Pottnt orad POM Cetovec — Vot)agtpo*!amt !0!t Ktagenfurt
tihaja v Cetovcu — Ertcheinungsott Klagenfutt
Posnmetni izvod l.M ii!.. mesečna naročnina 5 iiiingov
KOROŠKA
DOMOVINSKA ZVESTOBA
v senci desničarsko-radikainih krogov

Pred cetovškim sodiščem je prejšnji teden sfa) kot obtoženec 37-)etni Manfred Luxbacher z Dunaja, č)an ziogtasne desničarsko-radi-ka!ne NDP, ki spiošno vetja za neonacistično organizacijo in katere pristaši so se svoječasno .izkazati" že kot .izvedenci" za dinamitske atentate na Južnem Tirotskem. Tokrat je bii čian te organizacije ob-doižen, da je sodeiova) ieta 1972 pri mazaških in razbijaških akcijah zoper dvojezične krajevne napise na južnem Koroškem. Sodišče je obtoženca obsodiio na deset mesecev zapora pogojno na tri ieta, in sicer zaradi poškodovanja tuje iastnine (ker je pomazat nekaj transformatorjev) ter zaradi izsiijevanja (ker je grozii nekemu gostiiničarju, ki si je zapisa) števiiko njegovega avtomobiia).
Kljub iemu, da je sodišče izrekto žeto miio kazen (sodnik in iožiiec sta izjavila, da je kazen somo zaradi tega tako nizka, .ker ni stvar sodišča, ustvarjati mučenike"), pa je obravnava odkrila morsikaj zanimivega in značilnega za razmere na Koroškem.
H Predvsem je bilo dokazano, da so pri znanih dogodkih .koroške jeseni 1972* — in gotovo tudi že pri drugih priložnostih! — sodelovali pristaši zloglasnih desničarsko-radikainih in neonacističnih krogov.
Vprašanje Cipra
spet za zeieno mizo
Včeraj se je v Ženevi začet drugi krog konference, na kateri naj bi našit poiitič-no rešitev zapietenega poio-žaja na Cipru. Ker je biio predioženih več načrtov, ki si med seboj močno nasprotujejo, ni pričakovati, da bi že v kratkem zabeiežiii uspeh pogajanj.
Za ustrezen .uvod" v ženevsko konferenco pa so poskrbeti tudi na Cipru samem, kjer je v zadnjih dneh prišio do novih oboroženih spopadov, ki so biii baje najhujši, odkar je biio konec prejšnjega meseca skienjeno premirje.
Medtem je varnostni svet razširi) poobiastiia mirovnih sii OZN na Cipru in s tem prispeva) k mednarodnim prizadevanjem za zagotovitev resničnega premirja.
rtaja v Celovec med drugim dobaviti} Helmatdienstu propagandno gradivo! Zagotavljanje predsednika KHD Feidnerja, da so take trditve .absurdne", je le nekoliko premalo spričo dejstva, da je bilo med desničarskimi in domovinskimi krogi že ob najrazličnejših priložnostih zaslediti dovolj oblik tako duhovne kot tudi dejanske povezave, in kdo bo verjet Fetdnerjevemu distanciranju, ko pa je v vodilnih krogih .domovinskih" organizacij že od nekdaj vladalo zelo določeno duhovno sorodstvo, ki sega vse od Steinacherja (članska štev. NSDAP 7,753.917) preko nacističnega vojnega zločinca Maier-Kaibitscha do Siegtrieda Samesa (že od ieta 1923 Ortsgruppenieiter NSDAP s člansko številko 26661) — da ne govorimo o drugih .velikanih" tovrstnega .Karntnertuma", čeprav ni iz-kijučeno, da bi se še v marsikaterem primeru za okrušenim domovinskim sijem pokazali sledovi bolj ali manj močne rjave barve.
Verjamemo, da je bilo pričanje NDP-jevca Luxbatherja zelo neprijetno za koroške domovinske kroge, kajti njegova priznanja so razblinila legendo o .ljudski jezi" ter pred domačo in mednarodno javnostjo razkrila, kako je res prišlo do dogodkov leta 1972 in kaj se v
resnici skriva za (asado tako imenovane domovinske zvestobe. Na ta odkritja opozorjojo številni listi in pri tem spominjajo zlasti na dejstvo, da je tisti Heimatdienst, katerega zveze z NDP so bile zdaj razkrite in dokazane pred sodiščem, koroškim Slovencem v svojem glasilu Rut der Heimat že pred ieti javno zagrozil z genoaidom. in mariborski Večer v tej zvezi še posebej sprašuje: ,Aii bo zdaj končno že kdo ukrepat zoper Karntner Heimatdienst, ki se želi hinavsko in svetohlinsko kazati javnosti kot .dobrosrčna koroška domovinska zveza'? Vse nacistične in neonacistične stranke ter organizacije so v Avstriji po tamkajšnjih veljavnih zakonih prepovedane. Ali ta prepoved ne velja tudi za tiste organizacije, ki z nacisti dokazano najtesneje sodelujejo in ki se tudi same poslužujejo nacističnih metod?"
Toliko mariborski Večer, s katerim tudi mi vprašujemo: Ati je potreben še kak močnejši dokaz? Dokaz namreč za to, da bi končno spregledali tudi odgovorni politični dejavniki tako na deželni kot na državni ravni, ki še vedno mislijo, da je manjšinska vprašanja mogoče reševati s krogi, ki imajo svoje zatočišče v Heimatdienstu in podobnih organizacijah. Za nas odkritja na Luxbacherjevem procesu niso nič novega, zato smo že vedno odločno in dosledno odklanjati kakršenkoli .dialog" s takimi krogi. Pripravljeni pa smo konstruktivno sodelovati pri iskanju rešitev še vedno odprtih naših življenjskih vprašanj — in sicer s tistimi, ki so v deželi in državi pristojni, da skrbijo za izvajanje mednarodnih obveznosti ter za spoštovanje zakonov in ustave.

V faMnz družbi
.S7o venci nimamo iraj isirafi
V JrKgi po/ovici	se po pis%H;K Jnefnegg
tis^% prvič sesfd/o fg&o i/nenofgno „^oro%o owiz;e", ndwreč ^rog prfrčst4vn;^ov ngjrcz/ičnejšiZ:	Korošce, ^i na; Z?i po za-
wis/i deže/nega g/avar;a Wagner;a pomaga/; odpraviti napero ozračje v Ježe/: /n s fem pr/sp c var/ ^ z/J/žanja meJ operna naroJn/ma s&Kp/nama.
Po časopisni/: vesre/? so svojo aJe/ež/m Jos/ej najavZ/Z po/irične srran&e, /?oro%i ris^, posamezne Ježe/ne asranove oz. organizacije rer predvsem PZeimard:ensr Zn y)Z?TveZ]r^ampjerZiMnJ, medrem ^o o/?e osrednji organizaciji ^oroš&ZZ: S/ovencev na rozadevno pova/n/o se nisra odgovori/;'.
čča^o si deže/ni g/avar IVagner &or po/*adni& zamiš/ja ro .omizje" in &a^o si predsrav/ja njegovo de/o, /ro poveda/ še/e na prvem srečanja. Za nas pa je vse^a^or že danes jasno, da v ra&i sesravi .omizje" ne more pozitivno prispevati /? iz/m/jšanja ozračja v deže/i. .Korošci S/ovenci smo že ponovno izrazi/i pr:prav/jenost, da ^onstra^tivno pomagamo najti rprejem/jive rešitve odprti/: vprašanj. Prav ta^o pa smo tadi nedvoamno poveda/i, da se s ^rogi, ^ot so Heimatdienst in podo/me organizacije, nimamo Aaj pogovarjati. Zdaj tadi pred sodiščem razkrite zveze so samo še airdi/e prepričanje, da v takšni dražbi 5/ovenci nimamo &aj iskati.
Predsednik Nixon priznava
da ni poveda! ceie resnice
Zadeva okoli ameriškega predsednika Nixona, znana kot afera Watergate, se je te dni znova zaostrila in očitno v njegovo škodo. V nasprotju z njegovimi dosedanjimi izjavami in zagotovili je predsednik Nixon zdaj namreč priznal, da doslej ni povedo) cele resnice.
Sedanje .priznanje" je vidno prizadelo zlosti njegove najožje pristaše, ki so vsedoslej skušali Nixona zagovarjati. Zdaj pa napovedujejo, da bodo prav tako kot drugi člani v senatu in predstavniškem domu glasovali za njegovo obsodbo, in celo vodilni predstavnik republikancev v senatu Robert Griffin je Nixona pozval, naj poda ostavko, kajti .sedaj smo prišli do točke, ko je ostavka najboljša rešitev tako za ameriški narod kot za Nixono."
Nixon je vse pozive na odstop
dosiej zavrnil in izjavil, da se ne misli umakniti, vendar pa so mnogi prepričani, da je že nastopit .začetek konca" in da je le še vprašanje časa, kdaj bo morai Nixon prepustiti predsedniški stolček svojemu nasledniku. V pravnem odboru senata so vsekakor z vetiko večino izglasovali obtožbo zoper Nixona in 19. avgusta bi se morala začeti velika razprava v predstavniškem domu — ne samo pred 435 člani tega doma, marveč pred več deset milijoni televizijskih gledai-cev po vsej Ameriki.
Ali bodo Nixon in njegovi svetovalci to veliko .pranje umazanega perila" tvegali? Aii pa bodo resig-niraii, preden bodo vse podrobnosti zloglasne atere prodrle v široko javnost? Odločitev bo znana v kratkem. Ne giede na to pa je Nixon že zdaj močno utrpel na ugledu.
V Italiji divja fašistični terorizem
Trditve, da je pri zločinskih napadih na dvojezične krajevne napise šio za .izraz ljudske volje" in za .upravičeno ogorčenje" domovini zvestih Korošcev, so bile postavljene na laž: v resnici je bil to organiziran napad nacionalističnih in nacističnih skrajnežev, ki so v sistematično zastrupljenem ozračju Koroške našli dovolj pomočnikov za vandaiske pogrome proti Slovencem in njihovim pravicam.
)) Drugo, kar je odkril proces v Ceiovcu, pa je potrditev najtesnejše povezave med desničarskimi skrojneži ter tako imenovanimi .domovini zvestimi" na Koroškem: obtoženi Luxbacher je pred sodiščem nedvoumno izjavi) in priznal, da je bii namen njegove vožnje z Du-
Komaj dva meseca po pokolu med protifašistično demonstracijo v italijanskem mestu Brescia, kjer je atentat s peklenskim strojem zahteval 8 mrtvih in 95 ranjenih oseb, je ob koncu minulega tedna v noči med soboto in nedeljo zločinski atentat na vlak v bližini Bologne znova z vso resnostjo opozoril, da v Italiji vlada fašistični terorizem. Bilanca najnovejšega zločina je še bolj grozna: 12 mrtvih in 48 ranjenih.
Odgovornost za atentat pri Bologni si lasti pro-slula fašistična teroristična organizacija .Ordine nero", ki je s posebnim letakom .obvestila" javnost, da je s tem atentatom pokazala državi, da lahko postavi bombe, kamor se ji zljubi, kadar hoče in kjer hoče. Nadalje so izpovedali pristaši črnega nasilja: .Nacistična zastava ni poginila v Berlinu. Še živi v veliki in fašistični Italiji." In še so zagrozili: „V hudih časih, v katerih je Italija, se ideja (namreč fašistična — op. ured.) uveljavlja vse bolj. Nacizem se bo vrnil in rešil Italijo."
Krvavi udarec fašističnega terorizma je izzval splošno ogorčenje vseh demokratičnih sil v Italiji, ki so v zadnjih dneh na številnih protestnih demonstracijah zahtevale od pristojnih oblasti naj-odločnejše ukrepe, da bi končno zatrli črno nasilje. Ogorčenje je razumljivo in v polni meri upravičeno, kajti v zadnjih petih letih so fašistične sile izvedle že dolgo vrsto atentatov, ki so doslej zahtevali 55 človeških življenj in skoraj desetkrat toliko ranjenih oseb.
Primorski dnevnik je ob atentatu na vlak pri Bologni objavil uvodnik pod naslovom .Mera je polna!", v katerem je rečeno: .Nobenega dvoma ne more biti — kot je potrdil tudi sam notranji minister Taviani — da nosi tudi novi kriminalni atentat fašistični pečat, prav tako so jasni cilji atentatorjev: zrušiti šibko italijansko demokracijo, onemogočiti napredovanje k boljši in bolj pravični družbeni ureditvi in ustvariti pogoje za reakcionarni preobrat, pa naj bo izveden v obliki pravega državnega udara, ali pa z uvedbo predsedniške republike, ali pa v bolj .omiljenih' oblikah premika na desno politične osi v državi."
Vodilni slovenski list opozarja, da je vse to znano tudi tistim, ki imajo nalogo, da ščitijo ustavno ureditev države ter varnost državljanov, pa vendar ne ukrepajo. Zato se ljudje sprašujejo, kako je sploh mogoče, da se tako Strašne stvari kar naprej ponavljajo, da ni mogoče zatreti spirale črnega nasilja, da ni mogoče odkriti avtorjev atentatov in njihovih navdihovalcev. Ali so tisti, ki razpredajo črne mreže, res tako močni, da lahko nemoteno sejejo smrt prav v trenutku, ko se tudi s strani državnih organov vodi široka akcija proti prevratniškim centralam? Kako je to mogoče? Kako je mogoče, da v petih letih, odkar je bomba eksplodirala v milanski banki, ni bil postavljen na zatožno klop in obsojen en sam atentator?
Tako vprašuje Primorski dnevnik in potem
ugotavlja: Jasno je, da v organizmih, ki imajo nalogo zatreti spiralo smrti, nekaj ne funkcionira. To lahko vidimo v sodstvu, ki še vedno kaže premalo odločnosti v nastopanju proti fašizmu, to vidimo v raznih policijskih telesih, ki še vedno, tudi po ustanovitvi nadzorništva proti terorizmu, delujejo premalo koordinirano, to vidimo v organih varnostne službe, ki prepogostoma ne opravljajo funkcij, ki jim pritičejo v demokratični državi. In še poudarja list, da so bile storjene hude napake, toda zanje ni nihče bil poklican na odgovornost; nekateri funkcionarji so bili sicer odstranjeni (pravzaprav povišani in premeščeni), toda za politične napake ni nihče plačal.
.Sedaj pa je skrajni čas," naglaša Primorski dnevnik, .da se nekaj spremeni. Ljudje, ki so na oblasti že desetletja, očitno niso sposobni, da bi obvarovali državljane pred črnim terorjem, ali pa tega nočejo storiti. Ce ne znajo opraviti resne avtokritike in se sami umakniti ter prepustiti drugim svoja vodilna mesta, jih mora k temu prisiliti ljudska mobilizacija, pritisk javnega mnenja in demokratičnih sil. Treba je, da nov veter zaveje v državnih aparatih in v političnih vrhovih, treba je zamenjati ljudi in spremeniti politiko. Drugače se bomo morali čez nekaj časa ponovno zgražati nad novimi atentati, nad novimi nedolžnimi žrtvami. Ali pa, kar bi bilo še mnogo huje, bomo morali molčati, ker bodo črni prevratniki uresničili svoje cilje."

9. avgust 1974
Uradni ukrepi na Koroškem
na škodo siovenske narodnostne skupnosti
Mg mednarodni konferenci o manjšinah, ki je bila prejšnji mesec v Trstu tn o kateri !mo v našem listu ie obširno poroča)!, {e bi) poloiaj koroških Slovencev podrobno prikazan tudi v posameznih komisijah. Tako je v komisiji B, kjer so razpravljali o družbenogospodarskih vprašanjih, med drugimi govori) višji vladni svetnik dr. Pave) Apov-nik, ki je obraziožii razne ukrepe za spremembo prostorske in šoiske strukture na Koroškem ter dokaza), da :o ti uradni ukrepi na škodo siovenske narodnostne skupnosti.
V nasiednjem objavijamo njegova tozadevna izvajanja.
Razvoj današnje industrijske družbe v Evropi zahteva čedaije nove prijeme za reševanje problemov, ki nastajajo zaradi naraščanja industrijske proizvodnje in zaradi ogrožanja okolja. Ukrepi so postali potrebni ziasti v zadnjem času, ko je postala zemlja, ki se je ne da pomnožiti, izredno dragocena dobrina, s katero je treba gospodariti preudarno in načrtno.
Koroška nudi pogoje skoraj za vse gospodarske panoge izvzemši težko industrijo. V tako imenovani makroregionalni delitvi dela pripada Koroški brez dvoma vloga prostora za oddih prebivalcev industrijskih središč, predvsem iz Zvezne republike Nemčije. Ta vloga je jasno izražena tudi v koroškem zakonu o prostorskem urejanju. Ta določa, da je treba .ohraniti posebnost koroške dežele ter njeno naravno vlogo, da služi kot prostor za oddih in podlaga za turizem".
Koroška se je notranje razdelila v dva tipa področij, v tako imenovani koroški centralni prostor in obrobne pokrajine. Slednje so namenjene zlasti razvoju turizma. Koroški centralni prostor obsega področje od Celovca mimo Vrbskega jezera do Beljaka, vzhodno od Celovca od občine Tinje, južno od Beljaka pa sega proti Baškemu jezeru. Od ostalega jezikovno mešanega ozemlja Koroške se vključuje v ta prostor še hribovje Osojskih Tur med Vrbskim jezerom ter hriboviti svet Gur. Obsežna področja narodnostno mešanega ozemlja, Spodnjega in Gornjega Roža, Podjuna in območje Karavank južno od Drave in srednjega dela Ziljske doline pa ostajajo agrarna z uveljavljanjem nove funkcije turizma in oddiha. Obsežna področja južne Koroške ostajajo torej gospodarska periferija, od koder se „od-višno" prebivalstvo stalno seli v razvitejše predele koroškega centralnega prostora.
Za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem pa pomeni tak razvoj veliko nevarnost in škodo: tok notranje koroške migracije se namreč preliva od etnično docela ali delno homogenih naselitvenih prostorov koroških Slovencev v smer pretežno nemških naselij, ki skoraj ne nudijo pogojev za ohranitev jezikovnih in kulturnih posebnosti koroških Slovencev.
