadaljevalo zasedanje podkomisije OZN za razorožitev, ki je ^>s® jasno, kakšno taktiko bo v borbi proti pariškim sporazumom uporabila opozi- prokinjeno v juniju • laburisti odobravajo anglešKO proizvodnjo vodikove bombe V Togliatti zahteva, da se začne razprava o zemljiških pogodbah na plenarnih london, 24 $5|jL . . v . , v.vv začne v Londor J “ poslanske zbornice, medtem ko položaj med demokristjani se ni razčiščen podkomisije ozn ’ r , tev, ki jo sestavlj Vuracl 24. - Izjava senatorja je ozrač- je, v(PSI), da________________ 0 ^tilikaHu1 S6nat- razpravlja Zdblov a - J X panskih spora-taterem .u8ažno od onega, v "lu Hii\° . isteir> vpraša-^0tttica u^lrala poslanika ŠUe hr>’a„Z- verjetno ozna-ribližnr, » .potek diskusije, ea tS° “b ‘stem «su se je ne0arW Palačo Madama 6u>nstranmv~^ala skup;na de-Proti nu„ ki so protestirali ‘fosil; let5i0Zltvi Nemčije m “'“Istran n ' Pollciia )e de-fsla nekat. razPršila in areti-P°Prej v , udeležence. Ze {' Predseds^t 1 tednih' pa !“ števil,, 0 senata domva-l11 Pri nif-i>rotestne resolucije Peka ter? S° se zSla,ii’e tu-Venda aeleSacije. 1(9 diskusij danas‘ijega pote-razbrati vo.s-e ni bilo mogoče V* Ubrati 1 pot namera-ž8vleče r_:f.v,a opoziciia. da jP°razutn0„ (kac,'jp pariških se je za 5'sWjo°v ^ ..vp_lsalo samo deset PegotovostMrirda Pa 'e tudi imed orožij ? zadnjega eno f-L op°zicija’ K katerimi se ho-^aciji. boriti proti rali- Drugo ?T°žje ;’p ^srietno nevarnejše ga je zporednt manever. '' s Pismn"eS-SpV°žil Tugliat- - 11 v V CII. I'42 vzporedni mane v ■j s pismih s sprožil Tut s>ske ™K® Predsedniku j ^rem ™,ce C-ronchiiu, naj po- V se v začne «kladym zahteva, LajPrava -Prav'Inikom __________ na r,i„_Zeml3iških pogod-! .k°misiunarn'h sejah tud, L Ze Prekr.^5-3, kmetjistvo, ki n' PredlSu do'očeni čas .Stoiku. ? a poročila sih Gi e ,1 r °tVUg J f * i/uuo. 1 v- “Psogia^i Se sred> najhu;-* 2ačn» V vladni koalt--ravs. v 1,-T Parlamentu raz-ri bi bile vladne .^ranlte veri«, ' ullc JPotla'! seboj ° razdeljene ne ff«*j. p““J’ ‘emveč tudi na dlt današnje nada-Pofi0 vzpostavlja suverenost Zahodne Nemčije. 3. Sporazum, ki dovoljuje bivanje zavezniških čet v Zahodni Nemčiji, 4. ŽTiiiiih94*1-*''ražprivljatro i Francosko-nemški sporazum o t»L>Pre.P3godbah, ne da bi Posarju. «'Wiii0seže<> sporazum Ob otvoritvi seje je social- jjaj Stankami* in v ni demokrat Karl Schmid lici9 do J’ O' verjetno pripe- predložil resolucijo, s katero it ja vladne koa- zahteva odložitev razprave o ratifikaciji, dokler se ne napravijo novi poizkusi za pogajanja med Vzhodom in z.a-hodorn. Resolucija je bila zavrnjena m takoj nato so trije poročevalci zunanjepolitičnega odbora podali svoje poročilo. Demokristjan dr. Hans Fur-ler je poročal o sporazumu, ki ukinja okupacijski statut in ureja bivanje tujih čet v Zahodni Nemčiji. Med drugim je izjavil, da so tri za-hodne sile zagotovile nemški I i ne bodo sklicale f v Padi Da vladne koa-ca vlade. *Un,° Dtifir d.i.skusiji v sena-b0-°v. šta 9C1"P Pnriških spo-

i (vinila senatorja hJ’>. h„KPl) in Morandi j^ini' addrž= s hitev -Vni je dejal, da ni povzročil njen Irak Anfli£>a«i "'H odklo- ?m!.! Sveč— a fe ^ prl' da se tupravičen strah. r bi > tji>adaIno me" 0m0RO' [je: m oborožitev fotovos*. da se za ame- / la,. 8 hv r - Sas. A- k Fvropi v ,« —k u Vojaških či- la* ^a° ev*L , s’ S 'ako >nip-8iad Pridobil v°isko de' sen-?v Donim rezervno ar- , paj ,e nato pozval > SDrpSn,° D0™’'1* nre- Pl, e.a Povečali Sk,Ppf' k‘ bi °*t, nn,? mednarodno 'M? Uk4e n0VP V0- PojI Qpetoo„„y., rURt'm tab"- !Ptm S°zitia 1 razvoj mu-^otni- Ja m-j ................ hla hi«r'ed dvema na P1okoma. Končno se vladi, da ne bodo sklical konference poslanikov za nadzorstvo glede spoštovanja pravic, ki so si jih pridržale. Socialni demokrat Willv Prandt je obrazložil mnenje večine in' manjšine v odboru glede vstopa Zahodne Nemčije v NATO in v ZEZ. Liberalec Karl Veorg pfleiderer je poročal o sporazumu o Posarju. pfleiderer, ki osebno nasprotuje temu sporazumu, da ne odceplja Posarja od Nemčije,ker se vprašanje meja lahko reši samo z mirovno pogodbo. Zatem je pfleiderer pozitivno ocenil sklep Francije, da «se odpove svojemu položaju ekskluzivnosti v Posarju v korist sedmih bruseljskih država, obžaloval pa je, da «vzpostavitev svoboščin v Posarju ni sponta-naa, ter izrazil upanje, da «nove pretvezea ne bodo omejile njih učinkov. Pfleiderer je v imenu odbora tudi izjavil, da referendum, s katerim se bo posarsko prebivalstvo izreklo o novem statutu, ne pomeni izvajanja pravice o svobodni izbiri. Izrekel je zadovoljstvo, da se bo izvedel nov referendum, po mirovni pogodbi. Vztrajal je zatem na izvajanju gospodarskih ukrepov, ki jih določa sporazum v okvi-ru «vedno tesnejšega gospo-dgrskega sodelovanja med Francijo in Nemčijo«. Na popoldanski seji so go-orniki govorili o tem, ali ra- tifikacija pariških sporazumov olajšuje ali pa ovira združitev Nemčije. Socialni demokrat Wehner je poudaril, da pariški sporazumi v ničemer ne omenjajo obveznosti velesil glede nemške enotnosti Po njegovem mnenju bo vključitev Zahodne Nemčije v zahodni blok imela za posledico dokončno vključitev Vzhodne Nemčije v sovjetski Vojaški razgovori v Bangkoku !?oj konferenco ministrov SEATO ijj 2^0vor med Edenom in Dullesom o razlikah v angleškem secjQTer’škem stališču glede Formoze - Bangkok določen za ez stalne organizacije SEATO - Stassen na konierenci Vredpoldan7ki N*i, seato Po današ-seji konfe- - pravi,b da 'je^bu Udnu?n za ,edeZ D^Hcijc u T,a manilske državr, Bangkoku bo f9?oi 6a Pred«* d!|lca imela il>Vai0vi teVn ®tavnika. «da se 10 v e;isu ‘T stalno sodp-tr>čilo6 Zaseri=P' i50. svet do °8°vori|I kot pravi po- Vaiipr«dstav,?'i, se ,ud>. Az **t'lahko :°čent 'rane ««bji7 bali delovne CIaliziranlaV c|amc bfi hal—! oseb.,a za do. da bo-zahte-pomoč np delovni” ?,estavljali p,> sku Pine izve- ■vT; • h^da8š(b p,7iuerence za‘riu-\ Predlagale podpo* gEAToaga,lkioere« pa ugotav-l:a, da saupscina spioh m protestirala piuu naglemu prehodu iz centi a in levice v ECI« IA-T iti učilitCL>. Socialistični »ropuiaire«, u-gotavija, ua gjauiCov program me Vseouje ne spiošue poii-t,a.e ne puaroumu steviuc. V se lo je prispevajo, aa je raure dobil mimo lnvestiiuru: in to je bna ccua, Ki jo je desnica zaiitcvaia za svoj prista-neK. na aias>ovaaJe za zaup-Pico«. »tranc Tireur« piše v zvez: fraueoSKo-lUnizijoKimi pogajanji; tndgar zaure je zaiadi nisiva njegove vecme ujetniK KCion.aine oligarmje, n.) je ^rušila njegovega prednika«, isti Ust uodaja: »pravijo nam, I ua imamo pred seooj »liuen-genlne« zmerne, Ki ne Dudo | an siaose Karte, To si je seveda zeieti, toda v dvomu ul v upravičenem nezaupanju ostane ena sama pot; pot o sestavi demoicraučne in Kon-sltuKtivne opozicije, ki jo nu-ui levica, auiera je s svojt siraui sestavljena v gia\ nem iz socialistov in sindinalistoV. Ne do mogoč liopen uspešen napor za zuruzitev s.l Drez ujm«. progresistični »Liberation« pa je mnenja, da nova vlada iie more biti zadovoljiva. Londonski »j,imes» se sprašuje, Kaj do fcaure ianKo naplavil, in pise: «nazeii utj-stva, da je uai Franciji viaao v Kritičnem trenuiKu, moiua ite do mogel napraviti mnogo«. List pa se tolaži, da Do t aure mnogo napravil, ce bo dosegel rauukaojo pariškrn sporazumov, tuvevv York Times« izraza zauovoljstvo, da le bila nova viada sestavljena prav v trenutku, ko si Kancier Adenauer prizadeva, na doseže rauliKacijo parišK.n sporazumov, ter je inne.ija, aa bosta oba viadna predsednica lahKO skupno delala, aa dosežeta dokončno ratifikacijo, V francoskih političnih Kro' gili je mnenje giede traja-,ija nove viaue deljeno. Fesi-m.sti so mnenja, da koniDi-nacija »evropeistov« in n« sprotnikov evropskega gibanja ne more dolgo trajati. Optimisti trdijo, ua bo nova viada zaradi kraievnin volitev in zaradi pocitnic lahko vzdržala sest mesecev. Fes l-misti pa zopet poudarjajo, da imajo golisti, ki naspiotujejo nemški oborožitvi, 5 ministrskih mest, demokristjani pa samo eno manj. Iz tega izvajajo zaključek, da bo zopet prišlo do zastoja kakor v zadnjem casu, in da je padec nove koalicije samo vprašanje časa. Med opazovalci je razširjeno mnenje, ki ga podkrepljuje tudi ozračje v narodni skupščini, da je bil Faure konec koncev izvoljen le zaradi tega, ker je kriza že predolgo trajala, in kandidat je izkoristil priliko, da krizo zaključi, ker njegov program ne vsebuje nobenega eksplozivnega vprašanja. predložiti nove predloge poleg j Jugoslaviji se bodo ameriški onih, ki so že vsebovani v fran- I novinarji sestali z uglednimi cosko-britanskem načrtu o raz-I jugoslovanskimi novinarji in orožitvi. Na drugo vprašanja I obiskali nekatere gospodarske je predstavnik dejal, da je objekte blizu Beograda. «kaj malo verjetno«, da bi bi- ' -------- Is Nutting ip. Gromiko govori-!