Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za»/»leta BO din, za >/< leta 45 din, mesečno 15 din; za lno-
TRGOVSKI LIST
Številka 29.
Uredništvo ln upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri
—	Časopis	za	trgovino,	industrijo
trn ln toži se v Ljubljani.
St. 11.953. — Tel. St. 25-62.
iThsaia mk P»ed«iJek.
•Afldld n-edo (n petek
Liubliana. sreda9.
Cena	VSO
Kaj je t cettnim fondom
V proračunski debati je navedel gradbeni minister, da je potrebnih za zgraditev novih cest najmanj okoli 5 milijard din in da se bo zaradi tega cestni fond na vsak način ustanovil. To tudi zato, ker se je cestni fond v drugih državah že prav dobro obnesel in ker tudi ne gre, da bi vsa bremena za ceste, ki bodo služile še poznejšim generacijam, nosila samo sedanja generacija.
Tudi na tem mestu smo že na-glašali, da ne more biti načeloma proti ustanovitvi cestnega fonda nobenega ugovora. Tem večji pa je bil in je še naprej proti cestnemu fondu, ki bi bil osnovan na centralistični podlagi. Kajti izkušnja uči, da bi pomenila takšna organizacija cestnega fonda, da bi se vanj stekali dohodki iz vse države, denar pa bi se porabljal le za nekatere pokrajine, ki se že vseh 20 let sončijo v posebni milosti centralističnega sonca.
Zato pa se naša javnost ne zanima toliko za vprašanje, če bo cestni fond ustanovljen, temveč na kateri podlagi bo ustanovljen. Baš o tem pa ni bila v proračunski razpravi izrečena nobena jasna beseda, da prav za prav nihče ne ve, kakšen bo ta cestni fond v resnici. Dokler o tem ni jasne slike, Pa se o cestnem fondu tudi resno razpravljati ne more. Kajti naj Prej je treba vedeti, kakšna bo tista stvar, o kateri se naj razpravlja, potem se more šele o njej sklepati. To je prav tako ko z vsako drugo stvarjo. Tisti, ki zida hišo, hoče najprej vedeti, kakšna bo ta hiša, potem se more šele odločiti, če da denar za hišo ali ne. Tudi pri vsaki drugi stvari je tako in tudi pri zakonih. Vendar ni mogoče resno razpravljati o za bonskem načrtu, če nihče ne ve, kaj bo ta zakon določal. Tako je tadi s cestnim fondom. Najprej je jfeba povedati, na katerih temenih in po katerih načelih se bo ta Jon d ustanovil, potem se more šele o njem resno razpravljati.
Sicer je res, da je bila uredba o nameravanem cestnem fondu javnosti že predložena. Toda prav tako je res, da je javnost ta načrt odklonila, in sicer prav odločno. Sedaj je treba povedati, ali se je kritika javnosti upoštevala in do katere mere se je upoštevala. Če ho javnost to vedela, potem bo Jasno tudi njeno stališče do na P^eravanega cestnega fonda. Če se ustanovi decentralistično, to je Po banovinah, da bodo te uprav ljale na svojem ozemlju za cestni fond nabrani denar, potem pač nihče ne bo protestiral proti novemu cestnemu fondu in dobili bomo enkrat uredbo, za katero bodo vsi. Če pa bi se hotelo, da bi se ves denar cestnega fonda osredotočil v Beograd in bi potem Opravljal ta denar neki birokra-tični odbor, potem je pač odločna večina jugoslovanskega prebival-proti temu fondu. Državniška
uvidevnost Pač že nujno narekuje,
a se za e upoštevati volja ljudstva na vsej črti. In kak§nJa je ta
vo ja, o em ni nobenega dvoma, saj so celo banovinski sveti, ki nikakor niso opozicionalno nastrojeni, po vrsti in glasno zahtevali, da se začno že enkrat spoštovati samouprave in da se z obljub o razširjenju samoupravnih pravic Preide k dejanjem.