REFORMA OBČtNSKE STRUKTURE
Med najpomembnejše ukrepe na področju prostorskega urejanja in strukturne politike Koroške v zadnjih letih spada brez dvoma združevanje občin, po katerem se je število koroških občin zmanjšalo z 203 na 121. Podlago za .izboljšanje občinske strukture" so izdelali strokovnjaki za prostorsko urejanje, vendar se pri tem niso upoštevali samo znanstveni momenti, ampak tudi politični, saj je bil zakon sad privoljenja tudi političnih strank, ki so zastopane v deželnem zboru. Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev sta izročili svoja stališča k osnutku občinske reforme, poleg tega so bili prvi osnutki reforme predmet temeljite razprave na Koroških kulturnih dnevih decembra 1971. Na razpravi je bilo poudarjeno, da Slovenci niso načelno proti preosnovi občinske strukture, vendar bi ta ne smela omejevati njihovih pravic in možnosti razvoja. Poudarjeno je bilo tudi, da bi ne smeli združevati občin s slovenskim ali mešanim prebivalstvom z občinami z nemškim prebivalstvom.
Odgovor direktorja urada koroške deželne vlade na ustrezno vlogo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem se izogiba jedru problema, ko ugotavlja, da .spada manjšinsko pravo po določbah zvezne ustave v izključno pristojnost zveze" in da je zato .mogoče reševati manjšinske zadeve, kolikor jih je treba urejevati z zakoni, samo z zveznimi določbami. Reforma občinske strukture pa spada v pristojnost dežele."
Tako je velika reforma občinske strukture, ki ie stopila v veljavo 1. januarja 1973, prizadela slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem veliko škodo in je v nasprotju z določili državne pogodbe iz leta 1955, ki ščitijo manjšino. V dokaz pravilnosti te trditve naj navedemo samo nekaj primerov: občini Brdo in Goriče, ki spadata k dvojezičnemu ozemlju v smislu šolske odredbe iz leta 1959, sta bili
združeni z mestno občino Šmohor. V tej občini pa je delež slovenskega prebivalstva po rezultatih ljudskega štetja iz leta 1971 samo še 1 "/o. Podoben je položaj v primeru občine Marija na Zilji ob Baškem jezeru, katere pretežni del je bil priključen avtonomni mestni občini Beljak, ki šteje po omenjenem popisu iz leta 1971 le še 0,3 "/o slovenskih prebivalcev, medtem ko je bil odstotek slovenskega prebivalstva v prejšnji občini Marija na Zilji se 3,8 "/o. Odstotek Slovencev se je zmanjšal tudi po združitvi dvojezičnih občin Loga vas ob Vrbskem jezeru ter Kostanje z občino Vrba ob Vrbskem jezeru. Posebno huda pa sta primera združitev občine Slovenji Plajberk z občino Borovlje ter občine Radiše z občino Žrelec.
V prvem primeru se je delež slovenskega prebivalstva skrčil s 40,6 na 10,7 "/o, v drugem primeru pa celo s 46,2 na 7,7 "/o.
Po velikem preustroju občinske strukture so pogoji za dosego mandatov v občinskih svetih za slovenske volivce neprimerno manj ugodni kot v prejšnjih občinah.
PREURED!TEV
LJUDSK!H !N GLAVN!H ŠOL
Z reformo občinske strukture je tesno povezana preureditev razmestitve ljudskih in glavnih, to je obveznih šol. Urad koroške deželne vlade je julija 1971 izdelal osnutek programa za razmestitev obveznih šol. Ta program obvezuje deželno vlado, da izdela letni proračun v skladu s splošnimi razvojnimi smernicami. Koroški deželni zbor pa je maja letos odobril spremembo h koroškemu deželnemu zakonu, po kateri lahko uradno odloča o morebitni ukinitvi javnih obveznih šol tudi deželna vlada in ne samo občina. Deželna vlada namreč po novem lahko ukrepa v primeru, .če niso več dani pogoji za obstoj šole ali če je mogoče z ukinitvijo šole doseči pri drugi javni obvezni šoli organizacijsko stopnjo".
Program preureditve obveznih šol predvideva odpravo 169 ljudskih šol s skupno 290 razredi. Enorazrednih ljudskih šol, ki jih je danes
67, ne bo več; od sedanjih 96 dvorazrednih šol bo ostala samo ena, od 34 trirazrednih šol pa jih bo ostalo samo 12. Vse ostale ljudske šole na Koroškem bodo štiri- ali petrazredne. Od današnjih 98 ljudskih šol, na katerih je po določbah zveznega zakona o manjšinskem šolstvu ter koroškega zakona o manjšinskem šolstvu predviden dvojezični pouk, ali na katerih se na podlagi prijav dejansko poučuje dvojezično (76 v šolskem letu 1970-71), je predvidena ukinitev 42 šol, in sicer v okrajih: Šmohor/Hermagor 4 šole od sedanjih 6, Be-ljak-dežela 9 šol od sedanjih 25, Ceiovec-de-žela 9 šol od sedanjih 24 in Velikovec 20 šol od sedanjih 43.
Med manjšinskimi šolami, ki naj bi se ukinile, so tudi tri take, na katerih so vsi učenci prijavljeni za dvojezični pouk. Od ljudskih šok kjer je prijavljenih k dvojezičnemu pouku več kot 50 odstotkov učencev, bo ukinjenih 10 šol; od ljudskih šol z več kot 25-odstotnim deležem prijavljenih učencev pa bo ukinjenih 20 šol.
Ukinitev 42 šol z visokim deležem k dvojezičnemu pouku prijavljenih učencev bo slovenske otroke duševno in telesno močno obre-benila. Zapustiti bodo morali svoje domače okolje, ki je za priučitev slovenščine ugodno ter bodo izpostavljeni v velikih šolah v centralnih naseljih novim obremenitvam. Slovenske narodnostne skupnosti pristojni organi niso vprašali za mnenje v zvezi s preureditvijo razmestitve obveznih šol, čeprav utegne ta novi strukturno politični ukrep zadeti njeno srčno žilo.
Nakazani primeri prostorsko in strukturno političnih ukrepov na Koroškem jasno dokazujejo, da je vsak tak ukrep za slovensko narodnostno skupnost škodljiv, če se istočasno ne izpolnjujejo določbe za zaščito slovenskega življa, in sicer na celotnem ozemlju, na katerem slovenska skupnost živi kot avtohtono prebivalstvo. Dosedanje izkušnje učijo, da so bili leta 1959 sklenjeni izvršilni zakoni k členu 7 avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 in pravkar omenjeni strukturno politični ukrepi sprejeti brez sodelovanja prizadete slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Trenutne tendence v manjšinski politiki ne vlivajo skoraj nobenega upanja, da bi se razmere v doglednem času lahko izboljšale v prid Slovencev. Take tendence pa so vzrok za nadaljnje napetosti med večinskim narodom in manjšino.
Avstrijski lesni sejem v Celovcu
srečanje evropskega tesnega gospodarstva
Jutri dopoidne bo no ceiovškem razstavišču siovesno odprt ietošnji 23. Avstrijski iesni sejem — Ceiovški sejem, ki bo trajai do 18. avgusta. Po doigoietni tradiciji in po udeiežbi iz števiinih driav ta vsakoietna gospodarska prireditev v Ceiovcu upravičeno veija za .srečanje" evropskega iesnega gospodarstva, saj nudi obiskovai-cu vpogted v vse tisto, kar je neposredno aii vsaj posredno povezano s to panogo gospodarskega živijenja, dogajanja in dosežkov doma in po svetu.
V smisiu te svoje vioge bo ceiovška sejemska prireditev seveda tudi ietos imeia svoje težišče na iesu in iesnem gospodarstvu. To veija tako giede kvantitete (več kot poiovica sodeiujočih podjetij bo razstavijaia v okviru iesnega sejmaj in še posebej giede kvaiitete, kajti razstave in druge prireditve iesnega sejma v Ceiovcu nedvomno presegajo podobne manifestacije drugod, tako da Avstrijski iesni sejem iahko brez pretiravanja uvrstimo med največje in najboijše tovrstne dogodke v Evropi.
Središče iesnega sejma bosta — kakor že v minuiih ietih — spet sejemska žaga, ki ietos siavi svoj 10-ietni .jubiiej", ter sejemski mizarski obrat, okoii katerih se bo zvrstiio iepo števiio strokovnih razstav, ki bodo obiskovaica seznanite z iesnim gospodarstvom vse od gozdnih nasadov preko spravijanja iesa tja do rajraziičnejših obiik uporabe te danes čedaije dragocenejše surovine. V okvir iesnega sejma pa prav tako spadata zdaj tudi že tradicionaini sejemski prireditvi: S. mednarodni simpozij (.Več iesa z gnojenjem"} ter 12. deiovno srečanje evropskih iesnih novinarjev.
Poieg ožjega iesnega sejma bo prirejenih še vrsto drugih zanimivih razstav. Tako se bo združenje iesnopredeiovaine industrije predstaviio z razstavo .Vrata in okna iz iesa"; koroška Deiavska zbornica bo tokrat demonstrirata .aktivno obiikovanje prostega časa"; KELAG je pripravita svojo razstavo pod gesiom .Tok za industrijo Koroške"; poudarek razstave kmetijske zbornice je na .gnojenju gorskega gozda"; zbornica obrtnega gospodarstva bo predstavita okraj Spittai ob Dravi; Avstrijske dravske eiekfrarne pa opozarjajo predvsem na svoj veiiki projekt eiektrarne Maita.
Na ietošnjem sejmu v Ceiovcu bo poieg 81$ podjetij iz vseh zveznih dežei Avstrije sodeiovaio še 671 podjetij iz 30 tujih držav (s področja obeh zahodnih gospodarskih združen) EGS in EFTA bo — vkijučno Avstrije — 1346 razstavijavcev, iz ostaie Evrope 74 in iz prekomorskih dežei 66 razstavijavcev). Nekatere države se bodo predstavite s posebnimi razstavami, med njimi tudi Jugosiavija, ki jo bosta po stari tradiciji zastopati Siovenija in Hrvaška.
Razumijivo pa bo na sejemski prireditvi prišei na svoj račun sieherni obiskovaiec. Poieg iesnega sejma bo iahko obiska) še bogat biagovni sejem, kjer bodo razstavijeni najraziičnejši izdeiki in dosežki vseh področij gospodarstva. Ne nazadnje pa bodo sejemski dnevi v Ceiovcu potekati tudi v znamenju srečanj in zabave na veiikem zabavišču, ki bo dan za dnem pritegovaio staro in miado.
posmoKcmsvfni
HEW YORK. — Medtem ko se v pododborih atneriškega predstavniškega doma nadaljujejo razprave o tem, ali bi uvedli proti predsedniku Nixonu postopek zaradi zloglasne afere Watergate, ugled Nixona nezadržno pada tudi med prebivalstvom. Tako je na primer anketa, ki jo je po priporočilu odbora za pravna vprašanja predstavniškega doma izvedel Harrisov inštitut za raziskavo javnega mnenja, pokazala, da je že 66 "/o anketiranih Američanov za uvedbo postopka proti Nixonu, 56 "/o anketiranih pa tudi za to, da bi predsednika Nixona obsodili v senatu. Položaj predsednika Nixona se je torej v zadnjem času bistveno poslabšal, saj je omenjeni odstotek še pred nedavnim znašal le 53 oziroma 47 odstotkov. Zdaj, ko je Nixon prvič tudi sam priznal sokrivdo, pa je pričakovati, da se bo njegov ugled še naprej poslabšal.
LJUBELJ. — „Do zadnjega se bomo vračali taboriščniki v Podljubelj," je zadnjo nedeljo ob spomeniku žrtvam taborišča Podljubelj dejal predstavnik združenj taboriščnikov Mauthausna. Ob spomeniku se je zbralo 75 predstavnikov francoske organizacije taboriščnikov Amical, ki sta se jim pridružili še delegaciji pobratenega mesta Tržič Sainte Marie aux Mineš ter Valjeva.
STOCKHOLM. — Predsednik švedske vlade Olof Palme je posvaril majhne države pred gospodovalnim obnašanjem Amerike in Sovjetske zveze. .Velesile so nevarni mirovni policaji," je dejal Palme, ko je govoril o nevarnostih, ki lahko nastanejo, kadar skušajo majhne države reševati lokalne spore s pomočjo velesil. Takšen razvoj ogroža neodvisnost majhnih narodov, je menil predsednik Palme, ki je izjavil, da je senčna stran popuščanja med velesilami v tem, da velesili mirno gledata na diktature in tlačenje človeških pravic po svetu, ker se bojita, da bi sprememba družbenega sistema v tej ali oni državi spremenila ravnotežje med njima. .Toda to je samo prevara, kajti družbenega razvoja ni mogoče zaustaviti in je umetno ohranjevanje obstoječega stanja v imenu ravnotežja med velesilama zato lahko v nasprotju z interesi manjših narodov."
MEW YORK. — Ugledni ameriški dnevnik .New York Dai!y News" je pred nedavnim poročal, da je prišel do imen 123 bivših nacistov, ki so osumljeni, da so bili vojni zločinci, danes pa mirno živijo v Združenih državah Amerike. Med njimi so baje tudi bivši poveljniki nacističnih koncentracijskih taborišč in visoki nacistični funkcionarji. List poudarja, da urad za vseljevanje in razne druge ustanove za te ljudi dobro vedo in da jim je znano, da v ZDA živi na tisoče nemških naseljencev, ki so osumljeni, da spadajo na seznam vojnih zločincev, nekateri pa so celo obtoženi, da so imeli glavno besedo pri umoru sto tisoč oseb. Ameriški uradi so po pisanjih omenjenega lista sicer začeli raziskovati preteklost nekaterih oseb, ki so na seznamu osumljencev, sedaj pa ne proučujejo več problemov nacističnih zločincev in so prekinili raziskovanja o konkretnih primerih.
PEKiNG. — Uvoz pšenice iz zahodnih držav v LR Kitajsko bo do konca junija prihodnjega leta verjetno dosege! rekordno količino 7,3 milijona ton, medtem ko je prejšnje žetveno leto uvozila Kitajska 5,9 milijona ton pšenice. Do konca letošnjega leta bo LR Kitajska uvozila približno 2,4 milijona ton ameriške, 2 milijona ton kanadske, 500.000 ton avstralske, 200.000 ton francoske in 100.000 ton argentinske pšenice.
HANOi. — Po poročilu severnovietnam-ske časopisne agencije je komisija za odkrivanje in obsodbo vojnih zločinov v Vietnamu objavila nova dejstva o mnogih zločinih, ki so jih zagrešili nad civilnim prebivalstvom Južnega Vietnama ameriški imperialisti in njihovi saigonski pomočniki. V okviru tako imenovane .pacifikacije" je saigonski režim v času od 28. januarja do 25. julija tega leta izvedel več kot 300.000 policijskih operacij in je bilo brez sojenja zaprtih več kot 50.000 ljudi, njihovo premoženje pa so poropali. Milijoni ljudi so v .centrih za koncentracijo", ki niso nič drugega kot zamaskirana koncentracijska taborišča, organizirana z edinim ciljem, da se zastre odpor množic proti režimu predsednika Thieuja.
ŽENEVA. — Na svetu deluje skoraj 313 milijonov telefonskih aparatov. Razmeroma največ telefonov je v Washingtonu, kjer jih pride 1281 na tisoč prebivalcev. Na drugem mestu je Southfield, predmestje Detroita (1241 telefonov na tisoč prebivalcev), kateremu sledita Cambridge v Massachusettsu (1032) in Champaigne v Illinoisu (1005). V Evropi se lahko le Stockholm pohvali, da ima več telefonov kot prebivalcev, in sicer 1006 na tisoč ljudi.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU:
Jubilejna trideseta sezona
v znamenju težavnega finančnega položaja
Stalno slovensko gledališče v Trstu, edino poklicno gledališče zamejskih Slovencev, se pripravlja na svojo jubilejno 30. sezono po vojni. Kakor je pogled na povojni razvoj te ustanove nedvomno zadovoljiv, pa je hkrati vse prej kot razveseljivo dejstvo, da omenjeni jubilej za-senčuje izredno težaven finančni položaj, v katerem se je gledališče znašlo zaradi tega, ker mu pristojne italijanske oblasti že vedno nočejo priznati statusa in ugodnosti, do katerih ima sicer vso pravico. Tako na pragu 30. sezone ni povoda za veselje, pač pa vzroka dovolj za skrbi, kajti za Stalno slovensko gledališče v Trstu se boj za obstanek še nadaljuje.
Kakor smo svoječasno poročali tudi v našem listu, je vodstvo Stalnega slovenskega gledališča v Trstu pred meseci seznanilo javnost z izredno težavnim položajem te ustanove, ko ji je grozila celo nevarnost, da bo morala prenehati z delovanjem. Tedaj je bilo gledališče deležno najširše solidarnosti tako pri krajevnih ustanovah v Italiji kakor tudi v Sloveniji in Jugoslaviji, na podlagi posredovanj in pod pritiskom javnosti pa je zdaj prišlo vsaj do nekaterih pozitivnih premikov. Zlasti je bilo važno posredovanje vodilnih tržaških predstavnikov pri pristojnih dejavnikih v Rimu, kjer so dosegli, da je bila redna letna podpora ministrstva za turizem in predstave zvišana od 15 na 20 milijonov lir, poleg tega pa je gledališče prvič prejelo še poseben prispevek v višini 10 milijonov lir za sezono 1973-74.
Vodstvo gledališča je ta .premik" zabeležilo z zadovoljstvom, vendar je hkrati ugotovilo, da se s tem bistveno vprašanje ni premaknilo niti za las, saj slovenska gledališka ustanova še vedno ni priznana od rimskih obtasti, ki predvsem tudi še niso priznale načelo, da mora slovensko gledališče v Trstu biti deležno enakih javnih podpor, kot jih prejemajo vsa stalna gledališča v Italiji. Tako je gledališče praktično še vedno v enakem položaju, kot pred nekaj meseci, ko je vodstvo javno opozorilo na nevzdržno pravno in finančno stanje ter pozvalo na pomoč slovensko in italijansko javnost.