—. _ . . . tudi o Formozi. Ameriško delegacijo bo vo- flUICalliU .2 Uš V ilO dil stalni predstavnik ZDA pri OZN John Cabot Lodge, francosko Jules Moch in kanadsko Robertson. Podkomisija, ki bo jutri nadaljevala delo, prekinjeno v juniju, mora pripraviti poročilo o razorožitvi, ki bo predloženo komisiji OZN za razorožitev. Med dosedanjimi razgovori je bilo sovjetsko stališče stalno naklonjeno takojšnjemu uničenju vsega atomskega orožja, medtem ko so zahodne države sprejele fran-cosko-angleški načrt, ki predvideva uravnoteženo in postopno zmanjševanje tako konvencionalnega kot jedrskega orožja, da bi se zagotovilo stalno ravnotežje sil. Poleg tega predvideva francosko-an-gleškj načrt tudi ustanovitev vrhpyncga nadzornega organa nad izvajanjem razorožitve. Zadnji sovjetski predlogi, ki so vsebovani v izjavi sovjetske vlade iz prejšnjega tedna, in ki jih bo verjetno jutri Gromiko predložil v uradni obliki, obsegajo popolno uničenje zalog jedrskega orožja, ter blokiranje oboroženih sil m vojaških kreditov na ravni od 1. januarja 1955. Medtem se izve v angleških parlamentarnih krogih, da je laburistična poslanska skupina. ki se je sestala danes predpoldne, odobrila sklep britanske vlade o proizvajanju vodikove bombe. Obenem je večina laburistične skupine sodila, da je treba med bližnjo parlamentarno debato o državni obrambi kritizarti vlado, ker glede na velike stroške proizvodnje jedrskega orožja ni vzporedno zmanjšala predvidenih izdatkov za proizvodnjo klasičnih vrst o-rožja. Britanski minister za letalstvo lord De T.Isle and Dudley ie objavil danes proračun svojega ministrstva za leto 1955-1956. Proračun bo znašal 513,9 milijonov funtov-šterlingov (letos 491.0 milijonov) in predvideva med drugim, da bodo prihodnji mesec prišli v redno službo novi^ reakcijski bombniki vrste »V« — tako imenovani po začetnicah svo- O panslavistič nevarnosti v Posarju SAAiiBRLEc-ivEN, 24. — E-r.otni sindikat v Posarju je danes zjutraj pozval 300.000 posavskih ueiavctv na splošno 24-urno stavko zaradi protesta proti sklepu vlade, ki je proglasila nadaljevanje stavke 70.0J0 kovinarjev.ki se je začela v ponedeljek, za nezakonito. Demokrisljanski sindikat, ki je sodeloval v stavki kovinarjev, se pozivu za splošno stav-Kj ni pridružil. Nocoj je vlada proglasila z.i nezakonito tudi novo napovedano stavko in opozorila sindikalne voditelje, da bodo odgovorni za škodo, ki bo nastala zaradi piekinitve dela. Zaradi sklepa vlade so sindikati včeraj dali ukaz, naj se stavka 70.000 kovinarjev danes prekine. Proti sklepu vlade je danes nad 3.000 demonstrantov priredilo demonstracijo. V povorki so hoteli iz Voelklingena vkorakati v Saarbruecken, toda policija jih je ustavila. Prišlo je do spopadov. Policija je uporabljala sclzilne bombe. V polemiki z «Demo7crncijo», ki je v svojem poslednjem u-vodniku. dokazovala, da panslavistične nevarnosti ni, je predvčerajšnji eMessaggero Veneto» skušal dokazati, da ta nevarnost dejansko obstaja in da je prav zaradi tega potrebno, da imajo odgovorni italijanski krogi to nevarnost stalno pred očmi, predvsem v njihovi vsakodnevni politiki do Slovencev. Za tako pisanje tega lista bi se mi sicer niti ne zmenili, če ne bi šlo, na žalost, za precej zakoreninjeno prepričanje nekaterih krogov, ki svojo politično kulturo in orientacijo grade na zaključkih, ki izhajajo iz zelo površnega opazovanja zgodovinskega dogoja-nja v bližnji preteklosti. Toda, če bi šlo le za povsem nedolžno nevednost ali pomanjkanje treznega presojanja dogodkov, bi v tem ne bilo nobene nevarnosti; vsa tragika pa je v tem, da so ti krogi prepričani, da gre za prav tako panslavistično nevarnost, kakršno si oni slikajo v svoji nacionalistično razvneti domišljiji, kar jih v praksi vodi do zadržanja in celo do ukrepov, ki naj bi to umišljeno nevarnost zajezili. (Pri tem izpuščamo možnost, ki pa je vse prej kot izključena, da se ta spanslavi-stičnu nevarnost» uporabi kot pretveza za dejansko ruznaro-dovalno politiko na škodo Slovencev, kakršha je bila v veljavi za časa fašizma). Po podpisu drž. pogodbe bo Avstrija izven hlohov Zunanji minister Figi o odnosih z Jugoslavijo jih imen; «Valiant». «Vulcan» in «Victor» — namenjeni a-tomskemu bombardiranju. BEOGRAD, 24. — 7. marca bo prispela v Beograd skupina 30 ameriških provincij-skih novinarjev, ki potujejo po srednje-evrepskih državah. Med tridnevnim bivanjem v DUNAJ, 24. — Avstrijski zunanji minister Figel je nocoj pred člani društva za mir o-pisal razvoj avstrijsko-jugo-slovanskih odnosov in jih navedel kot primer, kako dve sosedni državi lahko z dobro voljo prebrodita vse težave. Kijub zapletenim vprašanjem sta Avstrija in Jugoslavija uspeli najti sporazumno rešitev v prepričanju, da se za miroljubne odnose splača precej žrtvovati. Figi je nadalje poudaril, da položaj Avstrije zahteva negovanje dobrih odnosbv z vsemi sosednimi državami in da bo to politiko Avstrija vodila tudi do vzhodnih sosedov. Avstrija se ne bo po Figlovi izjavi po podpisu državne pogodbe priključila nobenemu bloku. Avstrijski zunanji minister je ponovno pozval velesile naj podpišejo državno pogodbo, in izjavil, da je avstrijska vlada pripravljena proučiti vsak predlog. Gledališči iz Panza in Men v Jugoslaviji BEOGRAD, 24. — Med grškim: uradnimi zastopniki in komisijo za kulturne zveze z inozemstvo se vodijo razgovori za gostovanje drame a-tenskega narodnega gledališča v Jugoslaviji. Atenska drama bo verjetno gostovala maja V začetku aprila bo gostovala v Jugoslaviji Dilardova skupina francoskega narodnega gledališča iz Pariza. Francoski umetniki bodo v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani izvajali dela Cor-neilla in Moliera. Podpisan vojaški pakt med Turčijo in Irakom Besedilo bo objavljeno danes - Egiptovska vlada sklicala konte, renco ostalih držav Arabske lige - Zanikaue govorice o zbiranju turških čet ob sirijski meji in o pripravljenosti egiptovske vojske RIETI. 24 — Danes zjutraj so nadaljevali z iskanjem_ o-stalih trupel na področju, kjer se je ponesrečilo Del-gijsko letalo »DC 6». Zaradi novega snežnega viharja so ob 13 uri delo prekinili irt ga bodo nadaljevali jutri zjutraj. Dane« so izpod srnja in ledu odkopali skupno 12 trupel, ki. so jih prenesli v Rieti. Ankare C j J A o 'eheran IRAN bLVM&i Pndctzt, O KAIRO KUVAJT BAGDAD. 24. - Ob 23.45 p,j krajevnem času so v Bagdadu podpisal: turško-ira-ško pogodbo. Za Irak sta podpisala ministrski predsednik Nun Said in zunanji minister Bašajan, za Turčijo pa ministrski ptedsednik Mende-res in zunanji minister Ke-prulu. Podpisali so dva izvoda pogodbe: enega v arabskem jeziku, drugega pa v turškem. Iraški parlament se bo sestal prihodnji teden da pogodbo ratificira. Oba ministrska predsednika sta «e danes ves dan razgo-vuijala glede nekaterih sprememb besedila pogodbe. U-radno (»oročilo o lazgovorih in besedilo pogodbe bodo objavili jutri zjutraj. V Kairu je medtem predstavnik vlade sporočil, da bo egiptovska vlada povabila vse arabske države razen Iraka na konferenco, na kateri naj bi revidirali pogodbo o mad-arabski kolektivni varnosti sirijsko ljudstvo, da bi odrekla zaupanje vladi«. Predsedstvo egiptovske vlade je zanikalo, da bi eg p-tovska vojska dobila uksz. naj bo pripravljena. Predstavnik turškega poslaništva nosti. Dodai je, da bo Egipt jv Kairu pa je izjavil, da ni-v primeru zavrnitve te nje-1 ma nobenega potrdila o za-gove zahteve izstopil iz te trjevanem premikanju tur-pegodbe ali pa se bo imel'ških čet ob sirijski meji, m za razrešenega vseh obvezno-1 da sc mu zdijo te vest; zaradi položaja, ki je nastal s podpisom turško-iraške pogodbe. FrL korist miru in človeškega napredka. Ce k tem naporom nimajo ti Krog j prispevati drugega kot brezplodno hujskanje o #panslavistični nevarnosti#, potem je bolje, da molče. — J — 25. februarji 1 »m-: vi Na današnji dan je leta 1»45 pričel sovražnik močno ofenzivo na enote NOV in POS v Zanod-ni Benečiji. Danes, PETEK 25. februarja Valburga. Inoslav Sonce vzide ob 6.53 in zatone 17.44 Dolžina dneva 10.51 vzide ob 7.41 in zatone ob Jutri, SOBOTA, 26, februarja Porfjrij, Sori-ka S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Občinski odbor namerava za letos pristati na povišanje tarif ACEGAT? Predloženi proračun za leto 1955 predvideva nad 700 milijonov lir primanjkljaja, ki pa se bo predvidoma znižal na okrog 450 milijonov lir Vlada je črtala dolg podjetja, ki je znašal 1 milijardo 700 milijonov lir za ACEGAT, predležil letošnji proračun tega občinskega podjetja, ki predvideva: dohodkov lir 5,008.430.000 izdatkov » 5,715.810.000 A? včerajšnji izredni seji | da bo podjetje letos kupilo 6 tržaškega občinskega sveta jel novih avtobusov, ki bodo na- odborrnk Carra. ki^ odgovarja domestili stare, ki so sedaj v službi na raznih progah. Hkra- ti pa je tudi razvidno, da se je primanjkljaj avtobusne službe znižal na 2 milijona 500 tisoč lir. Ob koncu poročila odbornik Carra ugotavlja, da je vlada črtala 1 milijardo 700 milijonov lir dolga in s tem rešila podjetje plačevanja nadaljnjih obresti in vračil. Črtanje dolga bo prihranilo letos podjetju 51.800.000 lir obresti, ki so že bile vključene v letošnji proračun pod postavkov »pasivni interesi*. Hkrati pa bo podjetje dobilo vrnjene vse obresti, ki jih je plačalo za 1953.in 1954. leto. Na osnovi gornjega prihranka in vračil računajo, da se bo letošnji primanjkljaj znižal za 101 milijon 900.000 lir. Občinski odbor pa je sklenil predlagati upravni komisiji podjetja ACEGAT znižanje stroškov raznih postavk za najmanj 155 milijonov 100.000 lir. Na ta način se bo predviden primanjkljaj 707 milijonov 380.000 lir znižal na 450 milijonov 380.000 lir. Ob začetku seje je obdornik Carra predložil tudi obračun ACEGAT za 1953. leto. Podžupan Visintin, ki odgovarja tudi za javna dela pa je predložil občinskemu svetu sklep o stroških za vzdrževanje komi sije, ki naj bi sodelovala pri izdelavi popravkov in novih predlogov za obnovitev mestnega regulacijskega načrta, ki zapade 31. decembra letos. Predlog je bil sprejet z nekaterimi popravki, ki so jih predlagali občinski svetovalci. Danes bo redna seja občinskega sveta. Razprava o občinskem proračunu in o proračunu ACEGAT se bo nadalje vala prihodnji torek. Primanjkljaj lir 707.380.000 Upravna komisija ACEGAT že Več let zaporedoma predlaga občinski upravi povišanje tramvajskih, avtobusnih, trolejbusnih in drugih tarif za uravnovešenje bilance podjetja. Po daljšem proučevanju, je rečeno v poročilu odbornika Carre, je upravna komisija ACEGAT predložila občinskemu odboru načrt za povišanje tramvajskih, trolejbusnih, avtobusnih tarif in cene vode ter plina na osnovi posebnih lestvic, ki so jih že izdelali. Te lestvice predvidevajo nespremenjeno stanje samo za delavce, ki se poslužujejo prevoznih sredstev podjetja, s 25-odstotnim povprečnim povišanjem za vse druge kategorije in posebno diskriminacijsko ceno samo za vodo ir: plin na osnovi uporabe. Ta povišanja bi prinesla podjetju povprečno 689.850.000 lir več dohodkov letno. Drugi predlog sloni na povišanju prevoznih tarif na gornji način in na indiskrimina-tijsko povišanje cen električne energije sploh in vode, kar bi dalo podjetju povprečno 703.000.000 lir več dohodkov letno. Te predloge je občinski odbor že lani zavrnil zaradi izrednega gospodarskega stanja področja, kljub temu, da je priznal, da bo treba prej ali slej podvzeti potrebne ukrepe za sanacijo financ podjetja ACEGAT. Vprašanje primanjkljaja je bilo predloženo državni oblasti, ki je sklenila kriti primanjkljaj z izrednim denarnim nakazilom občinskemu proračunu. Na ta način je bil krit lanski primanjkljaj. Letos pa se postavlja isto vprašanje. Proračun predvide- SLOVENSKA GOSPODARSKO va nad 700 milijonov lir pri- [ KUL’I URNA ZVEZA v Trstu bo imela v nedeljo 27. t. m. ob J. uri na svojem sedežu v Ulici Roma 13 prvo zasedanje glav-Lega sveta z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo referentov. 