V takem položaju je vodstvo gledališča na' svoji zadnji seji sklenilo, da bo gledališče sicer pričelo z redno sezono 1973-74, vendar z vrsto omejitev, ki izhajajo iz še vedno zelo težkega finančnega položaja. Tako bo z igralci in ostalim osebjem podpisana delovna pogodba samo do konca tega leta,
za kolikor pričakujejo, da bo dovolj sredstev vsaj za delno izplačevanje plač. Nadalje Stalno slovensko gledališče v Trstu zaradi pomanjkanja sredstev meseca septembra ne bo šlo na že dogovorjeno gostovanje po Sloveniji prav tako pa meseca oktobra tudi ne bo sodelovalo na srečanju gledališč v okviru Alpe-Adria, na katerem naj bi po programu poleg gledališč iz Slovenije in Avstrije sodelovali še italijansko gledališče iz Reke ter slovensko gledališče iz Trsta.
Omejen okvir možnosti delovanja narekuje tudi siceršnje priprave na novo igralsko sezono. Svojo 30. povojno sezono namerava začeti
gledališče s Cankarjevo dramo .Za narodov blagor" in je predvideno, da bi s pripravami za prvo premiero začeli septembra. O tem, ali bodo omenjeno dramo sploh uprizorili, pa bo vodstvo gledališča dokončno sklepalo šele v drugi polovici septembra, ko bo že razvidno, koliko sredstev bo imelo gledališče na razpolago. Slovensko gledališče bo pričelo tudi z razpisom abonmajev, ker se zaveda, da je njegov obstoj odvisen predvsem od podpore gledalcev — rednih obiskovalcev, ki so mu bili zvesti v vsem povojnem obdobju. Vendar pa bo tudi to prizadevanje zagrenil dobršen kanec pelina, kajti na vstopnicah bo napisano, da bodo predstave le v primeru, če bo gledališče imelo dovolj sredstev.
Stalnemu slovenskemu gledališču v Trstu, ki je s svojimi kvalitetnimi predstavami že večkrat navdušilo tudi naše ljudi, vsekakor želimo, da bi bila jubilejna 30. povojna sezona trden korak po poti uspešnega delovanja te pomembne ustanove zamejskih Slovencev.
Ugotavljanje manjšine
so izvedti že nacisti z izseijevanji in usmrtitvami zavednih Stovencev
Prejšnji mesec, 27. julija 1974, je bil v Celovcu ustanovni občni zbor Društva slovenskih pisateljev v Avstriji (Verband der siowenlschen Schriftsteller In Osterrelchj. Odbor društva nam je s prošnjo za objavo poslal naslednje .Obvestilo kulturnim in prosvetnim ustanovam na Koroškem (Avstrija) In v Sloveniji":
Na prvem občnem zboru DRUŠTVA SLOVENSKIH PISATELJEV V AVSTRIJI / Verband der slowenlschen Schriftsteller In Usterreich dne 27. 7. 1974 v Celovcu je bilo enoglasno sklenjeno, da bojo člani tega združenja — zdaj jih je devet — sodelovali na bralnih matinejah in večerih, pri sestavljanju antologij ipd. samo preko tega svojega strokovnega In Interesnega združenja In sicer po § 2 jCilji) zadevnega statuta. Predsednik Društva slovenskih pisateljev v Avstriji je Valentin Polanšek, Obirsko/Ebriach — 913S Železna Kapla/Eisenkappel, tajnik pa Janko Messner, H.-Heine-Gasse $0 — 9020 Klagenfurt/Celovec. Ustanove, ki se zanimajo za literarno ustvarjanje Siovencev na Koroškem, se iahko obrnejo na prvi aii drugi naslov.
Zveznemu kanclerju dr. Kreiskemu pa je bilo z občnega zbora poslano pismo naslednje vsebine:
Die heutige konstituierende Generaiversammlung des Verbandes der slowenlschen Schriftsteller in Usterreich / Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji fordert einstimmig von ihrer Regierung die sofortige aufrichtige Erfullung aller Verpflichtungen aus dem Artikei 7 des Staats-vertrcges ohne jede sogenannte Minderheitenfeststellung, denn diese hat bereits der SS-Himmier mit Aussiediungen und Hinrichtungen unse-rer siowenischen Landsieute durchgefuhrt.
TRIBUNA BRALCEV — TRIBUNA BRALCEV — TRIBUNA BR^
Herrscher iiber diese Lande?
!n einem Leserbrief (Karntner Nachrich-ten, $. 8. 1874) beschRftigt sich Hen Kar! Stukovnik mit den jUngsten Aktionen sto-wenischer Kreise betreffend den Artike! 7 des Staatsvertrages, von denen man si-chertich nicht behaupten kann, daB sie die Situation im Lande verbessern und Mr die S!owenen seibst auf die Dauer von Nutzen sind. Stukovnik aber sieht nur den Ba!ken im Auge der anderen Seite, obwoh! kein Zweife) daruber besteht, daB die von deutsch-karntnerischen Extremisten getd-tigten Aktionen (Ortstafetkrieg, Sprengung oder Beschmutiung von PartisanengrRbern) dem Lande sehr geschadet haben, wie es ja kein Segen tUr Kdrnten ist, daB es sogenannte ..heimattreue" Kreise gibt, wet-che krampfhaft eine Vergangenheit wach-hatten, die dem Lande nur Beiastung sein kann.
Herr Stukovnik kdnnte von Macht- und Mebetaktionen" nur dann mit Recht spre-chen, wenn er hier auch die Schandtaten deutschkdrntnerischer Seite mit einbezie-hen wUrde. Es ist auBerdem tachertich, von den s!owenischen Organisationen zu ver-!angen, daB sie ihre „Rowdys" (so drUckt sich Stukovnik aus) unter Kontrotte ha!ten, da es woh! nicht mdgiich ist, Unbekannte zu ermahnen und auBerdem dies woh! Sache der Sicherheitsorgane ist.
Und was heiBt oigent!ich einen Wider-ru( tdtigen (wa* Stukovnik von den sto-wenischen Verbdnden ver!angt)? Widerru-fen kann ich nur eine Tat oder Behaup-tung, die von mir gesetzt oder eindeutig unterstUtzt wurde. Da Stukovnik einen sot-chen Widerruf von den s!owenischcn Verbdnden ver!angt, muB man doch die Frage an diesen Herrn richten, ob er a!so damit xum Ausdruck bringon wi!!, daB die Sto-wenenvertretung diese Taten deckt bzw. unterstUtzt? So!!ten Sie, Herr Oberschutrat, jedoch Distanzierung meinen, so darf ich Sie doch auf den Unterschied zwischen widerrufen und distanzieren hinweisen.
Was meint Stukovnik mit dem Satz: ..Oder man zwingt uns zu MaBnahmen (wenn nicht widerrufen wird), diesen Ha-sardeuren ihr scheuBiiches Handwerk zu tegen"? Sotten die S!owenen das ais ..schiichte" Drohung auffassen, oder wie so!) das sonst verstanden werden? Neben-bei bemerkt: Hasardeure sind GtUcksspie-!er, Herr Stukovnik. !ch nehme an, Sie haben dies nicht gewuBt, wei! man ndmtich keinen Zusammenhang zwischen GtOcks-spie! und Kamp! um ein Recht finden kann. Oder sehen Sie die ErfUttung des Sfaats-vertragos nach den Rege!n der GtUcks-spie!erei?
Die Verunsta!tung der Steinacher-Ge-denktafe! auf dem Hochobir ist so wenig zu bejahen wie die Schdndung von Parti-sanengrdbern, nur mUBtc man von einem Oberschutrat eigent!ich erwarten kdnnen, daB er zwischen Totenschdndung, Grabschdndung und Denkmatschdndung unter-scheiden kann. Am Hochobir kann es sich hdchstens um Denkmatschdndung hande!n, aber nicht um Grabschdndung; Steinachers Leiche wurde nicht in Mitteidenschaft ge-zogen, denn er ist nicht auf dem Gipfe! des Obir beerdigt. Grabschdndung aber !iegt z. B. in Ebentha! vor, wo Deutschna-tiona!isten wiederho!t das Grab der Wi-derstandskdmpfer und Opfer des Faschis-mus beschmiert haben. Dort tiegen ndmtich
nachweisbar (Storbebuch Pfarro Ebentha!) drei Partisanen und zwei živite Opfer (er-hdngt von den Stiefeiknechten des NS-Ro-gimes) bestattet.
Wenn Stukovnik erreichen mdchte, daB bei Michtausforschung der Tdter die sto-wenischen Organisationen den Schaden zu bezah!en haben, so ist dies absurd. Man kann auch nicht vertangen, daB z. B. der Kdrntner Heimatdienst zerstorte Partisa-nengrdber und Ortstafetn, verwUstet durch das WUten deutsch-kdrntnerischer Fanati-ker (so)che nennen sich dann noch Hetmat-troue!), aus seinen Mitte!n wieder zu er-richten hdtte. Die Behauptung Stukovniks, das der KHD gteich Kdrnten ist („wer ihn be!eidigt, trift jeden Kdrntner"), kann im-mer wieder nur ais krankhafte Uberheb-!ichkeit und AnmaBung gewertet werden, da der KHD iedigtich ein Verein wie jeder andere ist und a!s heutige Organisation (gegrUndet 19S7) nicht fUr sich in Anspruch nehmen sottte, Kdrnten in seinen jetzigen Grenzen erhatten zu haben. Um nochma!s daran zu erinnorn: Der KHD von 191P/20 wurde nach der Vo!ksabstimmung aufge-!dst (auch der Festschrift zum 10. Okt. 1?70 zu entnehmen). Mit dem neuzeittichen KHD aber ist es ungefdhr so (sein Anhang in-begriffen) wie mit einem Kind, das den Kaiser spieit, wenn es mit einem Hotz-prUge! a!s Zepter und einer Papierkrone auf dem Kopfe auf einem HUge! steht, !n die Umgebung biickt und fest behauptet: ..Sornit bin ich Herrscher, BcschUtzer und Vertreter dieser Lande hier und ihr seid meine Untertanen!" Was tut man? Man !dBt dem Kind den Giaubon, um seine rege Fantasie nicht zu zerstdren. Aiso ist auch der KHD gteich Kdrnten! Ein nettes Mdr-chen, nicht?
Die Behauptung Stukovniks (ich zitiere wdrttich) — ..aber hinter at! diesen schdnd-!ichen Taten stehen 3ugendtiche einer be-sonderen Schute in K!agenfurt, die ihr ktet-nes Hduftein aufrUttetn und in Trab hatten wit!" — sot!te aber doch einma! auf ihro Richtigkeit UberprUft werden. Was diese Schute betrifft, Herr Stukovnik, so mdchte ich Sie doch fragen, ob Sie mit dem AufrUttetn und in Trab hatten sagen wo!!en (in Zusammenhang mit der KuBerung, daB es SchUter jener Schute sind), daB diese besondere Schute — mit wetcher ja nur das Bundesgymnasium fUr Stowenen ge-meint sein kann — ihre Zogtinge zu sot-chen Aktionen anhdtt? Wdre es eigenttich von einem Herrn Stukovnik zuviet vertangt, wenn er beide Verddchtigungen unter Be-weis stetten wUrde? Sottten es SchUter dieser Schute sein, so wird man sie ob jener Aktivitdten nicht toben: aber Stukovnik mdgo eben den Wahrheitsboweis antre-ten. Oder besteht die einzige Leistung der heutigen ..heimattreuon" darin, einfach Ge-rUchte in die We!t zu setzen? Atso, Herr Stukovnik, ich hoffe, Sie werden sich in Trab setzen!
Herbert Guttenbrunner Kdttmannsdorf/Kotmara vas
V rubrik! ^Tribuna bratcev" objavtjamo od časa do časa dopise, ki jih prejmemo za objavo v naiem tistu. Pri tem pa izrecno poudarjamo, da v posameznih prispevkih izraženo mnenje n! nujno tudi mnenje
IONE SVETINA	240
Korpusni štab je moral ugrizniti v fo kislo jabolko. Z glavnim štabom Slovenije so izmenjali nekaj brzojavk. Po vseh poročilih jim je postalo jasno, da jih hočejo Nemci po vsi sili spraviti z ozemlja med Sočo in Savo ali celo uničiti. Nemcem zimska ofenziva ni uspela, saj se je glavnina korpusa uspešno izmuznila. Brigade so se takoj, ko se je sovražnik umaknil, vrnile tja, kjer so bite prej. Toda tokrat se je nekaj kljub vsemu zgodilo drugače. Na robu Trnovskega gozda, ki naj bi bil korpusu izhodišče za vdor v Gorico in Trst, je sovražnik zgradil močno utrdbo. Prav tako je znova vzpostavil še močnejšo postojanko v Črnem vrhu. Nekaj sto policistov se je preselilo z nekaj topovi na Col in preklalo osvobojeno ozemlje korpusa na dva dela.
V tem tesnem objemu je bil korpus ob sapo. Prostor za gibanje brigad se je iz dneva v dan zoževal, zdaj na tem, zdaj na onem predelu. Korpusni štab z novim komandantom Borštnarjem je zasedal dan in noč in je kmalu dojel zamisel nemških generalov: odrezati jih od hrane, potisniti jih čim dlje od morja, po možnosti na visoke planote Triglavskega pogorja, kjer bi jih — lačne in odrezane tudi od zavezniške pomoči — najlaže uničiti.
Razmere so bile neznosne. Mesec dni bojev v globokem snegu je brigade utrudit. Angleži so iz letal odvrgli malo pomoči, pa še to večkrat v sovražnikovo naročje. Po mnogih očitkih šefu angleške vojne misije in brzojavkah
slovenskemu štabu, kaj naj ukrenejo, je v začetku januarja le priletelo osemnajst tovornih letal, ki so odvrgla municijo in eksploziv, da so lahko začeli večji napad. (Ob nekaj bloga so jih spravili tudi Nemci, ki so v ofenzivi s pomočjo psov in iskalcev min odkrili nekaj skladišč.)
Štab korpusa je vsemu nakljub videl rešitev v ofenzivni obrambi. Italijani so bili šibki člen v nemški verigi. Strela in Polde sta v nekaj dneh imela v rokah vse podatke. Pred seboj so imeli dvesto petdeset mož bataljona Fulmine iz italijanske divizije MAS, ki se je bila prav tiste dni nastanila v goriški okolici. Pri njih je bilo tudi nekaj Nemcev, za strah in kontrolo.
Boj je bil srdit. Mimo korpusne opazovalnice je držala pot v zaledje napada. Imeli so že štirinajst mrtvih in nekaj čez dvajset ranjenih.
Blisk se tudi to pot ni mogel zdržati, da ne bi prisostvoval z drugimi korpusnimi oficirji zaključnemu napadu. Ležal je v zavzetem obrambnem jarku in nestrpno čakal, kdaj bo prenehal topovski ogenj, da se bodo zepodili v poslednji naskok. Okoli njih so povsod ležali mrtvi Italijani.
Nenadoma se je razpočila rdeča raketa in topovi so utihnili. Nastala je čudna tišina kot po stvarjenju sveta ali takrat, ko se utrga det gore in neha hrumeti. To je bit opojno nevaren trenutek miru pod novim viharjem.
Blisk je dvignil šmajser in pomoti! glavo iz jarka. Med razbitinami hiš in bunkerjev se je vlekel štrenast dim, smrdelo je po požaru, krvi in ekrazitu. Grmenje topov onkraj gozda je bilo kot šumenje viharnega morja. Odondod bi lahko prišli Nemci postojanki na pomoč.
Zaslišal je glas brigadnega komandanta, kapetana Bavca:
.Brigada, juriš!"
Vsi funkcionarji so se pomešali med borce. Blisku se je zdelo, da ga nosi valovje. Drveli so skozi ogenj, mimo
eksplozij ročnih bomb, zavzemali so hišo za hišo in pobijali tiste, ki so se skušali iz zavzetih utrdb rešiti v glavno utrdbo, katere topovi še niso biti razdejani.
Naskok je bil uspešen. Napadalci so se ustavili le ob vozlu odpora.
Med ranjenci, ki so jih vlačili iz boja, je bit tudi divizijski komisar Janko Rudolf, ki ga je bil oplazil z rafalom potajen italijanski oficir. Bil je težko ranjen, roke so mu mrtvo visele ob telesu, kri pa je curljala iz napete šotorke na zmrzla tla.
V	mrtvem kotu dela vasi so zbirali ujetnike. Okoli trideset so jih privlekli tja, bledih, razcapanih, z dvignjenimi rokami. Divizijski komandant je zaprosil Bliska, naj jih s svojimi obveščevalci zasliši.
S patruljo stražarjev so odpeljali ujetnike v zaledje, v gozd, kjer je bil Polde z radijskimi oddajniki in sprejemniki. Tu naj bi kaj izvlekli iz njih, saj so na smrt preplašeni govorili drug čez drugega.
V	vasi se je nadaljeval napad. Nekoliko niže spodaj je iz gozda prihajalo sumljivo drdranje mitraljezov in Šarcev, ki so jim odgovarjali breni. Blisk se je bal, da' so Nemci prebiti obrambo. Tam sta bita Gregoričeva brigada in ju-rišnl bataljon.
13
Pobočja Svetega Gabrijela so bila prevotljena z jarki in bunkerji iz prve svetovne vojne. Ostanki utrdb znamenite Soške fronte so dobro služili borcem Gradnikove brigade in bataljonu Prešernove, ki so odbijali nemške napade.