3. Diskusija. 4. Sklepi. vse napore, da se poveča avtomobilski tovorni promet in zlasti napore, da se uvede tak tovorni promet tudi med Trstom in avstrijskim zaledjem. Vendar predstavljajo ti ukrepi z avstrijske strani predvsem pritisk na sosednje države, da se pride do večstranskega sporazuma, ki bo upošteval avstrijske interese in u-redil avtomobilske tovorne prevoze. Prav Avstrija je namreč zelo zainteresirana pri tem prometu in je večkrat izrazila željo, da se tak promet večstransko zadovoljivo uredi. Po drugi strani pa so tržaški špediterji tudi že večkrat postavili isto zahtevo in to tako, da bi se omogočili avtomobil stah, ki vežejo Avstrijo s Trstom skozi jugoslovansko o-zemlje. Komemoracija Eugena Curiela V nedeljo bo v gledališču Rossetti komemoracija Eugena Curiela, tržaškega antifašista in pobornika za enotno mladinsko fronto v Italiji, ki je padel pod fašističnim svincem 24. februarja 1944 v Milanu. Komemoracijo prireja odbor, ki ga sestavljajo predstavniki PCI. PSI. PSVG. gibanja «Uni-ta popolare* in nekaterih drugih organizacij. Spominski govor bo imel Corrado Bonfanti- ni, ki je bil med vojno povelj-ski tovorni prevozi ne samo ] nik partizanske brigade «Mat-skozi Trbiž temveč tudi po ce- 1 teotti*. Zakaj se je zmanjšal promet z lesom? Poročali smo že, da se je v januarju promet z lesom skozi tržaško pristanišče zmanjšal kar za 9.000 ton, saj so v omenjenem mesecu pripeljali v Trst le okrog 15.500 ton lesa. Glavni vzrok za tako drastično znižanje prometa z lesom je v dejanskem pomanjkanju razpoložljivega lesa tako jugoslovanskega kot avstrijskega izvora. Obe deželi sta zaradi tega ob koncu leta uvedli še ostrejše o-mejevalne ukrepe za sečnjo in za izvoz lesa, pri čemer so jugoslovanske oblasti celo razveljavile še sklenjene kup-čijske pogodbe. V tej zvezi se sedaj pogajajo predstavniki rimskih in beograjskih oblasti. Lokalni gospodarski krogi sodijo, da bo na koncu le prišlo do kompromisa. Bistveno enak položaj pa je nastal tudi z Avstrijo, kjer pa je odvisna rešitev od rezultatov pogajanj med Avstrijo in Nemčijo o neizpolnjenih avstrijskih dobavah. Do sedaj se v tej zvezi ve samo, da bodo v marcu ponovno tozadevna pogajanja med obema državama, ki so se razbila v Hamburgu. Z UCERAJSN.lt: SEJ F. DEUINSKO-NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SUETA Zasedanje ql. svela SGKZ manjkljaja. Tudi fitos so pravniki podjetja opozorili občinsko upravo na visok primanjkljaj, ki ga je treba kriti. B predlogi upravne komisije o povišanju tarif in cen uslug ACEGAT bi ta primanjklaj lahko krili. V poročilu odbornika Carre je rečeno, da se občinski odbor zaveda, da v današnjem gospodarskem položaju področja ni mogoče povišati cen. Hkratj pa opozarja, da je neizbežno povišanje cen uslugam ACEGAT. V nasprotnem primeru bo podjetje utrpelo preveliko škodo. Po teh besedah sodeč, bo občinski odbor morda že letos postavil na dnevni red povišanje tramvajskih, trolejbusnih. avtobusnih tarif in cene vodi, luči in plinu. Zaradi tega že danes opozarjamo občinsko upravo, naj skuša zmanjšati stroške podjetja ACEGAT v kakršni koli drugi postavki, samo cene uslug naj ne poviša, ker bi to predstavljalo dejansko znižanje delavskih plač. (O posameznih postavkah proračuna bomo pisali naknadno). Iz poročila je tudi razvidno, Poostrena avstrijska kontrola nad prevoiom blaqa s tovorniki Avstrijske oblasti so pričele izvajati na mejah mnogo o-strejšo kontrolo za prevoz blagu s tovornimi avtomobili. Tuji prevozniki morajo sedaj spoštovat; vse tozadevne avstrijske predpise in med njimi tudi oredpis, ki določa. du ne sme biti tovorni avtomobil V prikolico skupaj težji od 28 ton in daljši od 22 metrov, poleg tega pa je treba za avtomobilske prevoze plačati posebne takse. Za italijanske avtomobiliste pa nameravajo avstrijske oblasti uvesti posebno dovoljenje za tovor, kot to delajo že sedaj italijanske oblasti za avstrijske prevoze. Ti avstrijski ukrepi bodo brez dvoma občutno prizadeli Zavrnjen predlog upravnega odbora o povišanju davkov na zemljišča in dohodke Odobren občinski proračun za tekoče leto, ki predvideva 40,976.000 lir dohodkov in 77,972.000 lir izdatkov - Povečanje nekaterih občinskih davkov Sinoči so svetovalci devin-sko-nabrežinskega občinskega sveta nadaljevali z razpravo o občinskem proračunu za tekoče leto. Brez pomembnejših pripomb so odobrili postavke, ki so bile predvidene v dohodkih, zato pa je bila diskusija toliko večja potem, ko je župan v imenu upravnega odbora predlagal občinskemu svetu, da bi povišali nekatere davke, ki so zapopadeni v naslednjih postavkah; Dodatni davek na zemljišča in zemljiške dohodke naj bi se povišal za 130 oziroma 160 odst. trošarina na vse predmete, ki so podvrženi trošarini naj bi se zvišala za 25 odst. (razen električnega toka in vina), trošarina na električni tok za razsvetljavo naj bi se povišala na 10 lir, povečajo naj se tudi dohodki iz družinskega , davka. , Vsi svetovalci, ki so posegli v diskusijo, so sicer u-gotovili, da ima občina velike izdatke ter da je zaradi tega treba storiti vse, da se primanjkljaj zniža. Toda odločno so se uprli predlogu župana in nekaterih članov u-pravnega odbora glede povišanja davkov na zemljišča in zemljiške dohodke. Svetovalec Drago Legiša je na pr. omenil, da bi s tem davkom, ki bi se globalno povečal za okoli 30 odst., močno obremenilo kmetovalce, kakih 400 po številu, ki predstavljajo eno tretjino prebivalstva de-vinsko-nabrežinske občine. Izjavil je, da po njegovem mnenju ne tiči vzrok za tako obremenitev kmetov samo v finančnem faktorju, temveč da je treba vzroke iskati drugje. Svetovalec tov. Leopold Legiša je poudaril, da bi kmetovalci s povečanjem davkov IVimiHflllltlK VESTI II IllISPIIIIflKSKIH P (HI 4 J IDI .11H I) IIItiI1 Gospodarski sporazum med Italijo in FLRJ naj bi bil v najkrajšem času podpisan Spura/uin predvideva dobavo industrijske oprema v vrednosti 2(1 milijonov dolarjev - Predlog tržaške trgovinske zbornice Poročali smo že, da je italijansko ministrstvo za zunanjo tigovino objavilo tekst dogovora, sklenjenega v jeseni v Beogradu, o načinu plačevanja 30 milijonov dolarjev dolgov Italije Jugoslaviji. Po vesteh iz italijanskega tiska sledi, da se sedanja gospodarska pogajanja, ki se vrše v Rimu med obema deželama, prav tako u-godno razvijajo, kot so se pogajanja o ureditvi dolgov v Beogradu. Tako so v neuradni obliki znani nekateri rezultati dogovora o gospodarskem sodelovanju med bema*deželama. Ta sporazum predvideva dobavo industrijske opreme v skupni vrednosti 20 milijonov dolarjev. Tudi tu je na prvem mestu, kot že pri sporazumu o dobavah v zvezi z dolgovi, e-lektrična oprema in sicer v skupni vrednosti 12 milijonov dolarjev, medtem ko so tri milijoni nakazani za avtomobilsko industrijo. 3 za dobave poljedelstvu in en milijon dolarjev za opremo tekstilne industrije. Sporazum o gospodarskem sodelovanju ne zamenjuje redne trgovinske pogodbe, o kateri prav tako razpravljajo v Rimu, temveč je nekajj dodatek k tej pogodbi, čeprav je z njo tesno povezan. Težko je reči, kdaj se bodo gospodarska pogajanja v Rimu končala, ker so pogajanja zavita v precejšen uraden molk. Vendar pa lahko sodimo tudi po teh posameznih vesteh, da se pogajanja bližajo h koncu. Kot je znano bodo na teh pogajanjih razpravljali tudi o načelnem sporazumu za kasnejše sklepanje regionalnih trgovinskih sporazumov med Trstom in Slovenijo in Hrvaško škem. Ta del pogajanj pa je zavit v še večji molk in se je do sedaj samo slišalo, da je menda Tržaška trgovinska zbornica predlagala sklenitev posebnega trgovinskega sporazuma z bivšo cono «B» v vrednosti okrog 2 milijona dolarjev. Tak sporazum bi bil seveda nezadovoljiv za tržaško gospodarstvo, saj bi omogočal trgovinsko zamenjavo izključno med dvema dokaj ozkima conama, medtem ko predstavlja tradicionalno tržaško zaledje mnogo obširnejše področje in ko tudi goriški sporazum obsega teritorialno mnogo širši predel. Proslava 30. obletnice smrti dr. Klementa Juga Slovensko planinsko društvo priredi v četrtek 4. marca t.l. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma spominsko proslavo 30-letnice smrti pionirja slovenskega planinstva dr. Klementa Juga. Na sporedu bodo recitacije in predavanje s skioptičnimi slikami. Vabljeni planinci in vsa kulturna javnost. Nesreča v kamnolomu S prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh so včeraj zjutraj pridržali na I. kirurškem oddelku 37-letnega težaka Marcela Flega od Domnja št. 70, kateremu so zdravniki ugotovili globoko rano na zatilniku. Flego zaradi svojega stanja ni mogel povedati, kaj se mu je pripetilo. Njegov de- ________ . lovni tovariš, ki ga je spre- po vzgledu sporazuma, ki je i mj| 7 rešilnim avtom v bol-že vefi let v veljavi na Gon- ] nišnico, pa je dejal, da je Flegu med delom v kamnolomu Faccanoni priletel na glavo precejšen kamen. Prst si je zlomil V trenutku ko je 22-letni mizar Humbert Legiša doma iz Ceroveij št. 11 včeraj popoldne delal prj vzidavanju nekega roloja, se mu je ta nepričakovano izmuznil iz rok in leve roke in mu zlomil prvi člen. Legiša se je takoj zatem zatekel v bolnišnico, kjer so ga morali zdravniki pridržati s prognozo okrevanja v 10 dneh na ortopedskem oddelku. Nepošten begunec Predvčerajšnjim zvečer je 49-letnj begunec Sandor Ivanfi iz taborišča pri Sv. Soboti prijavil policiji, da so mu neznanci okoli 23. ure 22. t.m. ukradli par čevljev z nogavicami vred. Policija je tak >j uvedla preiskavo in tako to preiskovalni agenti izvedeli, da je nekdo ponujal drugemu beguncu ukradene čevlje. Na podlagi tega so agenti aretiralt 18-letnega begunca Borislava Tepavca istotako iz taborišča, ki je najprej zanikal tatvino, vendar je moral kasneje priznati dejanje. Mladenič je tudi pojasnil, da je čevlje Drodal 42-letnemu Raf-faelu Di Pintu od Sv. M. M. Sp 1319, katerega je policija tudi aretirala in ga nato skupno z beguncem izpustila na n-časno svobodo. Oba pa so prijavili sodišču in sicer begunca pod obtožbo tatvine. Di Pinta pa zaradi nakupa ukradenega blaga. na zemljišča in zemljiške dohodke izgubili vse veselje do dela z