Od jutra do noči so udarjale po njih tepovske granate. Lomile so drevje, razbijale skale in jih slepile z bledo Vijo-I ličastim ognjem. Nemške baterije z vzpetin nad Sočo, po-
SPD „Zarja" v Žetezni Kapti uspešno posreduje siovensko kutturo turistom v dežeii
Slovensko prosvetno društvo .Zarjo" je v zadnjem času imelo kor dve prireditvi, ki sta se odvijati v okviru kulturnega koledarja občine Železna Kapla. Prva prireditev je bila v soboto zvečer 13. julija pod geslom .Poletna noč", ki je zelo dobro uspela in jo bomo ponovili tudi naslednje leto, druga pa v nedeljo 27. julija, na kateri so nastopili domači pevski zbor .Danice", novoustanovljeni pevski zbor SPD .Trta" iz Žitare vasi in domača folklorna skupina. Na programu občinskega kulturnega koledarja Železne Kaple je še tretja prireditev v nedeljo, kjer bodo naši pevci sodelovali na semnju v St. Lenartu. Namen teh prireditev je, da številni tujci, ki prebivajo oziroma so na letovanju v Železni Kapli in okolici spoznajo kulturne dobrine avtohtonega prebivalstva tega kraja — pesem, glasbo In ljudske plese.
Na naši prvi prireditvi se je pri Brunerju zbralo na prostem preko 500 domačinov in tujih gostov. Vsem smo postregli z raznimi specialitetami na ražnju, za veselo razpoloženje pa je skrbel ansambel Bellamies ali Kotrinški fantje. Ob tej priložnosti smo kurili tudi kres, kar je dalo prireditvi še bolj romantično obeležje. Naši prosvetaši
Koncerti za goste v poletnih mesecih v naših krajih, kjer je turizem močno razvit, niso več nikaki nenavadni dogodki. Posebej pa je vredno naglasiti, da je minuti petek v hotelu .Korotan" v Sekiri ob Vrbskem jezeru priredit koncert s celovečernim sporedom zbor, ki obstoja šele poldrugo leto. Potem ko so .Radiški fantje" izven programa za uvod zapeli dve pesmi, so se odtrgati letoviščarji in domačini od prijetnega hlada poletne noči na terasi hotela in so prišli v dvorano. Čeprav domačih poslušolcev iz okoliških krajev ni bilo posebno veliko, je bila dvorana polna. Želja številnih gostov, spoznati poleg pokrajinskih lepot še drugo tiče naše dežele, je očitno velika.
Kaj kmalu po prvem nastopu je bilo čutiti, da je pevcem, katerih je le sedem po številu, uspelo pridobiti simpatijo občinstva. Očem je vsekakor tudi dobro del pogled na nove stilizirane narodne noše, s katerimi so fantje tokrat nastopili.
so za to priložnost postavili majhne kolibe, namestiti za 500 ljudi klopi in spekli na žaru specialitete. Ves trud, ki je bil vložen v pripravo za to prireditev, je bil obilno poplačan z ogromnim obiskom. Naši prosvetaši so kar sklenili, da bodo podobno .Poletno noč" izvedli tudi prihodnje leto. Kar je kalilo veselo razpoloženje te prireditve je bilo to, da so žandarji, katere smo pravočasno obvestili, da bi prišli urejevat promet, prišti prepozno in zato potem z užitkom .kasirali" kazni. Na začetku prireditve je številne domače In tuje goste pozdravil predsednik SPD .Zarja" Kuhar Peter in želel vsem mnogo zabave in užitka.
Kakor je bila prva prireditev dobro obiskana, tako je bila druga po krivdi občine, ki je ob istem času priredila koncert pihalne godbe v Kapli, manj obiskana. Na koncertu, ki ga je priredilo naše društvo, je poleg domačega pevskega zbora in folklorne skupine nastopil tudi pred nedavnim ustanovljeni pevski zbor SPD .Trta" iz Žitare vasi, ki se kakovostno stopnjuje od nastopa do nastopa. Tokrat je v zastopstvu odsotnega predsednika Kuharja navzoče pozdravil Franc Sadolšek-Miki. Kvalitativno je prireditev dobro uspela, saj je nudila pester kul-
Spored tega večera je bil obširen in je vseboval poleg manj znanih, a lepih koroških in slovenskih narodnih ter umetnih pesmi — skupno jih je bilo 18 — še pesmi drugih narodov: hrvaške, nemške in italijanske. O tem, da je bilo petje od poslušalcev dobro sprejeto, je pričala tišina, ki je kljub gostilniškemu okolju vladala v dvorani. Morda je bilo petje .Radiških fantov" res nekoliko preotožno in je bilo na programu premalo veselih in razigranih pesmi, a povedati je treba, da so bili pri izvajanju uspešni in da so poslušalci na tem večeru slovenske pesmi kulturno uživali.
Ponovno je treba pozdraviti iniciativo uprave hotela .Korotan", da vedno spet v določenih presledkih vabi razne zbore in folklorne skupine na take prireditve. To ni samo lepa gesta v službi turizma v deželi, temveč tudi podpora skupinam, ki delajo na kulturnem področju.
turni užitek. Tudi tuji gostje, ki so pri nas na dopustu in so se udeležiti prireditve, so bili navdušeni, saj so spet enkrat videli in slišali nekaj novega in tako dobili tudi vpogled v kulturne dobrine koroških Slovencev.
Domačemu prosvetnemu društvu .Danica" in sosednjemu društvu .Trta", ki je sodelovalo v okviru obeh prireditev, čestitamo k skupnim prizadevanjem, s katerimi so gotovo doprinesti svoj delež k posredovanju slovenske kulture na Koroškem turistom in tudi k dobri volji po mirnem sožitju med obema narodoma v deželi.
Naši otroci odpotovati na morje
Včeraj je skupina sioven-skih otrok odpotovaia na počitniško ietovanje v Savudrijo ob Jadranskem morju. Kot po navadi so miadi ietovi-ščarji tudi ietos v dobrih rokah preizkušenih spremijevai-cev iz Koroške, ki bodo skrbeti za njihovo varstvo in pa tudi zabavo, da se bodo otroci res prijetno počutiti in se od sonca ožgani in predvsem zdravi in potni tepih in nepozabnih spominov vrniti na svoje domove.
Kakor vsa teta, je bito tudi včeraj v Cetovcu pred po-stopjem, kjer imajo stovenske organizacije svoj sedež, žeto živahno. Števitni otroci v spremstvu staršev so nestrpno čakati na prihod omnibusa, da jih odpetje na sinji Jadran. Za otroke bo to seveda vetiko doživetje, za marsikatero mamico pa skrb, kako bo prestata kar tri tedne brez svojega maička. Seveda ob stovesu ni manjkato napotit, ki pa so bita čisto odveč, ker se otroci niso meniti zanje, saj so v mistih že biti pri kopanju v morju. Namen počitniške kotonije ob morju pa ni samo v tem, da se mtadina zdravstveno utrdi, temveč tudi v tem, da se navadi na tovariško skupnost in da se seznani tudi z drugimi navadam) in običaji, kar bo imeto prav gotovo koristne postedice v nadatjnjem živtjenju.
.Radiški fantje' v .Korotanu'
Goriški planinci iz Italije obiskali Koroško
Prejšnjo nedeljo so Koroško obiskali goriški planinci iz Italije. Izlet je organiziralo Slovensko planinsko društvo v Gorici. Na Koroško so se pripeljali z omnibusom in si pri nas ogledali razne zanimivosti. V Osojah ob Osojskem jezeru so si med drugim ogledali tudi grob poljskega kralja Boleslava — mutca osojskega. V času od 1028 do 1783 je bila v Osojah Benediktinska opatija, danes je stavba spremenjena v prijeten hotel v katerem se odvijajo tudi razni koncerti. Pozneje so si ogledali tudi Trg (Feld-kirchen), Št. Vid ob Glini in znameniti grad Ostrovico, nemško Hoch-ostersvitz, ki je bil v glavnem cilj izleta. Značilno za slovensko ime Ostrovica je, da je le-to bilo prvič uradno zapisano že zelo zgodaj — leta 860. Takrat se je imenoval ta kraj Astaruuiza. Grad Ostrovica se prvič omenja v 12. stoletju, kot lastnina solnograških škofov. Od 16. stoletja naprej pa pripada družini Khe-venhiiHer. Z gradu je čudovit razgled na Karavanke in Julijske Alpe. Na povratku so se izletniki ustavili tudi pred vojvodskim spomenikom na Gosposvetskem polju. V koroški prestolnici Celovcu so si ogledali znameniti Minimundus ali mali svet ob Vrbskem jezeru, kjer so razstavljene razne znamenitosti iz celega sveta, seveda v miniaturi. Tako so imeli izletniki ponovno priložnost, da so
občudovali mogočni grad Ostrovico, seveda močno pomanjšano. Poleg raznih znamenitih stavb pa je razstavljena tudi Celovška koča (Kla-genfurter Hiitte) na Mačenski planini v Karavankah, ki vzbuja zlasti med planinci posebno zanimanje. Ogledati so si hoteli tudi turistični
OB!ŠČ!TE
Werner Bergovo gaierijo v Ptiberku. Odprta je samo še do 31. avgusta 1974, dnevno od 10. do H. in 16. do 18. ure.
kraj Vrbo ob Vrbskem jezeru, vendar so zasedeni parkirni prostori preprečili obisk tega zanimivega kraja. Preko Vrat in Trbiža so se nato vrnili domov z željo, da bi podobne izlete še večkrat priredili.
Slovensko planinsko društvo v Celovcu je bilo naprošeno, da bi pri tem izletu sodelovalo vsaj z enim vodičem, ki bi jih vodil po Koroški. Žal se tokrat njihova želja ni dala realizirati, kar slovenski planinci na Koroškem zelo obžalujejo.
Alojza Breznikarja iz Raven ni več /
PreJ Jnevi Mas je MCpr/čaBccaMO vedno zapast// JoBer znanec in prijate/; BorosBZB 5/ovencev A/ojz Breznikar iz Paven. Z7ntr/ je na po-s/cd/caB krvavenja v žc/odca, star BoM?a; d? /et. Po vsej 5/oveniji in fad/ Korošci je od/e^Mt/a ža/ostna vest o njegovi nenadni smrti, BZ je g/oBoBo prizade/a njegovo števi/no poznanstvo, saj je ve/ja/ za izredno dobrega in prizadevnega č/ovcBa.
Tovariš .Breznikar se je rodi/ 26. apri/a 7923 Bot sin ma/ega Vrneta pri Litiji na Do/eM;sBe?M. V partizane je še/, Bo je Bi/ star 79 /ct. Ker je Bi/ ze/o BraBer, je Bma/% posta/ Bomisar večje partizanske edinice. V ;agos/o-vaMsB/ armiji je s/ažZ/ Bot oficir do /eta 79d6. Nato je Bonča/ ekonomsko šo/o in se zapos/i/ v žc/ezarMaB v ŠtoraB in /cscM/caB. Že 26 /et je Bi/ v že/ezarni na PavnaB, kjer je opravlja/ do/žnosti šefa prodaje M!fta/aršBf proizvodnje. Do/ga /eta je Bi/ tadZ predsednik oBčinskega odBora Zveze Borcev oBčine Pavne. Preje/ je tadZ več od/ikovanj za BraBrost v parti-zan/B. Pako je Bi/ Breznikar pri/jaB-/jen pri preBiva/sfva najBo/j zgovorno dokazaje ogromna množica /jadi, ki se je zBra/a oB njegovem groBa na ravenskem pokopališča in nad sto
vencev, ki so jiB po/oži/i števi/ni zastopniki organizacij in astanov iz razniB krajev 57ovenije in ce/o iz Beograda in ZagreBa. Na pogreBa je Bi/a tadi de/egacija G/avnega odBora Zveze koroškiB partizanov, ki je po/oži/a venec. Od pokojnika se je pos/ovi/o več govornikov, ki so ori-sa/i njegovo de/a po/no živ/jenjsko pot in njegove vr/ine. Per je Bi/ Breznikar v tesniB stikiB s koroškimi 5/oveMcZ, z/asti z Zvezo koroškiB partizanov, je njegova smrt tem večji adarec za nas vse, ki smo ga pozna/i. Pokojnega zl/ojza Breznikarja Bomo oBrani/i v /epem spomina, svojcem in sorodnikom izrekamo g/oBoko so-ža/je.
ČESTITAMO!
Pred nedavnim je dipi. inž. Franc! Grobiacher iz Deščic pri Št. !iju ob Dravi na visoki šoli za agronomija na Dunaju promovira! za doktorja agronomije.
K temu uspehu dr. Grobtacherju, ki je bi! absotvent stovenske gimnazije v Ceiovcu, iskreno čestitamo.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —- Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
sebrto pa s pobočja Svete gore, so bite neutrudljive. Podpirate so napade desetega policijskega SS polka in drugih detov divizije MAS.
Vojko je bi! šele nekaj ur v četi. Bi) je pomočnik in komisar hkrati — zamenja! je študenta, ki se je bil na tem potožaju nekaj pregrešil. Med novimi ljudmi se ni počutit najbolje, čeprav je nekatere poznal. Njegov predhodnik je bil pokvaril sloves komisarjev. Bil je strog do drugih, sam do sebe pa prizanesljiv. Rad je pošiljal druge naprej, če pa je bilo .gosto", je skočil, kar so mu dale noge.
Kadar je topovsko streljanje prenehalo, je Vojko pri-!ezel iz luknje in skozi okleščeno drevje pregledoval bojišče z daljnogledom. Videl je cestni ovinek, kjer sta bila zdrsnila v globel dva nemška tanka. Naletela sta bila na mine. Eden je obležal na kupoli in je bil od daleč videti kot hrošček, ko ga obrneš na hrbet, pa se ne more več prekopicniti v pravi položaj. Drugi pa je bil samo nagnjen. Drugi tanki so prodrli samo do gozdnega obrobja, od koder so motili čez greben cevi in tolkli po položajih.
Napade so odbijati že drugi dan, prezebli in lačni. Za tučaj ročne bombe od Vojka je ležal Orlov. Streljal je s težko strojnico in se drl kot obseden. Orlova vseeno niso to-!iko ponižali, da bi mu dali nositi kuharski kote). Nositi je mora) kobilico težke brede, ki je tehtala okoli dvajset kilogramov in pod katero so se potili tudi najmočnejši. Orlov jo je nosil voljno kot Kristus svoj križ in upal, da jo ne bo dolgo.
Kadar je zrak od granat zažarel in je zagorela gmajna ter je izpod pepelnato sivega neba deževalo kamenje, so se takoj poskrili po podzemskih kavernah in čakali, da je zemlja nehala drhteti.
Ko je ogenj prenehal, so zdrveli k orožju. 2e drugi dan jih je veriga strelcev naskakovala, kot bi se zaganjala v nebo, in vsakokrat bežala nazaj. Samo enkrat jim je uspe-
lo prodreti tik pod vrh, neposredno za zastor artilerijskega ognja, in presenetiti četo. Pregnali so jih iz zaklonov. Takrat se je izkaza) Orlov. Pozabil je, da je samo pomočnik strelca in ne več poveljnik. Stopil je na hribček in se scela dvignil iz zaklona:
.Marš nazaj na položaje! Lezi in bij! Kdor bo storil samo korak nazaj, ga ubijem!"
Bežeči so presenečeni obstali. Orlov jim je poslal s težko strojnico dva rafala pod noge in jih spravil v luknje. Medtem je komandant Džorri z levokfilno četo udaril na Nemce, ki so se vkliniti v bataljonsko obrambo, in jih pregnal na izhodiščne položaje.
.Daj, sekaj jih Vojko, po njih! Mater jim švabsko in laško! Madona bog elija!" si je dajal duška, da so ga vsi slišati in tudi videti.
Čeprav je bil Vojko včasih nanj jezen, mu je po navadi odpustil, zakaj v boju je Orlov pokazal, da ni iz slabe moke. Z višine so gledali za begajočimi sovražniki, ki so bili med drobnim drevjem kot mravlje med bilkami. Videli so, da jih višji poganjajo naprej in jim streljajo v hrbet.
Kadar je topništvo preneslo ogenj na desnokrilne grebene, so gledali črte granat in poslušali streljanje. Bilo je, kot bi padal dež na pločevinasto streho. 2e po streljanju so uganiti, da je tam jurišni bataljon. Primož, Travnikarjev, Boris in Nande! Vojko je nenehno mislil nanje. Ko se je četa razbila, mu je bilo, kot bi mu raztrgali dušo. S Primožem sta se srečala, ko so šli na položaje. Stisnili so si roke in izmenjali nekaj besed. Tudi Orlov, s kobilico na hrbtu, ga je videl. Pogledal je stran, očitno mu je bilo nerodno.
Z nočjo je napad na njihove položaje prenehal. Takrat je Orlov prišel k Vojku. Zavil je v časopisni papir čik in sedel v zaklon.
„Bele vrane smo, Vojko! Samo novinci so še po četah. Večina starih je že počepala. Kdor pa je bil kaj pameten, si je že davno pomagal ven iz brigade. Dosti jih poznam, ki se skrivajo po terenu."
Vojko je prikimaval, pozna! ga je, da se rad izkašlja, kadar mu gre slabo; ko pa mu gre dobro, hitro pozablja. Zdaj si je spet posipat glavo s pepelom.
.Človek se zmoti o ljudeh ... Malo mi je bilo stopito v glavo. Kamu pa ne bi, saj smo mislili, da bomo v kratkem v dolini."
Potegnil je nekaj dimov in skoraj žalostno gledal Vojka, ki je čepel na vejah in si s sapo grel premrle roke.
.Razrešiti so me, namesto da bi mi dali čin. Glavni štab me je imenoval za poročnika. In odlikovanje je prišlo zame. Namesto vsega tega Orlovu kobilico težke strojnice na hrbet... Ko si kriv, tedaj .Navali narode na sirotinju!' Kot kmetje s koli na zastreljenega volka ... Tako so mi prali možgane, kot smo jih mi spomladi Fazanu. Kaj vse so mi očitali! Da sem vojvoda, da podcenjujem partijo, da kritike ne sprejemam! Se to ni pomagalo, da sem vse takoj priznal."
.Orlov, po navadi eden nosi krivdo za vse! Tudi sam si večkrat podobno ravnal!"
.Pa posebno kuhinjo so mi oponesli! Pa da sem .potolažil' mimogrede katero od naših sodelavk na terenu ... to, kar naj bi bilo vojaku dolžnost, so rrti šteli v greh ... Kaj morem, če te ženska sama prime za roko in pelje v posteljo. Kdo bi se branili To je tako kot bi se sedaj brani! kruha, ko go že tri mesece nismo videli. Če se je meni zavrtelo v glavi, potem se še mnogim vrti. No, ali ne?!"
.Sam vse razmisli, nekaj je bilo gotovo narobe, samo zaradi umika te ne bi razrešili."
.Med nama, ni treba praviti naprej, tudi Blisku ne ali brigadnim. Poglej, če se jaz ne borim dovolj z zavestjo!
Mednarodni Gorenjski sejem v Kranju danes odprl svoja vrata
Danes so se ie štiriindvajseta odprta vrata mednarodnega Gorenjskega sejma v Kranju. Razstavišče v Savskem !ogu bo privablja-!o tuje in domače obiskovalce do vključno 19. avgusta. Iz nekdaj skromnega začetka se je v teku let iz slovenskega oz. jugoslovanskega sejma razvil v pravi mednarodni sejem, ki se danes pridružuje velikim mednarodnim jugoslovanskim sejmom, ki imajo že starejšo tradicijo (Zagreb, Beograd, Novi Sad, Ljub-ijana in drugi). Mednarodni Gorenjski sejem je mednarodna gospodarska manifestacija, na kateri so zastopane vse zvrsti gospodarstva, od industrije, kmetijstva, notranje trn zunanje trgovine, gradbeništva, prometa, turizma in gostinstva do obrti družbenega in privatnega sektorja. Posebnost gorenjske-9a sejma v Kranju je predvsem v tem, da je v njegovih prostorih v teku leta več sejmov — letos jih bo skupno pet, drugo leto pa celo šest. Naslednja prireditev bo Vtl. Mednarodni sejem obrti in opreme od tl. do 20. oktobra.
Sejem v Kranju ima komercialno Potrošniški značaj, to se pravi, da razstavtjalci svoje izdelke razstav-tjajo in tudi prodajajo. Poslovni uspeh je stalno večji in tudi število obiskovalcev stalno narašča. Lansko leto je Gorenjski sejem obiska-to okrog 200.000 ljudi od tega okrog 20.000 inozemcev. Razstav-
ljala pa so naredili 80 milijonov šilingov prometa.
Skupna površina razstavnih prostorov znaša 15.000 m^, od tega je 7000 m? notranjih in preko 8000 m? zunanjih razstavnih površin.
Velik del razstavljenega blaga predstavlja pohištvo, kar izhaja iz močno razvite pohištvene industrije v Sloveniji in Jugoslaviji. Tudi tokrat bodo obiskovalci imeli veliko izbiro od najmodernejših, elegantnih sortimentov do rustikalnega pohištva, ki je zlasti privlačno za tuje kupce. Tudi usnjena galanterija — na tem področju so Slovenoi vodilni — je močno zastopana in bo med tujimi kupci prav gotovo izzvala veliko zanimanje. Seveda so na izbiro tudi drugi potrošniški izdelki kot n. pr.: prehranbeni izdelki, aparati za gospodinjstvo, tekstil in konfekcija, kozmetika, plastični izdelki, suvenirji, vozita vseh vrst, gradbeni material, široka izbira kmetijskih strojev in orodij idr. Vse to si boste lahko ogledali, preizkusili in po ugodnih cenah z velikimi popusti tudi kupili.
Letošnja posebnost na sejmu so steklopihači iz Jordana, ki na sejmišču pred očmi obiskovalcev izdelujejo steklene izdelke kot razne vrče in vaze in jih tudi prodajajo.
Število razstavljalcev se je tudi letos povečalo. Tako so registrirali preko 280 razstavljalcev iz tuzem-
stva in inozemstva, med njimi jih je celo nekaj iz prekomorskih dežel. Iz tujine jih je 82. Avstrija je zastopana s 26 razstavljalci, Italija s 27 in Zvezna republika Nemčija z 21; iz prekomorskih dežel pa sodelujejo na Gorenjskem sejmu podjetja iz Indije, Jordana, Japonske, Kanade in USA. Med avstrijskimi zveznimi deželami je najbolj zastopana Štajerska z desetimi podjetji, medtem ko sta iz Koroške zastopani samo dve tirmi, kor je zelo malo, vendar pa spet razumljivo, ker sovpadata gorenjski in celovški lesni sejem na isti datum.
Najbolj prepričljiv dokaz, kako Gorenjski sejem napreduje je vsekakor dejstvo, da so morali — kljub temu, da so povečali razstavni prostor za nadaljnih 2000	— števil-
nim pozneje prijavljenim podjetjem sodelovanje na razstevi odkloniti.
Sejem je dnevno odprt od 9. do 19. ure. Za vse, ki bodo prišli z osebnimi voziti je na razpolago dovolj prostoren parkirni prostor. Znotraj sejemskega prostora nudijo vrsto gostinskih in zabavno rekreativnih uslug. Dobro vpeljani gostinci vam bodo postregli z izbranimi pijačami in priznanimi slovenskimi in jugoslovanskimi jedili. Za otroke in odrasle, ki se počutijo mlade je dnevno poskrbljeno za dobro zabavo. Ob večerih za boljše počutje in ples igrajo priznani zabavni ansambli.
SPD Danica prirediio koroški večer v Št. Primožu
Kljub obilnemu delu na polju in v turističnih podjetjih, najdejo naši prosvetaši vedno potrebni čas, da nastopajo na raznih prireditvah. Naši kulturni de-lavci se namreč dobro zavedajo, kakšno poslanstvo 'majo, ko se prizadevajo, da bi seznanili naše kulturne dobrine — predvsem petje in glasbo — številnim tujim gostom, ki prihajajo v našo lepo deželo uživat svoj dopust. To plemenito delo, ko nastopajo tudi pred tujimi gosti, kar je seveda namen teh prireditev, a je že rodilo prve uspehe, saj so danes res že zelo redki primeri, da tujci na Koroškem ne bi vedeli, da na Koroškem prebivata dve narodnostni skupnosti. Tisti časi ko so koroške Slovence načrtno zamolčevali so pri kraju, danes si koroški Slovenci sami utirajo pot v javnost in to vsekakor z uspehom.
Eno najaktivnejših prosvetnih društev je vsekakor Slovensko prosvetno društvo .Danica" v Št. Vidu v Podjuni, ki je v letošnji turistični sezoni izvedlo že več koncertov doma in drugod. Tako je minulo nedeljo zvečer že spet priredilo .Koroški večer" pri Voglu v Št. Primožu, katerega so se poleg domačinov udeležili tudi številni gosti od blizu in daleč.
Kot po navadi sta tudi tokrat nastopila znani mešani zbor SPD Danice in instrumentalni trio .Korotan", oba pod vodstvom znanega pevovodje Hanzija Ke-žarja. Na prireditvi je sodelovala tudi godba .Fantje izpod Obirja". Povezovalne besede med sporedi oz. točkami je imel dr. Erik Prunč. Čeprav smo o kakovosti škocijanskega zbora in trla .Korotan" že mnogokrat poročali, tudi tokrat ne moremo preko tega, da ne bi ponovno poudarili njuno čudovito kvaliteto.
Ker je bila škocijanska prireditev v Št. Primožu izvedena v okviru kulturnega koledarja škocijanske občine, je vse navzoče, zlasti številne goste iz inozemstva v imenu občine pozdravil občinski odbornik dipl. trg. Habernik. Na koncertu so poleg slovenskih pesmi zapeli tudi nemške ter tako pokazali, da niso ozkosrčni in da so vedno pripravljeni sodelovati tam, kjer služijo skupnim interesom, ki merijo v to, da bi bili koroški Slovenci res enakopravno ljudstvo, kakor je to črno na belem zapisano v avstrijski državni pogodbi. Tudi ta prireditev je dosegla svoj namen. Zlasti pri gostih iz tujine je naletela na zelo ugoden odmev.
Slovensko prosvetno društvo R a d i š e vas vabi na proslavo
70. ob!etnice obstoja
v nedeljo 1. septembra 1974 ob 14. uri na Radišah pri cerkvi.
Sodelujejo: domači mešani in moški pevski zbor .Radiški fantje" društvena godba in
pevski zbori okoliških prosvetnih društev.
Ljubitelji lepe narodne pesmi, gostje in prijatelji prisrčno vabljeni na to jubilejno proslavo, ki naj bi bila izraz narodne življenjske volje in demonstracija za mirno sožitje v deželi!
Odbor
Težkoče zaradi avtoceste skozi Karavanke
Med 1. in 3. julijem je v Toplicah pri Beljaku zasedala avstrijsko-jugo-slovanska komisija izvedencev, ki je proučevala projekt gradnje cestnega predora skozi Karavanke. Jugoslovansko delegacijo je vodil minister inž. Boris Mikoš, avstrijsko pa opolnomočenec ministra dr. Franz Plin. Koroško deželno vlado je na razgovorih zastopal deželni svetnik in deželni referent za gradnjo cest Stefan Knafl.
Na razgovorih v Toplicah so se člani obeh komisij zedinili, da bodo svojim vladam predlagali ustanovitev dveh podkomisij. Prva naj bi proučevala in se bavila z vprašanjem, katera varianta cestnega predora bi bila najbolj zanimiva, druga pa bi obravnavala pravna vprašanja, predvsem vprašanje, kako se bo v bodoče na tem odseku odvijal obmejni promet.
Komisija izvedencev je prišla do zaključka, da bi gradnja cestnega predora skozi Karavanke prišla v poštev samo še na območju Podroščice in Kepe (obstoja še cela vrsta drugih načrtov), ker to najbolj odgovarja predstavam obeh delegacij. Referent deželne vlade za gradnjo cest je poročal, da s strani zvezne vlade, dežela še ni prejela nobenega opolno-močja za realizacijo tega projekta. Glede financiranja karavanškega projekta je deželni svetnik Knafl dejal, da je Koroška zaradi gradnje Turske avtoceste in izgradnje Južne hitre ceste v finančni zadregi, sicer pa je mnenja, ker je izgradnja predora za Jugoslavijo silne važnosti, da bo Ie-ta morala dobršen del realizacije projekta nositi sama. Naslednje zasedanje komisije izvedencev naj bi bilo naslednje leto. Do takrat naj bi obe podkomisiji poročali o njima poverjenih nalogah.
Vsekakor so izgledi po prvem zasedanju avstrijsko-jugoslovanske ko-
misije izvedencev po realizaciji cestnega predora skozi Karavanke vse prej kot spodbudni. Vsiljuje se misel, da Koroška oziroma Avstrija, vsaj po tem, kar je povedal Knafl, nima posebnega zanimanja za realizacijo projekta. Tudi na zadnji občinski seji v Št. Jakobu v R. so soglasno izglasovali resolucijo, v kateri se občani izrekajo proti gradnji omenjene avtoceste skozi šentjakobsko občino. Po koroških izkušnjah ni izključeno, da se bo tudi bekštanjska občina pridružila šentjakobskemu primeru. Knaflo-va izjava, da bodo imeli Jugoslovani večje koristi od gradnje karavanškega predora kot Avstrijci je bila kot voda na mlin za tiste, ki se ne znajdejo z današnjim časom. Vsekakor ostane samo še upanje, da nameravana gradnja avtoceste skozi Karavanke ne bo naletela na podobno nepremostljivo zapreko, kot nameravana gradnja podjetja „Gorenje" v Pliberku.
Slovensko prosvetno društvo ..Trta" v Žltari vasi vabi vas in vaše goste na
KULTURN! VEČER v nedeijo 11. avgusta 1974 ob 20.30 uri pr) Rutarju v Zi-tarivasi.
Sodeiujejo: Moški pevski zbor SPD „Trta" Žitara vas, vodi Jozej Starc
MGV Sittersdorf, vodi Stanko Topar
Meš. pevski zbor .Danica" Trio Korotan iz Št. Vida v Podjuni, vodi Hanzej Kežar Ljubitelji iepega petja prisrčno vabljeni!
Odbor
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tor
Jaz bom imel po zmagi manj kot pred njo. Veliko kmetijo 'mamo doma, torej bom ob zemljo. Če vojne ne bi bilo — Imel sem naročene že tri tekstilne stroje, začel bi pletilstvo la svoje. Sprva bi bil obrtnik, v nekaj letih pa majhen tovarnar ... Vse sem žrtvoval za idejo... Pritrjeval sem partiji, komisarjem; tudi če sem včasih na političnih urah spal, sem bil vedno za to, kar ste govorili. Zdaj pa sem vreden manj kot tisti, ki v tej revoluciji ne bodo ničesar žrtvovati... Orkamadona, Vojko, to boli! Orlovu težko bredo fa hrbet, pa naj crkne ... Škoda, da sem bil sokol in ne krščanski socialist. Če bi bil to, bi bil zdavnaj že predsednik OF kje na terenu. Zdaj sodim med nezdrave pojctve. Kaznovan sem vsem za zgled ... Še birokrat sem povrhu, ker sem ukazal zapleniti na neki občini nov pisalni stroj 'n ker sem dobil pisarja, ki ne tipka tako počasi, kot bi se prestopala kura. Zdaj vidiš, kako mi gredo višji na **oko... Jih gleda...!"
Vojko je čakal, da se je .skaštjal", in ga skušal potolažiti.
.Malo potrpi. Nimajo veliko sposobnih ljudi. Ne boš dolgo pri težki bredi."
.Morda imaš prav. Tudi v tem bataljonu vse vedo in se tako onegavo obnašajo... Pa pomisli, koliko je žrtvovala naša družina — dva brata sta v hosti, sestra in en brat Pregnana na delo v Nemčijo, starši in tisti, ki je doma, da bo gospodar, pa dan za dnem dajejo vse v hosto..."
Vojku so oči zlezle skupaj. Bil je utrujen in zaspan. Drlov pa je govorit tiho in enolično in od časa do časa Potegni) čik. Nenadoma se je obrnil k Vojku in očitajoče *ekel:
,Ti spiš, jaz pa ti priovedujem ..."
.O, ne spim, Orlov, vse ti lahko ponovim!"
.Čeprav ne... Nikomur ne povej, o čem sva se medila. Sicer pa tudi tebe ne marajo, saj vidiiš, da se ne
premakneš od četne funkcije. Partija potrebuje kristalno čiste... To pa mi nismo! Midva ne bova delala kariere!"
.Orlov, ne zamotavaj enostavnih stvari, kot si včasih poenostavljal zapletene. Izvede! sem, da fudii tebi nisem bil všeč in da si ugovarjal, ko so me predlagati v štab. Tako še marsikomu ne bom pri srcu. Jaz bom svoje naredil za ta boj in za partijo; vseeno mi je, kakšno dolžnost mi poverijo."
.Da ne boš zameril ... Jaz zato nisem bil zate, ker sem bil slišat, da na brigadnem štabu nekateri izražajo pomisleke, češ da si bil v švabski vojski."
Razgovor je usahnil, kot bi se zavedela, da sta vsak na svoji poti.
Svod na zahodu je že temnel in luči v daljavi so naznanjale mesto. Iz črne kope nad mestom se je oglasila artilerija. Rezko so žvižgale granate in v širokem pasu klestile hosto. Tam, kjer je divjala bitka za postojanko, je pokanje pojenjavalo. Potem je nenadoma oživelo na spojih z Gregorčičevo brigado. Naglo je šlo naprej, kot voda po hribu. Valilo se je po zasneženem gozdu, vse do tja, kjer je rdeč odsev neba naznanjal požar. Tu pa je bilo čisto mirno.
.Madona! Nemci so predrli zaporo! Spet bo kdo ob položaj ali celo ob glavo!" je zaskrbljeno dejal Orlov. .Če bi poveljeval bataljonu jaz, bi jim udaril z eno četo v hrbet."
.A kaj, ko tl ne poveljuješ," je dejal Vojko.
Skozi potemneli gozd so zaslišati stokanje in klice na pomoč. Stokaje so se pricijazili trije ronjeni borci Gregorčičeve. Potrdili so, kar je bil zaslutil Orlov.
V varstvu teme so se nemški policisti priplazili vse do hiše brigadnega štaba in napadli. Ranili so komandanta in nekatere štabovce, ki so se presenečeni razbežati v gozd. Skozi luknjo je vdrla policija in šla naravnost v razrušeno postojanko — na pomoč.
Boj pa je bil že končan. Policisti so rešili le nekaj Italijanov, skritih po kleteh v vast, ki jo je bila napodajoča brigada ob umiku zažgala, da se Nemci niso imeli več kje nastaniti.
Obvezali so ranjene borce. .Zjutraj bo pa hudič," je dejal Orlov. .Najprej nas bodo s topovi, potem pa nam lahko udarijo v hrbet."
.Jaz ne bom zatisnil očesa," je dejal Vojko. ,To, kar praviš, se lahko zgodi že ponoči. Kdo ve, kakšne sile gredo mimo nas."
14
V črno usnje vezane knjige svetega pisma, ki jih je Votjhun tako rad prebiral, da si je lajša! dušo, so samevale na polioi. Po nalogu poveljujočega generala je pomagal že nekaj tednov politični policiji in gestapu oddvajafi zrno od plev in iz zaporov odpremljati ljudi v taborišča.
Prizori, ki jih je doživljal v jefnišnici ob surovih zasliševanjih, so mu razdejali živce. Kar ga je svojčas veselilo, mu je zdaj postalo zoprno. Nič več ni bil prepričan, da je njegovo delo bogu v veselje, njemu v čast in narodu v korist. Zato je bil vse bolj zbegan. V cerkvi je bil vsak dan.
Hacin se je prilepil nanj kot hobotnica no školjko. Mnogo sta delalo skupaj. Vsak drugi dan sta hodila k svetemu obhajilu, tako da sta živela iz dneva v dan, iz noči v noč v posvečujoči milosti božji. Duhovniki so jima v imenu boga odpuščali grehe, ki jih nista imela, saj sta v svetem besu vodila boj za Kristusa, da bi beli križ zavojeval in zmagal nad svetom kladiv in srpov v senci kljukastih križev.