zemljo, še posebno pa bi to občutila mladina, ki že tako beži za lažjim zaslužkom v mesto in zapušča rodno zemljo. Podobne razloge je navajal tudi tov. Jože Pahor, medtem ko je svetovalec dr. Skrk dejal, da bi bili s tem poviškom kmetovalci prizadeti trikrat, kajti poleg omenjenega davka bi morali plačati tudi vse ostale davke, ki bi prizadeli domače prebivalstvo. Končno je dal župan predlog o povišanju davkov na zemljišča in zemljiške dohodke na glasovanje, vendar je občinski svet s 6 proti 5 glasovi predlog odbil. Občinski svet je nato imenoval komisijo, v kateri so svetovalci Ivan Milič, Grat-ton, Mirko Legiša, Floridan in dr. Skrk, ki boj piegledaia premoženjsko stanje o"bčanov ter skušala povečati/ družin ski- davek. Nadalje šo svetovalci odobrili ‘povišanje trošarine na vse predmete, ki so podvrženi trošarini, in sicer za 55 odst., z izjemo vina. električnega toka in žganja za domačo uporabo. Trošarina na električni tok za razsvetljavo pa se bo povišala od 1,90 lir na 10 lir. Kljub temu, da so svetovalci na predzadnji seji že zaključili poglavje o občinskih izdatkih, so morali o tem ponovno razpravljati. Občinski uslužbenci so se namreč pritožili, ker je občinski svet znižal postavko za nadurno delo uslužbencev od 680.000 na 380.000 lir ter zahtevali, da se odobri poprej predvidena postavka. Svetovalci so po glasovanju njihovi zahtevi u-stregli. Prav tako so odobrili po zakonu predvidene izdatke za nove doklade istim uslužbencem v višini 2.850.000 lir ter prispevek v njihov pokojninski sklad v znesku 2.600.000 lir. Po zaključni diskusiji je občinski svet soglasno odobril proračun za tekoče leto v naslednjih končnih postavkah: 40.976.000 dohodkov, 77,972.000 lir izdatkov (v to vsoto je vračunano tudi 7,246.000 lir deficita iz lanskega leta), kar pomeni, da ima devinsko-na-brežinska občina predvidenih 36.996.000 lir primanjkljaja. V nadaljevanju je odbornik Ado Slavec podal poročilo o prošnji družbe aGIP, ki namerava postaviti v Sesljanu 4 bencinske črpalke in je v ta namen zaprosila za odstopitev kosa jusarskega zemljišča. Svetovalci so prošnji ugodili in tako bo družba AGIP plačevala letno najemnino 20 tisoč lir za dobo devetih let. Svetovalci so se še pogovorili o nelojalni konkurenci potujočih trgovcev z zelenjavo, ki s svojimi nizkimi cenami škodujejo domačim trgovcem ter pooblastili župana, da podvzame potrebne u-krepe. Sledil je tajni del seje. zato naj le še omenimo, da so občinski svetovalci odobrili dunajski apel za mir ter vzeli na znanje pismo o počastitvi spomina Curiela. IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Od 2 let na 6 mesecev so mu znižali kazen Decembra lani je kazensko sodišče izreklo proti odsotnemu 36-letnemu Vincenzu Ma-niscalcu iz Palerma obsodbo, po kateri bi moral mož, ki je bil obtožen podpisovanja z lažnim imenom in posesti u-kradenega blaga, sedeti 2 leti v zaporu in plačati 10.000 lir globe. Ob isti priliki pa je sodišče popolnoma oprostilo 44-letnega Alessandra Zet-ta iz Ul. Baiamonti in 44-letnega Adama Leporeja, Oba možakarja sta prišla pred sodišče potem, ko je Zet-to hotel prodati lastniku trgovine v Ul. Mazzini, Oronzu Pastoreju, nekaj blaga. Trgovec si je blago ogledal in s presenečenjem ugotovil, da je blago njegovo; nekaj dni prej so namreč neznani zlikovci vdrli s pomočjo ponarejenih ključev v njegovo trgovino in mu jo pošteno oplenili. To je bilo novembra leta 1945. Lastnik je seveda pozval policijo, ki j* Zetta pridržala in zaslišala. Slednji je zanikal tatvino in pojasnil, da mu je blago izročil Lepore, da ga proda. Ker je slišal o tatvini, ki jo je utrpel Pasto-re in ker je bil prepričan, da je mož v stiski, se je namenil k njemu v upanju, da bo sklenil kupčijo. Lepore, katerega so tudi aretirali, pa je med zasliševanjem pojasnil, da mu je blago izročil neki Di Pasquale, katerega je policija tudi pridržala in zaslišala. Slednji je zanikal tatvino in dodal, da je blago dobil od nekega Prot-tija iz Milana,, zaradi česar ga je policija po podpisu zapisnika ,Izpustila.1, Sele kasneje. ko je bila proti- vsem trem razprava pred sodiščem, so ugotpviii. da Di Pasquale, ki se je predstavil, ni oni Di Pasquale, ki je podpisal policijski zapisnik in ki je Lepo-reju izročil blago. Zaradi tega so razpravo odložili in nadaljnja preiskava je ugotovila, da ni bil Di Pasquale nihče drugi kot Maniscalco. Zaradi tega so moža prijavili sodišču tudi zaradi podpisa policijskega zapisnika z lažnim imenom in so ga na prvi razpravi obsodili na hudo kazen. Možakar pa je vložil priziv in njegov odvetnik je zahteval, da mora obtožba lažnega podpisovanja zaradi zapadlosti odpasti, kar je sodišče tudi sprejelo. Na podlagi tega so Maniscalcu znižali kazen na 6 mesecev zapora in to zaradi posesti u-kradenega blaga. NADALJE VANJE MEZDNE BORBE KOVINARJEV Enourne stavke v Sv. Marku se je udeležilo 75 odst. delavcev Danes se stavka ponovi v ladjedelnici Sv. Marka in Tovarni stroje? • Nobenega rezultata na pogajanjih glede odpustov v 1LVI V sklopu protestnih 'stavk, ki jih je napovedal sindikat kovinarjev Delavske zveze, so stavkali včeraj delavci ladjedelnice Sv. Marka in sicer v delu delavnic od 10. do 11. ure, v ostalih delavnicah pa od 13.30 do 14.30. S stavko hočejo delavci prisiliti Confindu-strio. da se končno prične pogajati za sklenitev nove delovne pogodbe, za izboljšanje mezd in preureditev akordnih dodatkov, tako da se bodo zaračunavali na celotni poenoteni mezdi in ne le na osnovni kot doslej. Stavke se je udeležilo 75 odstotkov delavcev, medtem ko so vsi uradniki delali. Stavke pa so bili oproščeni; osebje menze, stražniki, gasilci in delavci nočne izmene. Po posameznih delavnicah je bil odstotek stavkajočih različen. Od 286 navzočih varilcev jih je delalo 98 (med njimi 66 iz Tržiča), od 56 kleparjev sta delala samo dva. od 184 cevar-jev jih je delalo 38, od 260 mehanikov jih je delalo 92, od 298 delavcev, zaposlenih pri gradnji ladijskih trupov, jih je delalo samo 25 itd. Danes bodo ponovno stavkali v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev, in sicer zopet po posameznih delavnicah po eno uro zjutraj in popoldne. Kljub precejšnjemu uspehu teh stavk pa je treba ugotoviti, da preprečuje popoln uspeh sindikalna razcepljenost, ker stavkata oba največja sindikata vsak na svojo roko. Ce bi prišlo do enotnega nastopa vseh delavcev, bi imele stavke mnogo večjo težo m bi morali delodajalci končno le popustiti; tako pa vztrajajo prj odklanjanju vsa1"’11 pogajanj. * * * Na sedežu Zveze industrij-cev so se včeraj zbrali predstavniki delavcev in podjetja ILVA ter začeli razpravljati o napovedanih odpustih 28 starih delavcev, katerim so se sindikalne organizacije uprle. Ker se na teh pogajanjih niso mogli sporazumeti, so jih odložili na prihodnji torek. Prispevek iz Amerike za «Primorski dnevmk» ■Slovenska narodna čitalnica* iz Clevelanda v ZDA je poslala kot prispevek za naš tiskovni sklad 25 dolarjev. V pismu so sporočili, da so prispevek nakazali v zavesti, da n,aš list vrši važno nalogo v korist tržaških Slovencev, na novo ustanovljeno progo med Benetkami in Trstom ter Pirejem. Istočasno pa seveda isti odgovorni krogi ugotavljajo, da bo v kratkem skoro nemogoče ustanoviti novo pomorsko progo Jadran -— dalmatinska obala — Rirej, ker pomorska družba ne razpolaga s potrebnimi ladjami, ki bi bile primerne za to progo. (kIUTIKEINPOROCILa) «Trnu//čica»/n«Coppe//a» sinoči v gledališču Verdi S prvo uprizoritvijo baletov ((Pravljica o Trnjulčici« (Favola delta belia adorrnentata) in «Coppelia» je gledališče Verdi sinoči izčrpalo svoj letošnji operni repertoar. Komponist in dirigent Giorgio Camtoissa, ki ga Tržačani že poznajo kot avtorja krajših koncertnih in komornih skladb, se je včeraj predstavi! s svojim baletnim prvencem «Pravljico o Trnjulčici« ki je doživela krstno predstavo. Orkester je dirigiral komponist sam. koreografsko pa je uprizoritev pripravila Nives Poli. Ne da bi se spuščati v podrobnejšo kritiko Cambisso-vega dela, je treba avtorju vsekakor čestitati k temu njegovemu baletnemu prvencu, kateremu so odličen orkester in dobri plesalci s Sonjo Marmoljevo na čelu pripomogli do lepega uspeha. Zelo lepa je tudi scena. Glasbeno in interpret acijsko pa je vsekakor bolj ugajala «Coppelia» Lea Deli besa. V iel-r.o obnovljeni koreografski pripravi Nives Polijeve. Prva plesalca Nives Poli in Marcel Luu part sta tu pokazala vse svoje izredne kvalitete, pa tudi o-štali plesalci kot 3onja Mar-molja. Guido Guidi, VValter Sche_ rer in drugi niso zaostajali. D^-lo ima nekatere res lepe vložke, tako sel-stične kot skupinske, ponekod pa po krivdi režije učinkuje operetno. Orkester je z veščo roko vodil Giorgio Cambis-sa. Dirigent in plesalci so bili deležni številnega odobravanja. tfli Q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 26., t. m. ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH Norman Krasna: «DRAGA RUTH* V vlogi Ruth gostuje Marga Filec, članica GSP iz Kopra! Sestanek KZ v Lonjerju Tajništvo Kmečke zveze vabi vse člane na kmečko-gosipo-darsko posvetovanje, ki bo v Lonjerju danes 25. t. m. ob 20. uri v prostorih prosvetnega društva. Demanti družbe «Adrialic?» Odgovorni krogi demantirajo vest inozemskega tiska, da bodo premestili motorno ladjo «Barletto», last pomorske družbe «Adriatica» s proge Jadransko morje-Pirej-Carigrad OGLASE naročite pri nas lahko kar PO TELEFONU štev. 37-338 ali 93-808. Oglasil se bo nato pri vas naš zastopnik, ki vam bo pomagal s strokovnim nasvetom in prevzel naročilo. Uprava »Primor, dnevnika*- VČERAJ DOPOLDNE M LADJEDELNICI SV. MARKA Huda nesreča delai/ca hi mu je zmanjkalo tal pod nogami Eden se je rešil z malenkostnimi poškodbami, drugega pa so v resnem stanju pridržali v bolnici Medtem ko sta bila včeraj okoli 10. ure 39-letni An-drea Dolce iz Ul. C- Colombo in 55-letni Odorik Bukavec iz Ul. Cappello zaposlena na odru v notranjosti strojnega oddelka novega parnika «A-quileia», so jima nenadoma zmanjkala tla pod nogami in oba sta zletela v praznino. Bukavec pa je imel srečo, kajti priletel je na 2 metra nižo ležečo desko, medtem ko je Dolce po 5 metrih letenja obležal na trdih tleh. Očividci so takoj priskočili Dolceju na pomoč in so obenem zaprosili za rešilni avto, s katerim so nato ponesrečenca odpeljali v bolnišnico. Ker so mu v bolnišnici ugotovili globoko rano na senčni strani glave in možganski pretres, so nesrečnega Dolceja pridržali na I. kirurškem oddelku, kjer pa so si zdravniki zaradi njčgovega resnega stanja pridržali prognozo. Bukavec pa se je rešil z malenkostnimi praskami in se mu ni bilo treba niti zateči v bolnišnico. Na vsak način pa bo moral počivati nekaj dni. Izvedeli smo, da se je nesreča dogodila, ker se je deska. na kateri sta stala delavca, nepričakovano udrla. Delavci govore, da sta bila nekoč nastavljena dva delavca z edino nalogo pregledovati postavljene odre in da sedaj to ni več v praksi. Ne vemo koliko je resnice v tem, ven- Pustna humoristična priloga »PRIMORSKEGA DNEVNIKA* šhiiiiiiiiiii ► je v prodaji pri prodajalcih po L 15. dar bi bilo potrebno, da bi u-prava ladjedelnice zopet vzpostavila to praktično in tudi potrebno službo. Zadnja pol tov. Karla Okretiča Včeraj popoldne je bil pogreb pokojnega Karla Okretiča iz Sesljana. Kljub dežju ga je spremilo na zadnji poti poleg njegovih svojcev in sorodnikov tudi veliko število prijateljev in domačinov. Ker v Sesljanu ni še odprto novo pokopališče, so domači fantje nosili krsto od hiše žalosti v Sesljanu na pokopališče v Mavhinje. Poleg lepih vencev svojcev, sorodnikov in pokojnikovih vaščanov, je bil na čelu žalnega sprevoda tudi venec Z veze borcev, Tov. Okretič je bil namreč stoodstotni invalid iz NOB; med vojno je kot zaveden in napreden deluvec sodeloval v narodnoosvobodilni borbi kot aktivist. Zaradi tega so ga aretirali in odpeljali v neko taborišče na Bavarskem. Zaradi mučenja in grozot si je nakopal bolezen, katere se ni mogel rešiti več in ji je naposled podlegel v starosti 45 let. Pokojnik je bil po poklicu mehanik in je pred vojno delal v triiški ladjedelnici, po vojni pa ni bil več sposoben za delo. Zapustil je mater, ženo in sestro, katerim izrekamo naše najgloblje sožalje. Naj mu bo po tolikem trpljenju lahka domača zemlja. Pokojnikovi svojci se iskreno zahvaljujejo vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so jim bili v tolažbo in ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vse naročnike na naš list v Jugoslaviji, ki do sedaj še niso poravnali zaostale naročnine za januar in februar 1955, vljudno naprošamo, da takoj nakažejo naročnino na »ADITii - Ljubljana, Stritarjeva štev. 3-1. -tek. rač. 604-T-375. V nasprotnem primeru bomo primorani ukiniti nadaljnje pošiljanje. Posebnih položnic ne bomo razpošiljali. Po možnosti nakažite vedno vsaj za 1-2 meseca vnaprej, da nam prihranite delo in stroške. Mesečna naročnina je din 210. V NEDELJO 27. t. m. ob 10.30 dop. bo nastopil v Ul. Montecchi 6-IV. lutkovni oder ki bo predvajal veselo pripovedko Poredni "Bobi Vsi prijatelji lutkovnega odra so vabljeni na uro prisrčnega smeha in zabave. Radio. 16.C0: »Krila sokola.1 Heflin. ,« Secolo. 16,30: «Samo zarsai sem živela*. S Hiyd*K_ Venezia 15.30: »Osvojit" Veneri*. C. Wilde. . >. Skedenj. 18.00: »Giannl k1 ' notton. .. Kino na Opčinah, 18.00: pravljivec*. J. Leigh. r. " ford. 4MEEKZEV PETEK, 25. februarja U® 11.30 K .> i Lahka glasba; 12.00 SLOVENSKO-HRVAT-SKA LJUDSKA PROSVETA Vas vljudno vabi k uprizoritvi tride-janske ljubezenske igre V NIŽAVI ki jo bo v NEDELJO, 27. februarja 1955 ob 16.30 v AVDITORIJU v Trstu, v Košutovi režiji, uprizorila kriška dramska skupina. Vabila, ki veljajo za vstopnice, dobite na sedežu v Domu pristaniških delavcev, II. nad., tel, 28-402, in v pritličju pri vratarju, kakor tudi v obeh trgovinah Kmetijske zadruge v Ulici Mercadante 4 in Ul. Ugo Foscolo 1. Sola Glasben« Matice v Trstu priredi danes 25. t. m. ob 19. uri v Ul. R. Manna 29-11 (mala dvorana) PRODUKCIJO NAJMLAJSIH GOJENCEV. — Vstop prost.. Razna obvestila AERO KLUB TRST vabi mladino, ki čuti zanimanje za letalstvo, naj prijavi svoj vstop v vrste mladih ljudi, ki so že člani kluba. Vpisovanje in informacije vsako nedeljo od 11 do 12. ure v Ul. Ruggero Manna 29. on včerai do danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne -z4. februarja se je v Trstu rodilo 6 otrok, en mrtvorojen, porok je bilo 16, umrlo pa je 5 oseb. POROČILI SO SE: uradnik Edo Edomi in šivilja Aurora Ar-tuzato, zidar Anton Ravnik in gospodinja Marija Kocjančič, pek Giuseppe Zoth in krznarka Ondina Lauri, uradnik Sebastia-no Prazio in uradnica Mana Luisa Foozari, inženir Dante Fantoma in gospodinja Ana Švara, uradnik Adotfo Bolla in gospodinja Maria Sai, šofer Franc Rogit m prodajalka Ondina Uai-lopiri, špediter Aldo Voliani in gospodinja Vanda Vivaldi, agent CP Alberto Manuelli in gospodinja Bruna Busico, mehanik Giorgio Sturman in šivilja Elvira Cassini, težak Nalale Rarna-ru in gospodinja Antonia Cor-rente, težak Pietro Deponte in gospodinja Ana Moser, šofer Giorgio Szakas in Si vil ia Neila Chiarot, uradnik Roberto Steri in gospodinja Liliana Casali, geometer Luigi La Guardia in gospodinja Maria banti, kovač Narciso Krasti in gospodinja Li-dia Rosa Bembič. UMRLI SO: 72-letna Kristina Kavs vd. Leban, 42-letna Rubina J Violetta Gaetani por. Pirro, 7b-letni Santo Marini, 64-lecna | Rosa Narduccl vd. Pellegrlno, 75-letni Ivan Vertovec. Ljudska prosveta PD »Ivan Cankar*. 2. marca 1955 bo p iredilo društvo s sodelovanjem SNG dramski večer. Predvajana bo Tiemayerjeva drama »Mladost pred sodiščem*. Vabila so na razpolago v društvenih prostorih vsak večer od 20. do 22. ure. i'- Odborova seja bo danes 2S. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. .IZVRŠNI ODBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V TRSTU bo imel sejo danes 25. t m ob 10. uri. ( gledališča ) VERDI Danes: ob 20.30 cbuga predstava ^ baletov (Pravljica o Trnjul-čici» in {(Ccppelia» za red b v vseh prostorni. Dir.geni Giorgio Cambiesa. TEATRO NUOVO Danes: ob 20.45 v J. AnouiJh «Leocadia» za red R. SNG Jutri: ob 20.30 na Opčinah «Draga Ruth». trinki iz tehnike; 1210 Za , kogar nekaj; 13.00 žeijah; 14.00 Poje JeMJJJJ rel; i4.15 Kulturni 14.25 Orkester Andre rsetz; 17.30 Plesna čajanka.^ Martinu: Koncert za ja in orkester; l8-0° 10V basista Ettora Gerija; uijska univerza; 19.15 P1”*® j ne »melodije; 20.00 Sponi Iz operetnega sveta: ški ku it ur mi obzornik: ski zbor Slovenske 21.05 Rahmaninov: FinaleJ j certa št. 2; 21.15 Fr. Jeze: Metello _ u . r oper* ((Gorenjski slavček;), dejanjih. T It M 'I' i. _ ^ 11.45 Komorna glasba.-^ Napolitanski orkester, petna glasba; 18.30 ItJ*’ pesmi; 19.00 Koncert pran,stke G. Baruch: 21“^ ionični koncert s sed®10 pianista VV. Kempfa. K O I’ L IC 254,6 m ali H78.K |A Slovenska poročila: 13.30, 14.30. 19.30 iti 20.3®-,j Hrvaška poročila: vsak “ 20.00. ... JjJi‘ Italijanska poročila: 6J* 17.00, 19.00 in 23.00. . rf’ Iz naših listov v sl Ipedč-' dan (razen nedelje in Pw ka) ob 14.36 ..... i? Iz naših iistov v '‘"Tut#.1 dan (razen nedelje id ™ ka) ob 17.06 6.40 Jutranja glasba: J) dar . vremenska lapo’* vj ž Jutranja glasba: 7.30 Na/ ž " n ceri. • ■ G. IZ ledar . vremenska i gospodinje; 11.00 Kon-^*-.ffi0 še pionirje; 12.00 l8r^LtJ,a vas; 12.45 Aktualna 'or. (jsl 12.50 Lahke melodije; D- ,5tJ ba po željah; 14.40: l8ra-.|,. li' je fantje* in kvartet Kulturno pismo; 15.10_ • fed za staro in mlado; 16 vJcakoP, angleščine; 16.15 Za nekaj; 17.10 Pesmi P0,., id 18.00 Iz delavskega svei'^. Jugoslovanske narodu.® , , »J 18.50 Šport; 19.15 15 iWn“ P kestrom Jan CorduvveOj. if; Ritmi za harmoniko: „ jj gorske narodne Pesrni:rf;: ni koncert operne glasb® .* 4 r* I. O V «•. 327,1 m, 202.1 m, 212* ^ Poročila ob 5.00, 6.00. 1 , 15.00. 17.00 in 22.00 Jor. tl' 11.00 Radijski kol^rf Glasbena medigra; ll-1.,. dober dan! 11.30 StandF® |IJ Koncert za čelo in >rKe»V jg Kmetijska univerza - i ytOjj Sar ing: O plevelih; 12-‘l245 ", slovenskih narodnih: J* jtf*l bavna glasba; 13.00 Bele kupole- 13.15 %; Rj koncert; 14.00 Za pio®|S,l5 Melodije za razvedrilo: nuSb;, trio Edi Radič; 15.3® ati: ‘L razgledi; 15.45 J. Strav"^ 1L truška*, suita iz bal® (jjj .j Utrinki iz literature -. goSr, Maupassant: «Tako mi®1,1 .- polkovnik*; 16.30 Zeiel' & poslušajte! 18.10 P°l »France Prešeren* 20.00 Tedenski ztmaJM®rjl®’ pregled; 20.15 Portret 11 waya. riii F.VI/JJ * |I(ft; 17.30 Spored za otročki,, mo se skupno*: »K;, fEl Antarktiki*, film; 20-’ j„j; dnevnik; 21.00 G. Gl*" soboto zvečer*, igra. Rossetti. 16.00: «Skoda, da je lo-P0V», s. Loren, V. De Sica. Excelsior. 14.45: «Vzšla je zvezda)), j. Garland. J. Maso n, Fenice. 15.00: «Sabrina», H. Boga rt, A. Hepburn. NazionaJe. 16.00: «Bragelor.ski gro«f», G. Marchall, D. Addams. Fiiodrammatico. 16.00: ((Sežgana zemlja», J. Hodiak. j, Derek. Supercinema. 16.00: «Ljuds4eno. 16 00: «Sulica. kii u-bije«, S. Tracy, R. VVidmark. Astra Rojan. 16.00: ((Odtlaljena dežela«, j. Stevvart. R. Rcma-n. Capitoi. 16.00: «Zahouno od Zan-ziba rja«, A. Steel. CristaUo. 16.00: '(Katarina, po- ljubi me«, K Grayson. Grattacielo. 16.00: «L|udska šola«. R. Billi. Alabarda. 16.00: «Cudovit člo- vek«, v. Mayo, V Eileri. Ar isto n. 16.00: «Mesto je rešeno«, H. Bogart. Armonia 15.00: «Groza na vlaku«. G. Ford. Aurora. 16.00: ((Pristaniška fron-ta», M. Brando. Garibaldi. 15.30: «Cd tu do več-ncsii«, B. Lancaster. Ideale. 16.00: «Kri na reki«, R. Cahoun. Impero. 15.45; ((Neobičajen mister Morris«. G. Colz. Ilalia. 1600: «Pocitnice v Mon-_ te Carlu«. A. Hepourn. S. Marco. 16.00: ((Vrtinec«, S. Pampanin-i. Kino ob Morju. 15.00: «Trije tatovi«. Tot6. Moderno. 16.00: «Usoda ima tri obličja«, J. Masen. Mladotet-nim prerovedano. Savona. 15.30: «Hondo» John VVa.vne Viale. 16 00: «Prelaz skobcev«. Vittorio Vencto. 15.30: «Quo va-4 dis?», r Taylor A?zurro. 16.00: «Brlog gangsterjev«. G. Raft Bel vedeie. 16.00: «Pojoč pod dežjem«, G Kelly Marconi. 16.00: «Cirkus presenečenj«, B. OBrien. Massimo. 16 00: «Cafe Chantant«, ,E. Giusti. Novo Cine. 16.00: «Samoa», G. Cooper. Odeon. 16.00: «Kruh, ljubezen in fantazija«. G Lollobrigida odgovorni art««1* , STANISLAV RE^L . v Tiska Tiskarski zavod Z VILA V SESLJANU, Z v5ii(i fertom in s 1000 kv. ta ‘j naprodaj. Podrobnejši r dobite na upravi list®- / ZA BELGIJO - A^dit®'-ISCE za takojšnjo z»P°.’ s[>r2 harica od lb do 30 l®f 5tj. poštena in lepe zunai ča dobra j. Dostaviti .P^jtf sliko in kratkim živJ-I^jjii)-z dosedanjimi . -. Potni list in vozoi jea® zaP°trOŠKi, . ui,,., i, ,.. mi vuzpI jjaLj povrnjeni. Naslov: D® - 8" Moor - Anvers - Bel£l<]u manstr 3. ADRIA EX TRST Ul. Cicerone st. pB$ 4 f' rit* tel. 29243 iayli' «Adria-Express» J jjltj seznam p r iliodn j>” / tov za Jugoslavijo- j 1959 . 19.-20. marca J J Opatija - Reka.^nj^ na - Ljubljana, - «*• Branik - Zali hrl?I0st !j Gorica - Kanal -Soči - Tolmin - ‘Vnet* I Ilirska Bistrica - - Pivk*- gjj. I Vjiisovanje d° 5.3-19 • 27. marca 1llvlJ*' Sežana, Tomaj. *,llj Komen, Vojščic*- njevi«-,,^' Vpisovanje d° vrb* -r®sLrv- «Adria-Express» v najkrajšem ^ tur>s|'« ske, navadne ’ .[.gn*1 ne vizume ter vizume VREME VČERAJ Najvišia temperatura 8.7, najnižja 6.3. ob 17. url 8.2, zračni tlak 1003.9 stanoviten, veter 6 km zahodnik, dež 23.5 mm. nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,6. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana II; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Alia Minerva, Trg sv Frančiška 1; Ravaslrii, Trg Li-berta 6; Harabaglia v Barkuv-Ijah m Nicoli .v Skednju. ZAHVALA or®*’! Vsem. ki so z nami sočustvovali ter sfb!je>,t’ na zadnji poti našo drago, blago in nep®28 muter predvsem pa č. duhovščini, č. šolskim na osnovni šoli na OpAnah, strokovnemu ie lee Opčinah ter vsem vaščanom z Opčin z® vc r,bot?' udeležbo pri pogrebu, domačemu pevskemu cVetj* ženam v narodnih nošah, vsem darovalce*1 0pi» ter onim, ki so nam na kakršen koli nacm gali, naj gre naša najiskrenejša zahvala. ra*1. Boršt, 25. februarja 1955. KOS Boršt-Zabrežec MAC 25. februarja 1955 r UJE Hasse Zetterstrom Neki dnevnik me ie na-ms}l’ naj opišem svoje [anie in predvsem one ki » Mezi s šolo. Tema je zanimiva in mogel bi dati st niz pojasnil ne samo S^om, ampak tudi mitološko nemuzikalnim judem, ie se hočem ■ izru-!1 ‘ moderno krilatico. 0 solt ne sanjam nikoli. rJeJ sem sanjal več: na-. sall1e 0 izvitih, o Rajanju pozno v šolo. .'•»c sem sanjal, da sem k,. s.am učitelj. Sanje so \..j.,ko težke, da sem se fMil ves preznojen ■in od effa dne mi ne sanjam več o fdaj sanjam nekaj rnnf f9a' K°t sanja mate-san sv?i Problem, tako ,a3 0 novelah in Povestih. Včasih se mi Veri ’ da sante napišem, " J V- Jen Pozabim in ta- kar ? 1,1 zanje honorar, lahv6 ,Za Pisatelja zelo -nm° ^ tem ne po- n-j™ nobenega drugega inlH!,era' razen morda k amega gospoda Josipa, « da je Faraon, liosei T°da on je svoj in k *asnovai na širšem lju V praktičnem teme- uZ90st° sanjam, da grem g* Po ulicah, ali da se- srajci’ v SaVU »ne Lh dno m''■ Je w tam if Povsod, razen trami, jer sedim. kajti v Kn sedeže ogrevajo, nr n 0lldukier, ki verjeten 6 kako sem oble- voznti*?va> nai Plačam narin lek' nimam deti n; na nočni sraj- Se “maW žepov. In tedaj m,fr, Prebudim. Cez mite ponovno zaspim m uerin 1 v tramvaju, se-‘en iSp>et na lahko oble- ‘mm n Prej' Toda sedaj *ot b» iePar- Zd' so bi si u-, v tem doma in cam vr-el denarja. Pia sproti11 Vlditn’ da sedi na-ki m m.?ni znana gosjia, no vk°l’kor mi je zna-nočn; *e n'koli videla v nm mNci- in vendar se no °.1le čudi. Prijazni noge pod klop u Ttli » Poter,r,u.ma’ ko skušam snit i noge pod klop Pa zelo oprezno ne „r stopim na ogreval- llendar aa vostlaajPr'aVe. Na naslednj jtHi j izstop BOsPa vstane ■ Je šp vW tedaj vidim, da Oena ** nalahno oble N t°L, iaz. Gospa je ie ;em k ženi. sedela ie in VŽ?la' p°Qledala m. kriv a j rekla: «Nisem tern ’ kaj naj bi pri tei ie lotd in uge Ki krjij?°k°nčati. Zas! I -^«<1 ;--•«* "ig* fP ZgoOo -,,Ve- ~ argu lil vsi preil tali jun- »‘»»e. TodTfJez trdnih $*nih a\ Ukazov ne'1 g)aJ Vl1n. ni *si' knknr vsi C Xtno X'' 'n ker ""m na >°inš tirirf razvoj ™*d.iet-eUh 'et, t,smo adriatico« i zadnji), odka? šel, dokazuje, da ima prav Vi-ante in ne oni, ki ga pobijajo, je bilo skoraj nujno, da se je Alessi, če je hotel rešiti stojo samoijubnost in presiti, niorul zateči v nekakšno olimpijsko vzvišenost in skušal z nekaj stranmi docela zmedenih in nerazumljivih stavkov z Vivantejem opraviti na zelo kratek, sumljivo kratek način. S takimile pokroviteljskimi pozami in demagogijo, ki se z njimi razmetaje v suoji knjigi, ko gre vendar za tv da se o resnem vprašanju spoprime z nasprotnikom, pa se Alessi lahko samo osmeši. V tem primeru tembolj, ker je Vioante na saojem področju v mednarodnem znanstvenem svetu priznana avtorite la, vtem ko do danes še nismo imeli prilike čuti, da bi se bil avtor aTrieste vivan bodisi kot politični pisec, bo diši kol politični pisec, bodisi književnik ali kaj pori, bnega, že kako uveljavil izven ožite-ga kroga svojih političnih pristašev. To, kar je Alessi napisat v zvezi s svojo polemiko z Vivantejem, je lahko samo neužitna žlobudra čisto navadnih osladnih nesmisP-v bržčas nerazumljivih celo njemu samemu. V svoji knjigi nam Alessi dalje razkriva tudi vlogo, ki jo je imela v službi iredentizma in nacionalizma italijanska duhovščina. S posebnim navdušenjem omenja nekega monsignorja Rubina, bivšega bersuljerja Bil je, pravi Alessi ves vzhičen, tako zaljubljen v svoj operjeni klobuk, da je ob neki priliki dejal- ((Celo kadar ctlam mašo čutim kot bi ga imel na glavis. Ce bi ta monsignor Bubino ne bil monsignor, bi uteanil postati odličen burkal Clotovo je tudi, da se Alessijeva knjiga s podobnimi burkeži, iz političnega ttakla-ta za kakršnega bi imela veljati lahko spremeni v omledno komedijo. Toda omenjeni monsignor, še redno po podat kih iz knjige, je bil hkrati tudi organizator iredentistio n ih mladinskih polvojuških formacij, zaupnik takratnega italijanskega vicekonzula Trstu Carla Gollija, torej roku n pri čemer pa ne bi vec mogli reči, da gre za burko. S posebnim užitkom se o-meniajo besede, ki jih je la čas izrekel neki drugi iredentistični apostol v talarju, mol 1-stgnnr Giusto Tamaro: ((F.sse re buoni italiani per esserr bitom catolicin. (Bodi dob er Italijan, ce hočeš biti dober katolik). Tu ni potreben komentar. Svojstvo, ki je v njem nastopala in še danes nastopa katoliška cerkev, je bilo že tačas dovolj očitno. Dlje se pri tem ne moremo več ustavljati, izrecimo santo še kratko sintetično misel: odkar je proces italijanske nacionalne združitve teritorialno absorbiral Vatikan, vatikanski vrhovi pa so zatem svoje interese najtesneje po vezali z onimi italijanske bur-ioazije, se je tudi vatikanska politika usmerila tako, kašo r to v prvi vrsti narekujejo ita lijansk" imperialistične potrebe. Vatikan in Italija sta danes eno. # # * Nepoučen človek, ki v dobri veri sledi Alessijevi knjigi, bi utegnil dobiti vtis, kot da je stal Alessi v kritičnem odnosu do fašističnega reži mu in njegovih predstavnikov,; da .ie zatem pristopil v stranko, ker m kazalo drugače in ker je menil, da bo tako kot žurnalist bolje služil slvan italijanstva. Le-la je bila, pravi Alessi, zaradi z birokratiziranega režimskega a-j,arata, za nuli neelastictiosti Mussolinija m njegove slabe poučenosti o razmerah v državi ter izven nje, bolj ogrožena kot varna. Alessi se zelo trudi, da bi prepričal. 1 Na zadnjih straneh, v odstavku «Od iredentizma k fašizmu* pa pravi: nJulijci («1 Cliulianis) so verovali v Italijo, ki bi bila velika in s svojo čvrsto mladostjo sposobna prevzeti vse tiste evropske in sredozemske naloge, ki j-.h je zlom onemogle Avstrije postavil pred njo. Zato so bili med prvimi, ki so razumeli fašizem in ga postavili na politične osnove, katerih niti centralizem, ki se je kasneje ob gospostvu določenega konfuzionurnega birokrat ičue-ga paternulizma upostavil . v Rimu, v bistvu ni mogel spremeniti». V naslednjem stavku ugotavlja, da je tul fašizem v Trstu malone domač pojav. Podobnosti med starim «Par-tito liberale nazionalen, nosilcem tržaškega iredentizmu, ki mu je pripadal tudi Alessi in fašistično stranko pa so tako očitne, da sta si stranki kmalu postali povsem istovetni. Vsa najslavnejša imena tržaškega iredentizma in liberalizma so se vključila vanjo, od Are in Magerja do Segre-Surtonja, Dorije in drugih, ki jih je Alessi v svoji Knjigi po kraljevsko okrasil z epiteti «mente lucidissimaii. »carattere fortissimo«, eraf.ii-nato morale» itd. S tem priznava Alessi dvoje, prvič da obstaja neka notranja organska in zgodovinska povezava med iredentizmom in fašizmom, namreč, da oba politična pojava recipročno izhajata drug iz drugega; drugič, da on Alessi, po eni strniti udarja po grehih fašistične hierarhije m Mussolinija, da hi jio ilrngi obranil in ohranil idejno vrednost fašizma in fašistične ideje kot take. Fašizem je dober, nam hoče povedati Alessi, le da so ga diskreditirali nepošteni m nesposobni ljudje. To si je vredno zapomniti. Sicer pa ne drži, da bi Al usti kdaj bil v nasprotju s fašističnimi hierar/it, ker je bil sam eden od njih. Z Mussolinijem sta se, kot je razvidno iz knjige ,celo tikala. lil * * Kaj naj rečemo glede njegovih izvajanj o razvoju jugoslovansko italijanskih odnosov neposredno pred drugo svetovno vojno, in misli, ki jih je v svoji knjigi priku.al o takratnem «prijateljstvu» med obema državama! To prijateljstvo je bilo, kot znano, rezultat barantanja med predstavniki italijanske fašistične vlade in onimi iito-jauinovičevegu prolil judskega režima. Tistih dni se Alessi, kakor sam pravi, spominja z aaj-večjim užitkom. Kako bi se ne! Vsa sodrga propalih beograjskih kapitulantov, predstavnikov čaršije in monarhije, se jim je tačas s Stoja-dinovičem na čelu klanjala do kolen. Le-ti so jim na široko odprli vrata v deželo, ki je slovela po svoji ceneni delovni sili in prirodnih bogastvih ter jim zagotovili vse pogoje, da so kmalu zatem zasedli deželo brez najmanj šepa truda in žrtev. Bino Alessi, v tem čusu na straneh sPiccolas, čigar direktor je bil, med prvim poborniki, oziroma, kot trdi v svoji knjigi, malone inicia tor (s svojima člankoma od 28. in M. oktobru lfl.iti) jug”-siovansko-italijanskega prija teljstva, se pa danes uiti naj- manj več ne navduširje za kuj podobnega. N asjirolno, vsz, kar bi moglo to omogo -iti, matra za ost, naperjeno proti interesom italijanstva in Italije.1 Kako, da je tako hudo spremenil svoje mišljenje? Razlog je enostaven: razmerje sil na tem področju in pa okoliščine v Jugoslaviji so sc v zadnjih dvajsetih letih bistveno spremenili. Pri novem stanju stvari pa prijateljstvo, kakršnega je zmogei Stojudi-novic, ni več mogoče. To pri jaleljstvo je lahko samo na osnovi enakopravnih oanosov, t. j. pri obojestransko odprtih vratih. Tega pa Tiino Alessi ne prenese. Z eno besedo, da se pri knjigi ne zadržimo še več Kot je potrebno: knjiga predstav-Ije poskus zgodovinske utemeljitve iredentizma, poskus, da se prikažejo vsa nacionalistična nasilja m fašistični zločini kot obrambe svetih italijanskih interesov v Trstu, Istri, Dalmaciji in še kje drugje, je slavospev ljudem, ki so pripravljali in vršili ta nasilja. Vsi ti so zanj malone svetniki, z Brunom Cocea-nijem, enim prvih Beinerje-vih sodelavcev vred, in fašističnim škofom Suntinom, ci ga je, kakor pravi, sama božja previdnost pripeljala v Trst. Knjiga ni samo poskus, da se v njej .ovekovečijo nekateri dogodki in ljudje ter navedejo nekatere misii, s tem vied tudi ovekoveči Rino Alessi, ecuorc di grande patriota)!, žurnalist, nesojeni pisatelj >.n fašist, ampak je, kar smo ie v začetku poudarili, tudi poziv, da se znova zaneti irf dentistični plamen, ki bo obnovil obdobje nacionalnih pogromov,' ponovil nebrzdano protijugoslovansko gonjo, izpostavil stanje, kakršno je bilo v čas u fašizma. 