Vatjhun je spoznal, da je Hacin zelo preprost, toda fanatičen In brezobziren borec. Ko se je razburil, zakaj mu ne izpustijo sestre, ga je karat:
Kojot in skunks
V votlini na položnem griču je živei kojot. Nekoč se je po neuspelem lovu vrnii domov. Bi! je !ačen in truden bo!j kot kdajkoli.
— Vso noč se mi bo sanjalo o debeli kokoši — je razmišlja!, preden je zaspal.
Toda ni spal dolgo. Prebudila ga je velika lakota.
— Kaj naj napravim? Res je, da sem len, toda lakota je močnejša. Moram na lov.
In stekel je po livadi. Tekel je in tekel, nenadoma pa je zagledal skunksa.
Hej, ti! — je zaklical. — Kam greš? Če si namenjen lovit, greva lahko skupaj.
— Naj bo, — je rekel skunks in takoj začel premišljevati, kako bo prevaril prijatelja.
— Pojdiva se igro, — je predlagal skunks kojotu. — Tekla bova do vasi. Tisti, ki bo prišel prvi, bo dobil večerjo.
— V redu, — je soglašal kojot.
Ena, dve, tri, in kojot na vso moč steče proti vasi. Mimogrede se mu je motala po glavi misel, kako lahko si bo zaslužil večerjo.
Skunks je mirno opazoval prijatelja. Poznal je namreč krajšo pot do vasi. Zlagoma se je odpravi! na pot in prišel na cilj prvi. Kojot je moral priznati, da je premagan.
— Ha, ha! se je smejal skunks, — le pripravi mi dobro večerjo.
— Ne morem. Še nič nimam za pod zob. Grem pa na lov in skušal bom najti tolsto kokico.
In kojot si je nabrusil pete ter stekel čez polje. Ko je bil že daleč, se je obrnil in zaklical skunksu:
— Zdaj se pa le podvizaj, prijatelj, sicer boš ostal brez večerje.
In tako sta prijatelja prelisičila drug drugega.
rečnem bregu so !eža!i trije kamenčki. Sonce jih je grelo, veter hladil in nežni valovi so jih zdaj pa zdaj pobožali tako, da so bili vedno beli in gladki kot svila. Prav gotovo bi še danens ležali tam, da jih ni našel Mojček. Tako zelo so mu bili všeč, da jih je pobral in odnesel domov. Ves popoldan jih je ogledoval in zvečer je kar pozabit vzeti medvedka v posteljo kot ponavadi. Zapuščeni kosmati revček je žalostno gledal z omare, kako je Mojček položil kamenčke pod blazino. Seveda pa medvedkova, z ža-govino napolnjena glava ni mogla vedeti, kakšne skrbi ima Mojček. Kaj se le da napraviti s tremi kamenčki. O, marsikaj ...
Toda niti teh skrbi je pretrgal sen, ki je zazibal Mojčka' v sanje...
.Saj ni mogoče," se je začudil Mojček, zakaj kamenčki so rasli in v nekaj trenutkih niso bili več tisti kamenčki z reke — ne — bili so velikanske skale. Mojček je najprej vzel največjo — glej no — kot kurje pero jo je dvignit in z njo pregradit mesto na dva dela. Tako, si je oddahnil. V mojem delu mesta ni zdaj več šole, ne zobozdravnika in tudi sitna teta Neža ne bo mogla več k nam v goste. Imama pa dve slaščičarni in otroško igrišče. Da, to pa bo zdaj življenje, to.
Le zakaj bi zdaj uporabil drugi kamen? Urno ga je zavalil v reko, ki tako ni mogla več teči svojo staro pot. Razlila se je po tratah na obrežju in kmalu je imel Mojček pravo pravcato morje. Še domov je stekel po ščepec soli, saj morje mora biti slano, drugače sploh ni morje. Nato je potrgal iz zvezkov vse liste in napravil ladje in jadrnice vseh velikosti, da so plule po gladini.
Kaj bi Mojček hotel še več, saj so celo galebi letali pod sinjim nebom. 2e res, da so bili malce podobni mestnim golobom — pa kaj zato!
Samo nekaj je Mojčka skrbelo; sonce se je namreč počasi pomikalo nad drugo stran
Krt - modrijan
Mod zelenim travnikom je švigala sem ter tja lahkokrila lastovica in si lovila v zraku muh, mušic in drugih žuželk. Kar ugleda po tleh lezti črnega krta.
„Ej, tl, možiček črn)" zaščebeta mu prezirljivo. „Da si pameten ko jaz, ne Iskal bi črvov pod zemljo, ampak zgoraj na belem dnevu. Glej, koliko jaz pomorim teh kmetičevih sovražnikov, ki mu objedajo listje in sadje. Kaj dobiš tam v zemlji! Skoro nič!"
.Prav, prav," odgovori lastovki modri krt, .ali tega mi vendarle ne moreš oporekati, da so skriti In hinavski sovražniki hujši od znanih in očitnih. In glej, take iščem jaz. Da, on! so hujši, ker izpodjedajo same korenike, ki so vir življenja."
Kaj je hotela lastovica reči na ta odgovor!
.Prav imaš, striček!" je dejala In odletela.
Drago;;?! Kette
Mojčkovi kamenčki
mesta. Le še malo, pa bo sijalo nad šolo in grelo vrt tete Neže.
Nak, tako pa ne, ljubo sonce! Nič več se ne boš sprehajalo po nebu, kakor te je volja!
Mojček je pobral tretji kamen In sklati! z njim sonce na zemljo. Poiskal je dolg kos pajčevine, privezal z njo sonce k leskovemu grmu, in ker je bilo s tem vse v redu in prav, odšel h kosilu.
Pajek pa je bil tudi lačen. Zagledal je mastno muho in se obliznil: prava bo! Samo mreža, le kje je? Saj brez mreže ne more uloviti muhe. Aha, tu je vendar. Odvezal je sonce in si vzel kar je bilo njegovega.
Se s polnimi usti je tedaj pritekel Mojček pogledat, če je še vse v redu. Toda, ojoj! Prišel je prepozno, zakaj sonce je že hitelo nazaj na nebo. Mojček je točil bridke solze. Teh je bilo vedno več, kar potočki so tekli v morje, ki je raslo...
.Kaj ti je, Mojček?" je v strahu vprašala mama, ki je spala poleg njega.
.Sonce, sonce, ušlo mi je in zdaj je vedno
tema! Pa morje je tako naraslo, da ml je omočilo posteljo. Poglej, blazina je mokra in slana. Kaj bo zdaj?"
„Le kaj govoriš o soncu in morju? Seveda, tema je, saj je vendar noč. Jutri pa bo spet dan in spet bo sijalo sonce. Le kam naj bi ušlo! Blazino pa si omočil s solzami, veš, solze so slane kot morje. Zdaj pa lepo zaspi, jutri, ko se vrne očka z nočnega dela, te bo peljal v cirkus, obljubil tii je!"
Zdaj šele je bil Mojček obupan.
.Mama, nikoli več ne bova imela najinega zlatega očka. Ne more se več vrniti domov. Mesto sem pregradil. Oh, koliko gorja sem storil s tem!"
.Mojček, ti še vedno sanjaš. Daj, zbudi se in sanje, ki te žalostijo, bodo morale proč," mu je prigovarjala mama, ga poljubila na vsako lice enkrat — pa je pomagalo.
Mojček je segel pod blazino. Ah, vsi trije kamenčki so bili še tam. Pa še enega je čutil Mojček. Tistega težkega, ki se mu je odvalil od srca.
Janja Kastelic
PravT/ica o pšeničnem zrn/n
K?wet je peJjaJ vrečo ž;'ta. Cesta je R;Ja Rumenita. Kolesa so o^sRaRot?aJa. Voz se je tresel ;'?! vreča je posRaRofaJa ?ta voza. Žito se je v vreč; drenjajo ;n stokajo.* „TaRo stisnjen; smo, pa še na mira ne Ježimo. Drag dragega tJačimo/" ^Rodite vendar pametni, Raj se taRo gnetete, vso oRJeRo mi Roste zmečkaj;/" je zavedajo zrnce, droimo in gJat/Ro, id se je Rar svetijo v rjavi oRJeRci.
„CJej jo no, gospodično/" se je zaRoRotaJo tJeReJo Porazno zrno, id je &dove RaRo zašJo med pšenična. „KaRo je vendar nežna."
„Ti pa Rar t;'Ro čodi, med nas si se pritepej/" je reido odrezavo tisto jokavo zrnce, „si-cer pa, Mo se Ro gneteJ med vami, Mr pojdem/"
Vreča je RiJa stara in retJRa. Zrnce je pogJedaJo skoznjo. 5redi Mio voza je M Ramen. KoJo je zavozijo čezenj, da je odsMčiia vreča na voza. V njej je zastoMJo.* „Kaj Ro z nami? KaRo Rom RaJJJo? ZdroRiii me Rodo."
5tara vreča pa j;'R je toiaži-ia; .Kaj Roste/ Čim več vas je, tem RoJje je."
.Kaj Ro z nami, vreča?" je vprašajo zrnje.
.Na njivo vas pejjemo, v razore vas posejejo," so zašRio-potaJa Roiesa.
„V moRo vas zmeJjem," je Riopotaio miinsRo Roio oR po-toRa.
„$pečem vas v RraR/" je so-piRnii dim iz dimniRa in se črno zavaiii čez streRo.
.V RraRa pa Romo eno," je zašepetajo v vreči, ,,/n moč Romo daii čioveR%, Ri nas Ro jedeJ."
.Mene že ne/" je odgovorijo zrnce, Ri je giedaio iz vreče. RRočiio je in zdrsniio v voz. PosRaRovaio je in t?r;'sRaJo.* „Z.epo, preiepo/ VisoRo sRa-čem, ziaRRa padem. NiRče ?n; ni v napoto."
VisoRo je sRočiio in padJo z voza. Padajo je padaio. PadJo je na mostnico in se preRotaiiio v špranjo, sRoznjo pa je spoiz-niio v deročo vodo, Ri ga je odnesJa s seRoj.
Voda ga je oRjeia in zrnce je začatiJo, RaRo je Riio žejno. PiJo je, piio, da je Rar čatijo, RaRo ma postaja premajRna sviiena oRieRa. PR, je reRio ;n oRieRa ma je počiia od giave do peta.
.KaRo tradno sem," je vzdiRniio, „v zemijo Rom iegio, spočiio se in rodijo RaJ."
Pa so zapiesaii oRrog njega vaičRi.* „Z nami pojdeš, zrnce, /z perišča se asipa zrnje v razor, Rjer dražno Raii. Ti pa si samo. Poigramo se s ;aRo, potem te spastimo na dno re-Re."
.Pom tam vzRaiiio?" je vprašajo zrno.
.Ptraga ni njiva. VaJovi ne sejemo. V vreči Ri ostaJo. Pojdi, da se igramo. Nam se ma-di. Ko te zapastimo, Roš padJo na dno in zginiJo."
.Kje ste zrna iz vreče?" je vzdiRniio zrnce. PrepoJno vode je začeJo toniti.
Tedaj pa je pripiavai mimo Rrap. Zazevaj je in požrJ zrno, Ri ma je Riio v vreči pretesno.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
.Pravi vojščak v boju za vero žrtvuje kužnega, tudi če mu je oče, sestra ali brat. Potolažite se, Valjhun. Ko bomo izvedeli od nje — seveda na lep način — imena tistih, ki so jo zapeljali, bo šla domov. Ne bodite malodušni. Ali veste, kako piše v svetem pismu: ,Kdor je mlačen, ga bom izpljunil kot slano vodo/ Upam, da razumete pomen teh besed."
Ko je Valjhun molčal, ker mu ni bilo prav, je Hacin ostro pribil:
.Gorje tistim, katerih sinovi ali hčere plačujejo grehe očetovi... Pomislite na to, da je vaš oče dajal denar za tiste, ki jih je podpirala sestra. Če nas premamijo človeške slabosti, da bi odpuščali, nas ne smejo opravičiti božje. Vsako zlo kliče nase kazen. Kar je delala vaša sestra, je pljuvanje na vaše in naše žrtve."
Doma mu je oče očitat, da izdaja lastno kri, ker se ne potegne za sestro. Roke so se mu tresle, ko je odprl hišno blagajno in dal sinu veliko denarja, s katerim naj bi pri majorju Wottu poskusil odkupiti hčer.
Valjhun je miril očeta in mater in lagal, da ji ni nič hudega, češ da jo bodo samo prestrašiti. Prav gotovo ji bo koristilo, da se ne bo več vtikala v stvari, ki jih ne razume. Sam pa se je v resnici bal. Nestrpno je čakat, da se major Wolf vrne iz Trsta.
Neko noč pa je bila dekle v samici posiljena. Potem je poskušala napraviti samomor. Slučajno so prišli ponjo zasliševalci in ji preprečiti, da bi se obesita. Doživela je živčni zlom in nekateri so govorli, da je nemara zblaznela.
Set jo je dal izolirati in posebej zastražiti. Valjhunu so to prikrili, vendar so mu njegovi zaupniki takoj poročali, kaj se dogaja s sestro.
Sel je naravnost v šetovo sobo. Čeprav se je skušal obvladati, mu to ni uspelo. Ze ko je odprl vrata, je Hacin spoznal iz njegovih čudnih oči in roke, ki je segla po pi-
štoli, da ve, kaj se je zgodislo.
Z očmi je namignil svojemu osebnemu stražarju, da je kot ponevedoma tudi on prijel za pištolo.
.Kaj je z mojo sestro?"
.Nič posebnega, gospod poročnik. Majhna nerodnost se je dogodila ... Sumim, da je to storil kak vrinjen sovražnik z namenom, da bi prizadel vas 'in mene ... Ob tem, kar smo doživeli s Kantetom, lahko sklepate, da moj sum ni neupravičen."
.Hočem jo videti!"
.Bolje bi bilo, če je ne bi' vznemirjali!"
.Hočem jo videti!" je ponovil Valjhun in odpel gumb na toku pištole.
V njegovih očeh je šef prebral nerazsodnost in slepo sovraštvo.
.Pustite pištolo, gospod poročnik. Če ne, vas bom moral aretirati! Nobenih samovoljnih ukrepov vam ne dovolimo. Obširna preiskava je v teku."
Valjhun se je skušal pomiriti. Ko so mu roke mrtvo omahnile, mu je policijski šel ponudil stol in kozarček konjaka, da bi si opomogel.
.Pamet, gospod poročnik) ... Svetujem vam, da pri Nemcih ne delate problema. Nič ne povejte majorju Woltu, zlasti pa ne generalu. Namignjeno mi je bilo, da vas to lahko uničil"
Valjhun je topo strmet predse, duševno strt. Živo so mu stopali v spomin sestrini očitki in očetovi prigovori.
.Kako untiči?" je odsotno vpraša).
Hacin je zapičil vanj lokave oči in pikro dejal:
,Tu je vse napisano: vaša sestra je izročala Osvobodilni fronti velike zneske denarja, ki ji ga je dajal vaš oče." Pomolčal je in nadaljeval z jezo in očitanjem: .Vaš oče je nož no dve strani. Lahko tudi na tri. To je neznačajno."
Valjhuna je zabolelo. Očeta je spoštoval prav toliko, kolikor je ljubil mater. Zdaj še to razočaranje...
.Morda je doma kradla?"
,Ni kradla. Imamo priče, pred katerimi se je hvalila, da ji oče daje denar."
Ob tem je Valjhun obmolknil. Zahteval je, da jo obiščeta v celici.
Dobilo sta jo v samici. Ob njej je slonel stražar. Čepela je v kotu in z rokami čvrsto stiskala kolena, glavo je imela sklonjeno, z razmršenimi in razsutimi lasmi.
Poklical jo je po imenu. Nekaj časa se ni odzvala. Potem pa je dvignila glavo in oči so ji zasijale kljubovalno in prezirljivo. Bila je tako zdelana, da jo je kamoj spoznal: črna pod očmi, krvava po bledih licih ... Nič dekliškega; ni bilo več na njenem obrazu.
Valjhun se je zgrozi! nad njo. Ošvrknila ju je z očmi in rekla z napol odprtimi ustnicami:
.Prekleti... Če je kje bog, vas bo kaznoval. Žive naj vas požre zemlja. Vsak dan ste v cerkvi, a kaj počenjate z ljudmi? Dovolj dolgo si lagal doma. Zdaj sem spoznala sama, kaj ste. Morilci!"
.Nora je! Ali naj jo čolnem po ustih?" je dejal stražar.
.Bodite pametni! Tu ste postavljeni zato, da sl dekle kaj ne napravi, in za nič drugega I* je ukazal šet.
Dekle se je zakrknilo. Ni jima uspelo, da bi se z njo pogovorila.
Od doma je potem Valjhun takoj klical majorja Wol-fa. V pričakovanju očetove jeze mu niti na misel nti prišlo, da bi upošteval navodila policijskega šefa.
Na srečo ga je dobil. Wo!f mu je obljubil, da pride na njihov dom. Sam ni vedel, kako bi povedal očetu in materi, kaj se je zgodilo z dekletom.
fDaJjc v priRotJnj;' ItevtlR:')
5 3 K E 3 5 E 5 H
V-e^C/7!-X^
ALBERTO MORAVIA
Moja svakinja
Strom
sichert den Kreistauf der Wirtschaft
Ohne Strom keine tndustrie Ohne tndustrie keine Arbeit Ohne Arbeit kein Geld Ohne Geld kein Strom
wir bauen Kraftwerke, damit Sie auch morgen genug Strom zum Leben und Oberteben haben
bdk
Sonderschau
im
00K-
Messepaviiion
Osterreichische Orattkraf!werke AG
Moja žena je majhna, neopazna, precej temne poiti in mišjega obraza: majhne oči, medii črni iasje, ozek, štrleč nos, povešeni kotički ust in nazaj pomaknjena brada. Moja svakinja je visoka, blesteča, gostih kostanjevih las in Tesnega, skrivnostnega angelskega obraza. Pred tremi leti je živela v Ostii, da bi bila blizu letališča Fiumicino; njen mož je bil pilot. Leto dni po njuni poroki pa se je njegovo letalo zrušilo in Gilda je prišla stanovat k nam v Rim.
Moja žena je poučevala na eni rimskih šol, jaz pa tudi; moja svakinja ni delala nič, v resnici pa toliko, da ne vem, kako bi brez nje shajali. Gilda je skrbela za najina otroka od trenutka, ko sta zjutraj vstala, vse do večera, ko ju je spravila v posteljo, poleg tega pa je moji ženi pomagala pospravljati stanovanje, kuhala je za nas vse in hodila po nakupih.
Morda je prav smrt njenega moža ustvarila med njo in svetom prepad nezanimanja, jo po-ilahtnila in ji dala skorajda čarobno spretnost; nikoli še nisem videl ženske, ki bi med opravljanjem gospodinjskih poslov ostala tako neprizadeta, brezhibna in neomajno mirna; včasih se mi je zdelo, da se v njenih rokah stvari urejajo same od sebe. Svojo nespremenljivo, očarljivo vrednost mi je pojasnila z dejstvom, da si je želela ustvariti svojo družino in da smo, ker ji to ni uspelo, sedaj mi — vsaj začasno — njena družina.
Vsaj začasno ... Moja svakinja je imela nič koliko občudovalcev, s katerimi je zvečer hodila v kino ali gledališče. To pa je bilo tudi vse. Kajti kljub temu, da si je želela najti novega moža, se ji očitno ni mudilo, da bi se Poročila.
jo, se je avtobus, s katerim se je hotela odpeljati v šolo, že premikal. Stekla je, da bi ga ujela, padla in obležala na tleh brez moči, da hi vstala.
Ko sem se okrog dveh vrnil domov, je Gil-da že vse uredila s tistim skrivnostnim, skorajda angelskim nenaprezanjem, s katerim je opravljala tudi gospodinjska dela: svojo sestro je odpeljala v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlom, ozdravljiv v dveh mesecih, in ji nogo dali v mavec. Nato jo je odpeljala do-rnov, je slekla in jo spravila v posteljo.
A4oja žena je zdaj slonela na dveh ali treh blazinah in Gilda, ki je stala ob postelji, jo je hranila iz sklede, postavljene na bolniško mizico, ki jo je kupila pred nekaj urami. Videti je bilo, kot da bi si moja žena že kdaj prej zlomila nogo; njena nezgoda in posledice so se popolnoma zlile z našim vsakdanjim življenjem.
Zelo celovita družina smo, kar je verjetno jasno že iz mojih poprejšnjih besed. Od tistega jutra dalje se je središče našega družinskega življenja premaknilo z naslanjačev in blazinja-ka v dnevni sobi na posteljo v sobi moje žene. Postelja je bila dvojna in okoli nje ni bilo dosti Prostora, ker je bila soba majhna. In tako smo svakinja, otroka in jaz s spodvitimi nogami posedali po tistem delu postelje, ki ga ni zavzemala drobna postava moje žene.
Na postelji smo opravljali vsa drobna opravila; jaz sem popravljal naloge svojih učencev, Gilda je šivala, otroka sta se prepirala in mikastila, vsa družina je na njej jedla, poslušala radio in gledala televizijo. Zjutraj, ko so šle čeznjo Gildine čudodelne roke, je bila postelja Pospravljena, odeje so bile poravnane in oblečene v sveže polikane prevleke; zvečer, ko smo se odpravljali spat, je bila še najbolj podobna košari, v kateri spi leglo mladih psov.
Nekega večera, ko je od ženine nesreče minil že mesec dni in ko sta otroka že odšla spat, sva svakinja in jaz kot običajno ležala na po-
stelji in gledala televizijo. Zleknila sva se po-prek čez posteljo, drug poleg drugega; svakinja je ležala na boku, oprta na komolec, drugo roko pa je imela iztegnjeno ob telesu; dlan za njo sem v popolnoma enakem položaju ležal jaz. Moja žena je podprta z blazinami sedela na spodviti zdravi nogi in prav tako gledala televizijo. Soba je bila temna; edina svetla površina v njej je bil televizijski zaslon, na katerem so se naglo menjavali prizori starega filma z Greta Garbo v glavni vlogi.
Molčali smo. Nobeden izmed nas ni zgovoren. Nenadoma pa je moja žena rekla: .Noga mi je zaspala. Umakni se malo, prosim. Ubogal sem jo in se premaknil proti Gildi, kot da bi se hotel nasloniti na njen hrbet.
Z roko sem se oprl na posteljo in začutil pod prsti ne blago prevleke, ampak Gildino roko, toplo in živo. Trenil sem s prsti, kot da bi hotel roko umakniti, tedaj pa se je Gildina roka z nenadnim gibom živali, ki čaka in preži, obrnila in zgrabila mojo. Nato jo je počasi polzeč okoli nje ovila in stisnila tesno kot zapredek toplega, mehkega mesa.
Za trenutek sem se bolj zaradi presenečenja kot zaradi česar koli drugega pritisku njene roke upiral, nato pa sem globoko razburjen negibno obležal.
Ležal sem tik za Gildo, kot sem že povedal, in zdaj nisem več opazoval zaslona, ampak njo. Zavedal sem se, da jo prvikrat gledam kot žensko, potem ko sem v njej toliko časa videl le ženino sestro. Zavedal sem se tudi spremenjenega videza njenih ramen; še dan poprej so bile njene rame običajne rame in nič več: nekaj nemega in brezizraznega, kar mi ni ničesar povedalo in čemur tudi jaz nisem imel povedati ničesar.
Sedaj pa se mi je zdelo, da se ne bom mogel nikoli nagledati teh ramen; buljil sem vanje, zavedajoč se, da niso navadna ramena, ampak ramena Gilde, moje mlade svakinje. In ta ramena so me vabila in me prosila s toplo, bogato jantarjevo barvo mesa, ki jo je bilo videti skozi prosojno črno blago Gildine obleke. Čutil sem, kako sesam vase njihova znamenja in njihove prošnje; čutil sem tudi, da nanje s svojimi očmi odgovarjam in jih vračam.
In tako sva eno uro in še nekaj cez z roko v roki gledala televizijo. Naposled je bilo filma konec, svakinja je umaknila roko, vstala in pomagala sestri leči. Obležal sem na postelji, opazoval svojo roko in jo nato dvignil k nosnicam. Zaznal sem še eno spremembo: dan poprej ne bi bil opazil ničesar, zdaj pa se mi je zdelo, da čutim toploto njene roke, njen vonj.
Preživel sem nemirno noč, omahujoč med dobrimi sklepi in valovi poželenja. Ko sem se naslednjega dne vrnil iz službe, pa sem ugotovil, da sem se brez potrebe mučil z vprašanjem, kako naj se vedem.
V bistvu se ni prav nič spremenilo. To sem takoj začutil. Med Gildo in menoj ni bilo niti tiste zadrege, ki sili zaljubljenca, da se drug do drugega vedeta mnogo bolj korektno, kot bi se vedla, če ne bi bila zaljubljena drug v drugega. Spet sva bila brat in sestra, in zdelo se mi je, da so bile tisto, kar se je zgodilo prejšnji večer, sanje, samo eno tistih mučnih razodetij, pri katerih si človek modislja, da se je zaljubil v nekoga svoje krvi.
Pa niso bile sanje. Ko sva zvečer legla na posteljo, Gilda ni niti počakala, da bi jaz napravil prvi gib. Neopazno je zvila roko, poiskala mojo, me prijela zanjo in jo stisnila. Potem je bilo vse natanko tako kot prejšnji večer: gledala sva televizijo, se pravi, Gilda je gledala televizijo, jaz pa sem opazoval njena ramena, in ko je bilo odaje konec, je vstala in pomagala moji ženi. Gledala me je in govorila z menoj prav tako, kot me je gledala in se pogovarjala z menoj tri leta, v katerih sva si bila vsak in svakinja in nič več.
Tako se je začelo. Zaljubil sem se v Gildo, noro zaljubil. Nikoli pa nisem mogel iti dlje od tistega stiska rok pred televizijskim zaslonom. Gilda mi ni dajala poguma; prav nasprotno: vzela mi ga je vsakokrat, kadar sem se ji poskusil približati. Vse se je dogajalo prav kakor v pravem razmerju: doživljala sva se telesno, se ljubila, prevarala mojo ženo in trpela zaradi občutka krivde, natančno tako kot ljubimca.
V resnici pa je bilo vse, kar sva storila, to, da sva z roko v roki gledala televizijo.
Moja žena je naposled ozdravela in spet hodila v službo. Kmalu sem začutil, da se je v trenutku, ko je moja žena vstala iz postelje, ljubezenska vez med Gildo in menoj pretrgala, kajti bila je otrok nenormalnega razmerja, katerega nenormalnost je bila v dejstvu, da me je Gilda mogla ljubiti samo v popolnoma določenem, izrednem položaju, to je takrat, ko sem ležal na postelji njene bolne sestre in gledal televizijo.
Morda si bo kdo mislil, da sem nor, ker sem izoblikoval tako nenavadno hipotezo. Pa nisem nor, čeprav bi me Gilda s svojim vedenjem zares skorajda oropala zdrave pameti. Sem samo nekdo, ki se poskuša razumno po-
govarjati o nerazložljivem dejstvu. Moje razmerje z Gildo ima še eno razlago: moški ne more ljubiti svoje svakinje drugače kot da leži skupaj z njo na postelji svoje bolne žene, jo drži za roko in gleda televizijo.
Nesmiselnost te druge hipoteze jasno dokazuje, v kolikšni meri je moja ljubezen do Gilde vplivala na mojega duha. Vsekakor pa za trdno vem eno: Gildo ljubim, zatorej je nujno, da bo moja žena prej ali slej spet morala za dalj časa v posteljo.
Nisem kriminalec in niti med neodgovornim fantaziranjem mi ni prišlo na misel, da bi delal načrte, kako naj svojo ženo pripravim do tega, da bi si spet zlomila nogo. Vse, kar počnem, je, da čakam, kdaj bo sama po sebi in brez moje pomoči zbolela, četudi le za nekaj dni.	.
Res je, da nas je Gilda pred nedavnim zapustila, ker se je končno poročila z enim svojih oboževalcev. Toda to stvari ne spremeni. Ko se bo moje žene lotila gripa, pa četudi se bo to zgodilo šele čez deset let, bom nemudoma telefoniral Gildi in jo prosil, naj pride in dela družbo svoji sestri. Prišla bo, in gledala bova televizijo, leže na postelji moje žene. Gilda me bo prijela za roko, in ljubila se bova prav tako kot prvikrat.
RALPH URBAN
Dvoboj
Izdajatelju .Mississippi kurirja" so šli pri pregledu jutranje pošte redki sivi lasje pokonci. ,Pa imamo zlodja," je rekel hčerki Mary in ji prek mize porinil dve pismi. Mlada lady, ki je vodita dnevno uredništvo, je odložila cigareto in brala:
.Spoštovano uredništvo, v svojem ničvrednem časniku ste hudo žalili našo častivredno organizacijo. Naš revolveraš pričakuje vašega odgovornega mazača jutd ob šestnajsti uri pri samotnem drevesu v soteski za mestom. Ce se ne bi pojavil, bomo vaše smrdljivo uredništvo pognali v zrak. Maščevanje nam ne bo ušlo. .Ku-K!ux-Klan.
.Neprijetno," je rekla Mary in vzela v roke drugo pismo. V njem je pisalo: .No- , vinorska raja! V 136. številki vašega revolverskega lista sta naš Klub obmejnih jezdecev 'imenovali združenje krvavih psov. Naš spoštovani predsednik vas namerava prepričati o nasprotnem in vam bo primerno ustrojit kožo. V vaši jutrišnji izdaji pričakujemo sporočilo o kraju in času sestanka. Ne skušajte se 'izmikati, sicer vas čaka še kaj hujšega. Slava vašemu spominu."
,Še bolj neprijetno," je vzdihnila mlad a dama.
.Star postajam," je priznal njen oče. . Posreči se mi kvečjemu, na dvajset metrov zadeti svetilko. Kaj naj storim?"
.Erika bom vprašala," je izjavila hčerka. .Rad me ima." Šla je v sosednjo sobo k mlademu možu, ki je pred kratkim postal lokalni reporter. .Hm," je rekel, ko je prebral obe pismi. .Obmejnim jezdecem sporočimo, da jih pričakujemo pri samotnem drevesu v soteski, seveda četrt ure pred onimi drugimi. Tako lahko obe zadevi hkrati opravim. Prej pa se poročiva, Mary."
Z roko v roki sta stopila pred očeta. .Menda se zavedate, Erik," je rekel stari gospod, ,da boste jutri ob tem času mrtvak."
.Yes," je odvrnil reporter, .prav zato pa želim prej poročiti svojo vdovo." In tako se je zgodilo. Po ganljivem slovesu je naslednji dan odjezdit mladi mož v sotesko, kajti tedaj še ni bilo novinarskega sindikata.
Ob 16.40 je rekel časopisni izdajatelj svoji hčerki: .Erik se ne vrne več..." Tedaj sto zunaj zaslišala konjski topot. Hip zatem je stal pred njima Erik.
.Junak moji' je zaklicala Mary in se mu vrgla v naročje.
.Si se z obema streljal?" je ponosno vprašal tast.
.Saj nisem znorel," je odgovoril mladenič. .Pol ure pred dogovorjenim rokom sem bit v soteski, privezal konja v grmovju, splezal na samotno drevo in čakal. Tri četrt na štiri je prišel predsednik obmejnih jezdecev in točno ob štirih se je pojavil revolveraš Ku-Klux-Klana. Potem pa sta drug drugega ustrelila.

CELOVEC
SOBOTA, to. 9.: 4.00 Jutranja gimnastika — 6.55 Glasbeni mozaik — 9.05 Družinski obzornik — 10.00 „lz vseh dolin zveni...": Ljudske viže — Otvoritev celovškega tesnega sejma — H.30 Za dobro voljo —
14.00	Zabavni koncert — 14.30 Godba na pihala —
14.00	Servis — 17.10 Pisano sobotno popoldne — 18.00 Deželni razgledi — 18.35 Mala solistična parada —
19.05	Koračnice — 19.50 Note in beiežke — 20.00 „Srečanje na pisanem valu" — 21.10 Zveneča Avstrija — 22.10 šport — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, 11. 8.: 6.10 Igra na orgte — 8.10 Kmetijska oddaja — 9.45 Brezskrbno nedeljsko jutro — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert —
13.10	Ogledato mestnega giedališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščita — 14.00 ..Vroča zemlja" —
17.05	Ljudski koncert — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Kdo je kdo? — 21.15 Zadnja postaja Dunaj — 22.10 šport.
PONEDELJEK, 1!. 9.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Glasbeni mozaik — 8.05 Oddaja za starejše ljudi —
9.00	Alpska ljudska glasba — 9.30 Vesele note mojstrov — 11.03 Za prijatelje ljudske glasbe — 13.30 Knjižni kotiček — 14.30 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 15.00 Ljudske viže — 14.30 Za otroke — 17.10 Kaj radi slišimo ... — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Vitezi visokega C — 19.50 Note in beležke — 20.10 Zveneči operetni vodič — 21.30 Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja — 22.10 šport.
TOREK, 1!. 8.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.00 Z ljudsko glasbo na deželo —
10.00	V malih notah — 11.03 Za prijatelje ljudske glasbe — 13.30 Godci na plan — 14.30 Zabavna glasba — 15.00 Ljudska glasba s Koroške — 14.30 Za otroke — 17.10 Pianopolis. Zabavni preskus tipk — 17.52 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note in beiežke — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Ljudstvo in domovina — 22.10 Šport.
SREDA, 14. 8.: 6.00 Jutranja gimnastika — 4.50 Gias-
ben mozaik — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 Glasbene pege— 11.03 Za prijatelje ljudske glasbe —
13.30	Obisk pri koroških zborih — 15.00 Ljudske viže
—	16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni
—	18.00 Deželni razgledi — 19.35 Za prijatelja planin
—	19.50 Note in beležke — 20.10 „Vroča zemlja" —
21.10	..Spominček iz Liechtensteina" — 21.30 Zvezne dežele poročajo — 22.10 šport.
ČETRTEK, 15. 8.: 4.10 Igra na orgle — 7.35 Ljudska glasba z Dunaja — 8.15 Srečanje z mladostno dobo
—	10.30 Radijska pripovedka. ..Boginja groma in bliska" — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Petje manjših pevskih skupin — 16.00 Melodije iz filmov tretjega desetletja — 17.05 Operetni koncert — 19.00 šport ob prazniku — 20.10 Kako veren je Korošec? — 21.00 Koroški humor v glasbi in besedi — 22.10 šport.
PETEK, 14. 8.: 4.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.00 Kakšen dan je danes? — 9.30 Klavirska glasba — 11.03 Za prijatelje ljudske glasbe — 13.30 Veselo zaigrano — 14.30 Veseli zvoki —
15.00	Sodobna zborovska glasba — 17.10 Glasba za konec tedna — 17.52 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note in beležke — 20.10 Nasmejte se enkrat — 21.30 Primer ArminBerg— 22.10 šport.
SLOVEMSKE ODDAJE
SOBOTA, 10. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 11. 8.: 7.D5 Duhovni nagovor — Po vaši ieiji.
PONEDELJEK, 12. 8.: 13.45 informacije — Ljudske pesmi — iz ijudstva za ijudstvo.
TOREK, H. 8.: 9.30 Za našo vas — 13.45 informacije
—	šport — Otroci, posiušajte.
SREDA, 14. 8.: 13.45 informacije — poper in so!. ČETRTEK, 1S. 8.: 7.05 Duhovni nagovor — Po njenih stopinjah.
PETEK, 18. 8.: 13.45 informacije — Soiistična giasba.
-?por?m vestni
* V ŠT. JANŽU ZMAGAL SAK PRED SELAM!
Minuto nedeljo so se v Št. Janžu v Rožu zbrale štiri nogometne enajsterice, da v nogometnem turnirju izberejo iz svoje vrste najboljše moštvo. Nogometnega turnirja Slovenske fizkulturne zveze so se udeležila moštva ISKRA iz Kranja, DSG Sele, Slovenski atletski klub in domači Št. Janž. Zmagovalec nogometnega turnirja, ki zaradi hude vročine ni privabil veliko število gledalcev, je postala slovenska enajsterica SAK, pred Selami, ISKRO in Št. Janžem.