7)1 *‘l Šl Po našem mnenju je knjiga v prvi vrsti namenjena mladini, ki ji treba posredovati,. kot dokazuje Alessi, (de aspirazi oni combattentistiche e volontaristicheu velikih vzornikov iredentizma Oberdana, Zampierija, Timeusa idr., in zaradi tega toliko nevarm jša. Netiti med mladino iredentizem pomeni ustvarjati pogoje fašizmu. To ve tudi Alessi, ker pravi: «Fašizem si je takoj v začetku prezvel značaj mladinske stranke, značaj naslednika in nadaljevalca iredentizma...s. Mar ni odveč k temu še kaj pripomniti? Sodobni svet pa si, navzlic mnogim nasprotnim činiteljem in zaprekam, prizadeva, da bi svojim stremljenjem 111 dejanjem začrtal nove s" eri razvoja, v svesti si, da sta od tega odvisna blagostanje in napredek sveta Kar 10 zavira so usedline starih nazorov, kar to ogroža pa .'kratilo sebični instinkti. Na srečo obstaja v logiki zgodovinskega razvoja neko pravdo, po katerem pride prej alt slej do obračuna z vsem, kar se razvoju in napredku zoperstavlja. Fašizem, ki je malone pogubil sodobno kulturo in civilizacijo, je bil strt, k»r ga je zgodovina obsodila kot najhujšega sovražnika človeštva. Rodile so ga iste strasti in nagnjenja, katerih zagrizen pridigar je že domala pol stoletja Rino Alessi. Tako misli torej človek, ki mu je vladni režim zaupal svoje dnevno glasilo v Trstu. U. F. trde, da je navaden nevtrali-zem. Glede te socialdemokrati, ki se v zadnjem času trudijo, da bi za njo pridobili tudi vrsto meščanskih političnih delavcev, zatrjujejo, da dejansko predstavlja zamisel o aktivni nemški politiki izven zvez in blokov, vendar pa v okviru evropskega varnostnega sistema in Združenih narodov. Bistvo te ideje je v tem, da se Nemčija združi na temelju svobodnih volitev, vendar da se hkrati zgradi v Evropi sistem kolektivne varnosti, ki bi dal Nemčiji jamstvo, da bodo njene meje nedotakljive, ter Jamstvo vsem nemškim sosedom pred kakršnim koli nemškim napadom. Da bi se ta načrt mogel laže izvesti, bi morala Nemčija pristati na daljšo nevtralnost in se za delj časa odpovedati o-borožitvi. Hkrati bi morala Nemčija biti član Združenih narodov in se v vseh foru-mih te organizacije boriti za ono politiko, ki bi morala zagotoviti varnost Nemčiji, njenim sosedom in vsemu svetu, skratka za politiko splošne razorožitve. Socialni demokrati menijo, da bi že samo dejstvo, da bi se v tej borbi za razorožitev Nemčija predstavila kot neoborožena država, vplivalo na velike sile tako, da bi dejansko storile nekaj za razorožitev. Ta koncepcija torej pomeni. da bi se Nemčija ne vezala niti za eden niti za drugi že obstoječi blok. Da bi se pa ta koncepcija sploh mogla izvesti, je treba vzeti v poštev tudi sovjetsko stran. Ce se Nemčija priključi Za-padu. niso možni nikaki razgovori z Moskvo. Hkrati ni možen niti najmanjši poizkus dejanskih namenov Sovjetske zveze glede Nemčije. Socialdemokrati so za to. da se Nemčija združi edinole na temelju svobodnih volitev, vendar se hkrati zavedajo, da se z Vzhodom ne da govoriti niti o tej združitvi, če se status Združene Nemčije ne izpopolni 7. določenim načrtom glede ustvaritve mednarodnega ali evropskega sistema kolektivne varnosti. Zaradi tega nemški socialdemokrati zahtevajo, naj se sovjetska gledišča zares proučijo. kar pomeni, da se ta gledišča morajo proučiti pred ratifikacijo pariških sporazumov, kajti z ratifikacijo postane enostranski razvoj Zapadne Nemčije že dejstvo. Se več, socialdemokrati so posebno v zadnjih tednih prvič jasno povedali vladni koaliciji, da imajo namen skupno s sindikati začeti ogorčeno borbo proti sedanji Adenauerjevi zunanji politiki. Kakšno borbo si socialdemokrati zamišljajo pa žal še ni možno 11-gotoviti. Nekateri smatrajo, da je bila splošna stavka meta-lurgijcev in rudarjev dejansko prvi splošni poizkus za širšo kampanijo proti izključno zapadnjaški politiki Bonna. Novih podobnih pojav za sedaj Da še ni. Kot kaže, se socialdemokrati še niso dokončno odločili, da bi svojo tretjo koncepcijo razvili do kraja. Oni govore, da bi bilo potrebno proučit ruske namene pred ratifikacijo pariških sporazumov. Njihova šibkost pa je v tem, da še niso obdelali praktičnih taktičnih načrtov, kako naj bi se razgovorili z Moskvo, da bi se nemško vprašanje vendarle premaknilo z mrtve točke. Se več, oni izpodkopavajo svoje odločno stališče s tem, ker že vnaprej napovedujejo, da bi v primeru, če bi razgovori z Moskvo ne uspeli, mogli svoj odnos do enostranske oborožitve Zauadne Nemčije spremeniti. to se pravi, da bi mogli sprejeti načrt o oborožitvi. kar je kot nalašč za A-denauerjevo vladno koalicijo, da svoj načrt o ratifikaciji pariških sporazumov izved« do konca. GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK PR0V0KAT0RSK0 STALIŠČE MSI DO DEŽELNE AVTONOMIJE Dežela bo morala izražati demokratične težnje prebivalstva Občinski svetovalci MSI Ve-nuti, Crocetti, Delpin in Vi-»intin so poslali goriškemu županu resolucijo, v kateri ga pozivajo, naj se od parlamenta zahteva preklic izglasovanja deželne avtonomije s posebnim statutom za Furlanijo in Julijsko krajino. Svojo zahtevo po preklicu deželne avtonomije zahtevajo zaradi tega, ker naj bi leta predstavljala hudo nevarnost za gorilko gospodarstvo in za nacionalni sestav našega mesta. Podobno nedemokratično stališče zavzema tudi monarhistični svetovalec Pedroni; za tako stališče se zavzemajo tudi .vsi nasprotniki demokratične ureditve deželne avtonomije. Glavna gonilna sila go-riških reakcionarjev, ki jih peha na stališče proti deželni avtonomiji s posebnim statutom, je njihova povsem neutemeljena skrb za nacionalne interese italijanskega prebivalstva na Goriškem, katerim nobeden nikoli ni mogel, niti ni hotel škodovati. Zaradi tega je njihovo stališče ne le protidemokratično, ampak tudi provokatorsko'in teži k temu, da se razvije okoli vprašanja deželne avtonomije v Gorici borba med dvema narodnostima. ki naj bi privedla do šovinističnih izbruhov. J i Za nas je vprašanje deželne avtonomije veliko .važnejše in iznad vsake polemike. Mi menimo, da mora naša dežela izražati mnenje vsega njenega prebivalstva, da mora izražati demokratične težnje, skratka, postati mora organ, po katerem bodo najširše ljudske množice Furlanije in julijske krajine uprav- GORISKI KARNEVAL ^Orkester" iz Gemone zasedel prvo mesto Na pustni torek je po mimohodu vseh nastopajočih v sprevodu alegoričnih vozov in posameznikov razsodišče ocenilo nastopajoče. Kot se je domnevalo, je bilo prvo mesto med alegoričnimi vozovi podeljeno «orkestru» iz Gemone. V sprevodu je bil zadnji, vendar je žel med občinstvom največ odobravanja. Velike postave godcev so bile zelo o-kusno izdelane. Njihove oči so bile skoraj žive, v očesni duplini so plesale kot dve majhni kroglici. Moški so imeli črne oči, ženske pa modre. Tudi igranje je bilo zelo ubrano. Drugo mesto je dobil voz vzajemne družbe goriških obrtnikov «Veseli Neptun«. Nagrajene so bile tudi skupine starejših in mlajših nastopajočih. ljale to področje in nadzorovale njegovo gospodarstvo. To je naloga vsega prebivalstva Slovencev in Italijanov. Deželna avtonomija pa še od daleč ni zagotovljena, čeprav je bil zakon pred dnevi že sprejet v senatu; veliko teže ga bodp spravili v pristan v poslanski zbornici, kjer se zdi, da utegne vladno nasprotovanje deželni avtonomiji zaradi discipliniranosti demokristjanskih in vladi naklonjenih poslancev dokonč-n i ureditev vprašanja zavleči. Kot Slovenci vidimo v okviru deželne avtonomije možnost, da se nam z izglasovanjem manjšinskega statuta zakonsko priznajo narodne pravice po uporabljanju slovenskega jezika v javnih uradih, po uzakonitvi slovenskih šol itd. Seslanek kmetov na Oslavju V nedeljo je bil na Oslavju sestanek neposrednih obdelovalcev zemlje. Zaradi živega zanimanja prizadetih, se je sestanka udeležilo precej kmetov. s katerimi se je neki tovariš iz Gorice pomenil o bolniškem zavarovanju. Prisotni so bili mnenja, da je treba sestaviti enotno kandidatno listo, v kateri pa morajo imeti zastopnike tudi oslavski kmet-kmet.ie. Izvolili so dva neposredna obdelovalca, ki bosta prišla v poštev kot zastopnika interesov oslavskih kmetov. V nede-jo v «Z*alem pajku^ namiznoteniška tekma Akademsko shrednješolski klub Simon Gregorčič v Gorici priredi v nedeljo 27. t.m. ob 14.30 v dvorani «Zlati pajek« namiznoteniško tekmo, v kateri bodo njegovi člani nastopili proti mladinskemu odseku prosvetnega društva «Andrej Cok« z Opčin. Vabimo k obilni udeležbi. Z GORIŠKE PRETURE Zaradi brezposelnosti iskal delo v Jugoslaviji Jugoslovanske oblasti so ga vrnile, tukajšnje oblasti pa ga obsodile Pred goriškim sodiščem se je moral v sredo zagovarjati 31-letni Rodolfo ' ChelPni , iz bližine Firenc zaradi nedovoljenega prehoda državne meje. Chellini je bil namreč dolgo časa brez dela, zaradi česar je pričel misliti, na beg v Jugoslavijo. Meseca februarja je najprei prišel v Tržič, kjer je upal na zaposlitev v tamkajšnjih ladjedelnicah, ker pa dela nimajo dovoli niti za domače (iclavce, ga tudi Chelliniju niso mogli nuditi. Odšel je v Gorico, kjer se je zatekel v prostore občinske podporne u-stanove v Ul. Baiamonti. Tudi tu ni našel zaposlitve. Zato se je odločil zbežati v Jugoslavijo. Vendar ga tudi v Jugoslaviji niso mogli zaposliti in so mu zato svetovali, naj se vrne domov. V Italijo je prišel čez obmejni blok pri Rdeči hiši. Oblasti so ga prijavile, preturi. kjer je povedal svojo zgodbo, sodnik Fabianich pa ga je obsodil na dva meseca zapora in 10.670 lir globe. SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Danes seja občinskega sveta V sredo zvečer ob 18. uri je bila v občinski beli dvorani seja občinskega upravnega od- T Nagrajeni »orkester« iz Gemone iz sprevoda pustnih alegoričnih vozov v Gorici. (Foto Altran - Gorica). bora, ki ji je predsedoval župan dr. Bernardis. Večji del seje je bil tajen. Najprej so odborniki proučili vrsto ukrepov upravnega značaja. Tako je bilo odobreno plačilo obveznega prispevka protituber-kuloznemu konzorciju za leto 1955 v znesku 2 milijonov 500 tisoč lir; prispevek 281 tisoč lir za stroitce trgovsko-tehnič-nega inštituta za drugo trimesečje 1954; prevzem strošov 5.700.000 lir za vzdrževalnine nesposobnih za delo v domu onemoglih občinskega podpornega društva (ECA) za leto 1955 in strošov v znesku 134100.000 lir za plačilo oskrbo-valnin občinskih revežev v bolnišnici «Fatebcnefratelli» za tekoče leto. Nadalje so odborniki proučili se razobešanje obvestil na oglasne deske in o javni tehtnici, zlaoti glede placevania. Preden so prešli k tajni seji, so določili še dnevni red seje občinskega sveta, ki bo danes zvečer ob 18. uri v občinski sejni dvorani na Korzu. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči iekarna Mantovan, Kor-zo Verdi 17 - tel. 28-79. Komisija za obmejni promet pričela zasedati v Vidmu V sredo se je v palači Bel-grado v Vidmu ponovno začelo zasedanje jugoslovansko-italijanske komisije za ureditev obmejnega prometa vzdolž kopne državne meje. Italijansko delegacijo vodi dr. Mario Capon, jugoslovansko pa ing. Miloš Bučar. KINO CORSO. 17.00: «Beli božič«, B. Crosby in D. Kaye. VERDI. 17.00: «Cut», A. Valli. CENTRALE. 17.00: «Neka zenska prosi«, L. Amanda. VITTORIA. 17.00: ((Romarji ljubezni«, S. Loren, barvni film. MODERNO. 17.00: ((Operacija Z«. H| - K ,i-, pari nnsfi BPjSE - *7‘ ' - 'M r ....... 1111*1 ižsBI ligi ■v;:- = 3 "im::. 1 '5-1 ■ ' '• ZAČETEK SVETOVNEGA PRVENSTVA V HOKEJU X«V ŠAHOVSKI PRVAK JIJGOSLAVIJ* Kanada, Sovjetska zveza in ČSR se bodo morale že danes izkazati V drugi skupini nastopi danes Italija proti Nemčiji 8, Jugoslavija pa proti Avstriji KREFELD. 24. — Jutri zvečer ob 20. uri se bo v štirih nemških mestih pričelo tekmovanje za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Že sedaj proglašajo za glavna dva favorita Kanado in Sovjetsko zvezo, ki sedaj brani naslov svetovnega prvaka. Tekme bodo v Krefeldu. Duesseldorfu, Koelnu in Dortmundu. V Dortmundu in Krefeldu sta stadiona pokrita, medtem ko bodo v drugih dveh mestih igrali na odprtem. Jutri so na sporedu sledeče tekme: v Krefeldu: Svedska-Nem- čija; v Duesseldorfu: Rusija-Fin-ska; v Koelnu: ČSR-Švica. v Dortmundu: kanada-ZDA. Vsa moštva so odigrala svoje trening-tekme in po izjavah svojih trenerjev, so vsa >(V najboljši kondiciji«. Na splošno uživa vendar več vere kanadsko moštvo: to ie pravzaprav le kompletno moštvo ((Penticton V«, ki ie imelo dovoli priložnosti za dober in sistematičen trening. Po neodločenem rezultatu s Cehi v Pragi (3:3) so Kanadčani takoj naslednji večer popravili «rlab vtis« in Zmagali s 6:0. Švicarsko, finsko in švedsko moštvo morajo še prispeti danes zvečer, medtem ko .so druga moštva že tukaj. Kanadčani so spet vzdignili nekoliko prahu zaradi nastanitve. češ da v njihovem hotelu ni bilo dovoli kopalnic. Poiskali so si drugi hotel, nakar je njihov trener po preselitvi v kratkih besedah sporočil, da jim je bolie na novem mestu. Tudi Čehi so se preselili iz Krefelda v Duesseldorf. češ da jim tam bolj ugaia. Sicer se o Čehih govori, da je to »tehnstveno moštvo« prvenstva. Presenetili pa so igralci iz Rusije, toda ne toliko zaradi hokeia kot po tem. rin so fanatični ljubitelji ameriškega jazza in so v Duesseldorfu izpraznili po trgovinah vse p’°-;če Bennvja Goodmana in Louisa Armstronga. Kadar ne trenirajo, se sprehajajo po mestnih ulicah. Nemke pa so jih že ocenile, da so preveč boječi, pri čemer najbrž niso mislile na hokejsko igro. Kanadčani pa vedno dopoldne spijo in se redko kdaj pokažejo na igrišču pred 14 uro. če se ne zgodi, da pridejo na led celo šele zvečer. Sicer so pa o njih duesseldorfska dekleta presodila, da so najlepši od vseh. kolikor se jih je doslej tam zbralo. Francozi, ki bi igrali v nižji skupini, tako imenovanem kriteriju, so baje odstopili zaradi Italijanov. Ttalija bi morala namreč po prvotni prijavi igrati v prvi skupini, pa je odstopila ir se vpisala v drugo skupino, kjer je že dvakrat zmagala. Mogoče so Francozi računali na uspeh v tej skupini, pa se jim je nato zdelo, da so preveč ogroženi. V ekriteriju« bodo sodelovale reprezentance Italije, Belgije, Avstrije, Holandske. Jugoslavije in Nemčije B. Nemčija B pa tekmuje izven konktirence, kajti po pravilih lahko sodeluje samo eno moštvo vsake dižave. Verjetno so Nemci sestavili se eno moštvo, da bi pritegnili več občins'va n« tekme, ki bi sicer mogoče ne imele toliko gledalcev. Tudi ((kriterij« se prične jutri s slede- čima dvema tekmama: v Dues->eldorfu bosta igrali Nemčija in Italija, v Dortmundu pa Jugoslavija in Avstrija. V Krefeldu so organizatorji vse uredili z. nemško natančnostjo. V vsakem hotelu, kjer so nastanjeni nji igial-ci Visi nemška zastava, poleg nje pa se zastava postov in /0stava mednarodne zveze. Že sedaj pa so v skrbeh za d’ e-ve zadnjih tekem, ko bo gotovo prišlo toliko ljudi, da bo ne samo vprašanje, kje jih nastaniti, temveč čisto enostavno zanje tudi ne bo dovolj vstopnic. Zadovoljni pa so prireditelji in blagajnik nemške hokejske zveze, že za jutri so vstopnice prodane na vseh igriščih, tudi za tekme rriterija. :*= * -k Pred dnevi je skozi Ljubljano potovala v Nemčijo na svetovno prvenstvo v hokeju na ledu jugoslovanska reprezentanca, ki jo sestavljajo: vratarja: Maruša, Du.šanovič; branilci: Aljančič, Dragovič, Kovačevič, Mijuškovič, Mioč-ka. Muvrin; napadalci: Re- naud. David. Poetzl. Pogorelec. Čuček. Prosenc, Krajčič, Uršič in Brelič. Najstarejši član reprezentance Aljančič je pred odhodom v naglici povedal nekaj oesed o pripravah, ki so bile skrbno izvedene kakor še nikoli doslej in kar je najbolj važno, led je bil na razpolago ob vsakem dnevnem času. Na treningu so zlasti posvečali pozornost drsalni tehniki :n pa vigravanju moštva, kajti časa za trening je bilo premalo. Na vprašanje, kaj misli o letošnji reprezentanci, je A-ljančič dejal, da je v glavnem posrečeno izbrana. Nekoliko slabša člana ekipe sta vratarja, ki na treningu nista pokazal parve gotovosti, škoda je, da se treninga ni udeležil ljubljanski vratar Hafner, ki bi bil po Aljančičevem mnenju vsekakor najboljši vratar. Glede možnosti jugoslovanske reprezentance na prvenstvu pravi, da se bodo borili z vsemi močmi in bo vsaka morebitna zmaga zelo velik uspeh. Koristno pa je, da se reprezentanca udeleži prvenstva. kajti potrebno je, da tudi Jugoslavani drže korak z ostalimi moštvi. Na vprašanje, kdo bo letošnji svetovni prvak, je Aljančič brez oklevanja odgovoril, da bo prvak Kanada, ki nima po njegovem mnenju na letošnjem prvenstvu nobenega resnega nasprotnika. Lepša pa bt> borba za drugo mesto, v kateri bodo po njegovem mnenju imeli glavno besedo Cehi. Kmalu se bo videlo, koliko bi mogle take prognoze držati. Karaklajič sam na prvem mesto Gligorič zaostal za celo točko ■ Matulovič novi šahovski mojster • Skrajno slab plasma P® Anglije, Francije, Nizozemska k Partizan po ide v Rusijo BEOGRAD. 24. — Beograjski ((Partizan« je. sprejel va-j bilo. da odigra dve tekmi v j Rusiji, in sicer 28. junija z I ...eningradom. 2. julija pa z moskovskim Soartakom. * » * RIM, 24. — Pred malošte-! vilnim občinstvom ’e bila tu-1 kaj tekma med iransko voja-1 ško reprezentanco in izbranim j mr šivom, ki so ga sestavljali igralci Rome in Lazia, rojenj v Rimu: to so bili večinoma mladinci. Domačini so zmagali z 8:1 (4:1) ter zabili Valley (ZDA) v alpskih & ciplinah. *** | Moštvo univerze iz Ta*a . zrušilo lastni svetovni re“ s v štafeti 4 x 100 y meša®0^, časom 3:20,5. Prejšnji re* 3:21,3. Družbeni pome11 mentalne higiene (Nadaljevanje s 3. sl svetovni vojni katastrof«" narašča. Prav ta množico1v rast nas opozarja, da bol ^ ni odvisna le od osebnih uravnovešenosti in je zat0 L, stopna množičnim preveč nim ukrepom. b Se eno zahtevo posta j, tako imenovana mentalna , giena družbeni ureditvi, bo proti duševnim obolso) , Z ureditvijo socialnih ,ra ,ij? , protialkololizmom, ustana' j, | njem posvetovalnic in.p.jfl vsem z nadzorstvom duse' I ga razvoja otrok v druži®' dečjih ustanovah je m0i omejiti konflikte iz 7-hna0i-ga okolja, .ki labilizirajo ,■ hična razpoloženja že v.sj) mlajših ■ letih. Take, vC ^ neznatne, celo podzavestne' tacije živčnega sistema, f s, kasnejšem življenju nalsS» krat vzrok resnim, or®ahjir fiksiranim duševnim 0 njem. Le družbeni red. z ur ■eičF’ mi socialnimi razmerami,!a • dukti secesije. Toda kaj sem imel jaz opraviti s sec.% sem se razveselil njenega ponovnega vstajenja? j/j&j® 1 literarno delo pada v povsem drugačno, nasprotno °b0 je duhu secesije kar močno nasprotno. Ko sem se lotil pisanja teh spominov, mi j® n gfirU1'’ postal jasen izvor tega mojega veselja do ponovne ^ J cije secesije. V njej sem namreč videl košček nečesa, pripadalo moji prvi mladosti, kar Je intenzivno vZ geo1 \ mojo čustvenost ta kar mi je bilo zato drago, čepi'aV eCeH: nanje že domala pozabil. Rojen sem bil, ko je b’la;e r.Uv na vrhuncu ta vse. kar me je v prvih letih obdaja*?' ' taic .,j pečat njenega duhd in njenega okusa: od mam tamI pajčolanu ln njenih ptičjih peruti na klobučku. ° jpe!1 % prvih obleke s krilci, od očetovih navzgor zavihah'1* git j brkov, od obroča, s katerim sem se igral, od se stri h . tračkov v laseh, od novih hiš v mestu ln gradičkov od parkov z eksotičnimi drevesi m alegoričnimi £respih ‘ ji in brkatimi konjeniki. — pa tja do čudnih in, 5n eCesiJ5 '-kih in ženskih kopalnih kostimov: vse to Je bila ■ • doba, ki je bila že takrat zapisana poginu in PrCpa •) «H kritikam Josipa Vidmarja«. »Razgledu, Trst, l952' ^iH Konec 2, poglavja. (Nadaljeva,l]C