Posamezne igre so trpele zaradi vročine, videli pa smo s strani Slovenskega atletskega kluba tudi dober nogomet. Svoj prvi nastop v javnosti, ne glede na posamezne prijateljske tekme pa je imelo novo formirano nogometno moštvo športnega društva iz Sel, ki je presenetilo z odličnim 2. mestom. Pod vodstvom Florijana Dovjaka so prikazali zanimiv, čeprav še premalo eksploziven nogomet. Z dejstvom, da so premagali domačo ekipo iz Št. Janža s 4:0 in da so po borbeni igri podlegli Slovenskemu atletskemu klubu 1:3, so se zasluženo uvrstili na drugo mesto.
Ker je nogometni turnir Slovenske fizkulturne zveze padel prav v pripravljalno dobo za nogometno prvenstvo, so moštva tudi izčrpno izkoristila, da poizkusijo različne va-
delavcev tovarne ISKRA, ni povsem harmoni-ralo. Treba je namreč pomisliti, da igrajo igralci pri različnih klubih. Kljub temu pa se je videlo, da na delu niso bili „krvavi začetniki". Njihov poraz proti Slovenskemu atletskemu klubu (0:4) je izpadel previsoko.
Rezutfati kvalifikacijskega koia: DSC Sele — Št. Jani 4:0 (zadetke dosegli Florijan Dov-jak 2, Fridi Mačk, Stanko Olip); Slovenski atletski klub — ISKRA Kranj 4:0 (Jože Fera 3, Hanzi Wieser).
Tekma za tretje mesto: ISKRA Kranj — St. Jani 5:3 (gole za Št. Janž dosegla Pegrin 2 in Malle);
Finalna tekma: Slovenski atletski klub — DSC Sele 3:1 (Fera 2, Pandel oziroma Florijan Dovjak).
1.	SAK (razmerje golov 7:1, razmerje točk 4:0),
2.	DSG Sele (5:3, 2:2),
3.	ISKRA Kranj (5:7, 2:2),
4.	Št. Janž (0:8, 0:4).
* DOBR! REZULTAT! NAM!ZNO-TEN!ŠK!H !GRALCEV
V pripravljalno dobo za prvenstvo so stopili te dni tudi namiznoteniški igralci iz Sel. Pred kratkim so se udeležili s svojimi najmočnejšimi igralci na turnirju „Za karavanški po-
Takih prizorov je bilo na nogometnem turnirju Slovenske tizkulturne zveze v št. Janžu več.
Slika kaže nevarno situacijo pred vrat} SAK v tekmi s ISKRO Is Kranja
[4:0).
riante v postavi. Glede SAK je treba reči, da je z uspehom zbral pravo ^mešanico", tako da tudi v bodočem prvenstvu ne bo izostal uspeh. SAK je testiral tudi novega vratarja iz Velenja Dreva, ki se je izkazal za veliko pridobitev prvenstva. Skupaj s Hočevarjem bosta izmenjaje branila vrata SAK.
V	slabem smislu so presenetili nogometaši iz Št. Janža, ki se proti nobenemu moštvu niso mogli uveljaviti. Precej pomlajeno moštvo bo moralo zbirati izkušenj še in Še. Pozitivna
a je predvsem njihova pripravljenost in bor-enost, ki razveseli gledalca.
V	okviru nogometnega turnirja je bilo na sporedu tudi streljanje enajstmetrovk za gledalce in igralce. Potem ko je vse kazalo, da bo poka! odnese! nogometni sodnik Klampfl, ki je 20-krat zaporedoma premagal vratarja, ga je mladi selski nogometaš Nantc Olip prekosil z dvema zadetkoma. Pri razdelitvi nagrad v gostilni pri Tischlerju je bilo veselje Selanov nepopisno, saj nihče od njih ni mislil, da bodo odnesli kar dve trofeji.
Dober nogomet so prikazali tudi naši gostje iz Slovenije. Moštvo, ki je bilo sestavljeno iz
kal" in želi lepe uspehe. Tekmovali so v treh skupinah: v skupini A (namiznoteniški igralci iz koroške lige in slabši), v skupini B (namiznoteniški igralci prvega in drugega koroškega razreda) in v mladinski skupini. V skupini mladincev sta Selana Werner Falle in Nanti Travnik zasedla izvrstno 2. in 3. mesto, Mirko Oraže pa se je kot sekcijski vodja udeležil tekmovanja v obeh članskih skupinah.
V najtežji skupini A je po vrsti premagal svoje nasprotnike. V predzadnji igri je premagal celo 10. na lestvici koroškega vrstnega reda Wedeniga v 3 setih (podlegel pa je v finalnem krogu proti Sapetschnigu (Bače). Kakor v skupini A tako je tudi v skupini B zasedel odlično 3. mesto. Tudi tu je podlegel Sapetschnigu, ki je obakrat zasedel 2. mesto.
Rezultati:
A — 1. Koren (Bače), 2. Sapetschnig (Bače), 3. Oraže (Sele);
B — 1. Gittler (Bače), 2. Sapetschnig (Bače), 3. Oraže (Sele);
mladinci — 1. Sapetschnig (Bače), 2. Werner Falle (Sele), 3. Nanti Travnik (Sele).
RAD!0 LJUBLJANA
Dnevne oddaje (razen ob nedeijah in praznikih):
4.30	Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 informativna oddaja — 7.25 Pregied sporeda — 7.45 informativna oddaja — 10.00 Danes popoidne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestita in zabavna giasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktuainosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestita — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
SOBOTA, 10. 8.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 iz miadinskega aibuma — 11.20 Z nami doma in na poti
—	12.40 čez travnike in poija — 13.15 Zabavna giasba — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugosiaviji — 15.40 Paieta meiodij — 16.00 Vrtiijak — 17.10 instrumenti v ritmu — 17.20 Gremo v kino — 19.15 Z Ve-seiimi pianšarji — 20.00 Radijski radar — 21.00 S Pies-nim orkestrom RTV Ljubijana — 21.25 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseijence — 23.05 S pesmijo in piesom v novi teden.
NEDELJA, 11. 8.: 6.50 Danes za vas — 8.07 Radijska igra za otroke — 8.41 Skiadbe za miadino — 9.05 še pomnite, tovariši ... — 10.05 Koncert iz naših krajev
—	11.20 Voščita — 13.15 Zabavna giasba — 14.25 Ob iahki giasbi — 15.10 Nedeijska reportaža — 15.30 Po-puiarne operne meiodije — 16.00 Radijska igra — Most — 16.42 Lepe meiodije — 17.05 Nedeijsko športno popoidne — 19.15 Giasbene razgiednice — 20.CO V nedeijozvečer — 22.20 Jazz za vse — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Serenadni večer.
PONEDELJEK. 12. 8.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravijic in zgodb — 9.20 Pesmice na potepu — 9.40 Z veiikimi zabavnimi orkestri— 11.20 Z nami doma in na poti— 12.40 S tujimi pihainimi godbami — 13.15 Zabavna giasba —
14.10	Pojo amaterski zbori — 14.30 Voščita — 15.40 Zvoki in barve orkestra Beriinskega simfoničnega orkestra — 16.00 Vrtiijak — 17.10 Koncert po ieijah posiušaicev — 18.15 Listi iz popaibumov — 19.15 Z ansambiom Dorka škoberneta — 20.00 Stereofonski operni koncert — 21.30 Zvočne kaskade — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Za ijubiteije jazza.
TOREK, 1!. 8.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 9.20 Pojo maii vokaini ansam-bii — 9.40 Z našimi simfoniki v svetu iahke giasbe
—	10.15 Promenadni koncert — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.40 Po domače — 13.15 Zabavna giasba
—	14.10 Skiadbe za miadino — 14.40 „Na poti s kitaro" — 15.40 iz iimov in glasbenih revij — 16.00 „Vrti!jak" — 17.10 Zveneča imena — 18.15 Z majhnimi zabavnimi ansambii — 18.30 V torek nasvidenje —
19.15	S Henčkom in njegovimi fanti — 20.00 Lahka giasba siovenskih avtorjev — 20.30 Radijska igra — Povest o dobrih !ju*deh — 21.34 Meiodije v ritmu —
22.15	Od popevke do popevke — 23.15 iz oper, ki jih redko siišimo.
SREDA, 14. 8.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.35 Znane meiodije, znani orkestri — 11.20 Z nami doma in na poti — 13.15 Zabavna giasba — 14.10 Siovenske narodne v raznih priredbah in izvedbah — 14.30 Voščila — 15.40 Giasbeni drobiž od tu in tam — 16.00 „Loto vrtiijak" — 17.10 Operni koncert — 18.20 Zvoki današnjih dni — 19.15 Giasbene razgiednice — 20.00 Stereofonski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubijana — 22.15 S festivaiov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugo-siovanskih pevcev zabavne giasbe.
ČETRTEK, 15. 8.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 9.20 Potujmo z giasbo — 9.40 iz partitur operetnih mojstrov — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.40 Pihaine godbe — 13.15 Zabavna giasba — 14.10 Poje zbor „Dunajskih dečkov" — 15.40 V piesnem ritmu — 16.00 „VrtHjak" — 17.10 Popoi-danski simfonični koncert — 18.15 Tipke in godaia —
20.00	četrtkov večer domačih pesmi in napevov —
21.00	Literarni večer — 21.40 Giasbeni nokturno —
22.15	Manj znani mojstri 18. stoietja — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Popevke in piesni ritmi.
PETEK, 16. 8.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.20 Z narodno pesmijo po Jugosiaviji — 9.40 Lepe meiodije — 10.15 Uganite, pa vam zaigramo, po vaši žeiji — 11.20 Z nami doma in na poti
—	12.40 Z domačimi ansambii — 13.15 Zabavna giasba
—	14.10 Miadina poje — 14.30 Voščiia — 15.40 Popoi-danski sestanek z orkestrom Bernard Gerard — 16.00 „Vrti!jak" — 16.05 Kam in kako na oddih — 17.10 So-iisti z opernih in koncertnih odrov — 18.50 Ogiedaio našega časa — 19.15 Z ansambiom Borisa Kovačiča —
20.00	Stop pops 15 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz iogov domačih —
23.15	Petkov nočni koncert.
A v S T R ! J A t
SOBOTA, Ut. S.: 16.55 Mala hišica — 17.20 Calimero — 17.25 Klub seniorjev — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Novo v kulturi — 18.55 Jack Grunsky — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Povvenzova totpa — 21.20 šport — 21.50 Čas v sliki — 21.55 Dvoboj ob svitanju.
NEDELJA, 1). 8.: 16.30 Pustolovščine v mavrični deželi — 16.55 Projekt Z — 17.10 Za družino — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Veselje ob glasbi —
18.30	Alpe — most Evrope — 13.45 Raj iz človekove roke — 19.30 čas v sliki — 19.45 šport — 20.15 Slavnostne igre 1974 v Bregenzu — 22.05 čas v sliki.
PONEDELJEK. 1!.	18 00 O Celtla — Popevke Kel-
tov — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 šale s čarlijem — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti —
20.06	šport — 20,15 Boney — 21.05 Poroka v Dubaiju
—	21.50 čas v sliki.
TOREK. IS. 18.00 Kara Ben Nemsi Effendi — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Rožnatordeči panter —
19.00	Slike Iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti
—	20.06 šport — 20.15 Onedinova linija — 21.05 Svet knjige — 21.50 čas v sliki — 21.55 Ostani zdrav.
SREDA, 14. S.: 11.00 Zemlja brez gospodarja — 16.30 Emit In Emilija — 17.05 Od otrok, do otrok — 17.35 Lassie — 18.00 Deželno gledališče Salzburg: Salon za kadilce — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti
MeJani pevski zbor JAKOB PETEUM -GALLUS iz Ceiovca vabi na
KONCERT
*v soboto 10. avgusta ob M. uri v kuiturnem domu v Ločah *v nedeijo 11. avgusta ob 20. uri v farni dvorani v Šmiheiu * v soboto 17. avgusta ob 20.30 uri v hoteiu Korotan v Sekiri *v nedeijo 18. avgusta ob 20. uri v tarni dvorani v Seiah.
Prisrčno vabijeni!
—	20.06 šport — 20.15 Moč navade — 22.05 čas v sliki
—	22.10 39 stopnic.
ČETRTEK, IS. S.: 16.30 Calimero — 16.30 Otroška ign* ca — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Zeleno zlato — 18.40 Iz domovine Schvvanthaierjev — 19.30 čas v sliki — 19.45 šport — 20.15 Ljudje v hoteiu -* 21.55 čas v sliki.
PETEK, 16. 8.: 11.00 39 stopnic — 12.25 Klub seniorjev
—	18.00 O Ceitia — Popevke Keltov — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Zaijubijen v čarovnico — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Oddaja XY — 21.20 Apropos film — 22.05 Čas v sliki —
22.15	Z železno pesto.
A V S T R ! J A 2
SOBOTA, 10. 8.: 16.10 Onedinova ti* nija — 17.00 Beata. Težkoče neke dijo-kinje z njenim okoijem — 18.30 Mini* Maks — 18.55 Giasbena poročita — 19.30 Čas v stik!
—	20.00 Pregied sporeda — 20.06 Znanstvena poročita
—	20.09 Umkreis — 20.15 iz komornih iger tiroiskego dežeinega giedaiišča — Mesto Dotomitov Lienz — 21.45časvs!iki.
NEDELJA, 11. 8.: 18.00 Tedenski obzornik — 18.30 Mesto Linz se predstavijo — 19.30 čas v stiki — 19.45 Novo v kuituri — 20.10 Okoiica — 20.15 Ptice — 22.15 čas v siiki.
PONEDELJEK, 12. 8.: 19.30 čas v siiki in kuiturne novosti — 20.00 Pregied sporeda — 20.06 Znanstvena poročita — 20.09 Okoiica — 20.15 Aii je komedija?
—	aii je tragedija? — 21.05 Gaierija — 21.35 Teie-reprize.
TOREK, 15. 8.: 19.30 Čas v siiki in kuiturne novosti —
20.00	Pregied sporeda — 20.06 Znanstvena poročita 20.09 Okoiica — 20.15 Enaindvajset — 21.55 Teiere-prize.
SREDA, 14. 8.: 19.30 Čas v siiki in kuiturne novost!
—	20.00 Pregied sporeda — 20.06 Znanstvena poročita — 20.09 Okoiica — 20.15 Zena brez poijuba — j 21.50 Teiereprize.
ČETRTEK, 1S. 8.: 18.40 Onedinova iinija — 19.30 Čas v siiki — 19.45 Dva aii trije zakoni — 20.10 Okoiica —
20.15	Podkev iz diamantov — 21.15 Sergej Prokofieft
—	22.00 čas v siiki.
PETEK, 16. 8.: 19.30 čas v siiki in kuiturne novost!
—	20.00 Za konec tedna — 20.06 Znanstvena poročita — 20.09 Okoiica — 20.15 Grenke soize Petre von Kant — 22.15 Teiereprize.
JUGOSLAV!JA
SOBOTA, to. 8.: 16.45 Mednarodni rokometni turnir v Doboju — 18.00 Obzornik — 18.15 Legenda o divjem iovcu
—	19.10 Mozaik — 19.15 Kaj počnemo ob nedeljah — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 DnevniK
—	20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.30 Julie Andrevvs — 21.20 Barvna propagandna oddaja
—	21.25 Columbo — 22.15 Dnevnik.
NEDELJA, tt. 8.: 9.20 Kmetje — 10.15 Kmetijska oddaja — 11.00 Mozaik — 11.05 Otroška matineja — 12.00 Poročila — Nedeljsko popoldne — 18.00 Propagandna oddaja — 18.05 Poročilo — 18.10 Rumeno nebo — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik
—	20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.40 Znamenite pustolovščine: Rakosci — 21.30 Rodila se je država: Gvineja Blssao — 21.58 Propagandna oddaja — 22.00 športni pregled — 22.30 Dnevnik.
PONEDELJEK, t2. 8.: 16.45 Madžarski dnevnik — 18.10 Obzornik — 18.25 Skozi neznano delto — 18.55 Mozaik
—	19.00 Mladi za mlade — 19.30 Breme — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.35 Pastirjeva žena — 21.55 Ne prezrite — 22.20 Dnevnik.
TOREK, 1!. 8.: 16.45 Madžarski dnevnik — 18.10 Obzornik — 18.25 Pet pedi — Škofja Loka — 18.45 Risanka — 18.55 Mozaik — 19.00 Za boljše zdravje — 19.20 Igre — 19.45 Barv)a risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Propagandna reporfaža — 20.40 Aktualna oddaja — 21.05 Whiteoaki z Jalne — 21.55 Dnevnik.
SREDA, t4. 8.: 16.45 Madžarski dnevnik — 18.10 Obzornik — 18.25 Družina Smola — 18.55 Mozaik — 19.00 Zabavno glasbena oddaja — 19.20 Graničarji. Reportaža TV Beograd— 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Propagandna reportaža
—	20.40 Billy Liar — 22.15 Dnevnik.
ČETRTEK, IS. 8.: 16.45 Košarka Olimpija : Zadar —
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem! glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenturt — Celovec, Gasometergosse 10. tel. 32-5-50 — Tiska: Založniška in tisrcarska družbo z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
18.10Obzornik — 1S.2SSvetvvojni — ^.ISMozaik-^.ŽO Mino Reitano — 19.45 Barvna risanka — 19.50' Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Kam in kako na oddih — 20.40 Mavrica — 21.20 Odiseja miru — 21.50 Glasbeni nokturno — 22.05 Dnevnik.
PETEK. t6. 8.: 16.45 Košarka Partizan : CZ — 18.15 Obzornik — 18.30 Kitara — 19.00 Moji lepi breg) zeleni — 19.25 Kažipot — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Tedenski gospodarski komentar — 20.30 Propagandna reportaža — 20.45 Kako zelena je bila moja dolina.