A ne samo iz tega zelo tehtnega Političnega razloga je treba nastopiti proti centralističnemu cest-
nemu fondu, temveč tudi iz čisto gospodarskega razloga. Stara resnica je, da ljudje najbolj previdno gospodarijo z denarjem, kadar gre za njih denar. Če bo vsaka banovina morala sama gledati na to, kako bo krila svoje izdatke za ceste, potem bo tudi pazila, da bo za cestni fond nabrani denar čim bolje uporabila. Če pa se bo zgodilo, da bo imela na razpolago denar, ki ga zbirajo v drugih pokrajinah, potem se bo tudi manj pazilo na uporabo tega denarja. Prav lahko se bo zgodilo, da se bo
tako težko zbrani denar zapravljal lahkomiselno in da se bodo gradile tudi manj potrebne, a tudi luksuzne ceste. Ta strah je tem bolj upravičen, ker se je to v naši državi že dogodilo, saj imamo v južnih krajih moderne ceste brez prometa, dočim takšnih cest ni v pokrajinah, kjer je promet silno velik.
Res je, da so potrebe silno velike, a baš zato, ker so tako velike, se mora z denarjem tudi čim bolj skrbno gospodariti. Z ustanovitvijo banovinskih cestnih fondov
je dana garancija, da se bo z nabranim denarjem dobro gospodarilo, centralistični cestni fond pa takšnega jamstva ne nudi in že zato je napačen.
Upamo zato, da se bo splošna zahteva jugoslovanske javnosti, da mora biti cestni fond organiziran decentralistično, upoštevala in da ne bo poleg velikega nezadovoljstva zaradi slabih cest prišlo še težje nezadovoljstvo zaradi centralističnega cestnega fonda. Nezadovoljstva imamo pač že toliko, da mu ni treba dajati še nove hrane.
Industrializacija dežele —
edina
Ne smemo izvažati le surovin in polfabrikatov!
Pod tem naslovom je objavil predsednik združenja industrialcev moravske banovine g. Dragomir Pejič v »Metalurgiji« naslednji članek:
»Prvo, kar je treba da storimo je, da se vsedemo za eno mizo in da se pogovorimo. Zastopniki vseh razredov in zastopniki vlade se moramo dostikrat in mnogo pogovoriti. Če to dosežemo, pol uspeha smo dosegli. Da je to res, mi dokazuje anketa o delovnem času v Sarajevu. Takšni sestanki bi prav mnogo pripomogli k zboljšanju, če b!i se prirejali za posamezna gospodarska, socialna in druga važna vprašanja. V veliko škodo naši državi je, če se izogibamo takšnim sestankom in nočemo nič slišati o ustanovitvi gospodarskega sveta.
Mnoge medsebojne borbe in očitki bi odpadli. Nikomur ne bodo v korist medsebojni očitki. Enim so vsega krivi karteli, drugim veliki trgovski dobički, tretjim velike mezde in socialne dajatve, drugim zopet velika izkoriščanja, vsem pa velika davčna bremena. V medsebojnem očitanju ne bomo nikdar našli skupnega izhoda. Mnogi malodušneži bodo sicer rekli: Ali sploh še kdo v rešitev veruje?
Izhod se more najti edino v napredku proizvodnje. Imamo surovine in moremo proizvodnjo nekaterih še povečati. Imamo bogat rezervoar delovne sile, manjka nam samo kapitala ter strokovno usposobljenih ljudi, a tudi te bi mogli postopoma dobiti. Tudi potrošnikov imamo zadosti, saj manjka našemu narodu vsega: od obleke in obutve pa do radijskih aparatov in drugih kulturnih pridobitev. Potrebno je le to, da najprej proučimo svoje gospodarsko stanje preden začnemo iskati rešitev. Mi, ki sodelujemo v narodnem gospodarstvu, seveda vedno v navzočnosti zastopnikov oblasti.
Treba je, da smo si že enkrat na čistem, če je res carinska zaščita samo sipanje denarja v blagajne industrialcev in če je pospeševanje proizvajanja surovin ter njih dražje plačevanje — oviranje industrije. In na jasnem si moramo biti, če so koristi od mezd, kadar ni potrošnikov in če je koristno, da se delovni čas skrajša in mezde zvišajo, kadar ni mogoče ustvariti zaposlitve. Ali more ostati kmet na vasi, če nima zemlje in ali je koristna majhna plača uradnikov, če ti potem prenehajo biti potrošniki? Ali je bolje za podjetje, da ima visoke davščine,
ker ima dobre posle, ali je bolje obratno? In še cela vrsta podobnih vprašanj (čaka na' študij in rešitev.
Kje je zaposlitev? Od vsega našega uvoza v letu 1936. tvorijo gotovi izdelki 68*37%. Drugo surovine, polfabrikati, hrana, pijača in drugo. To blago je plačano povprečno po din 9*84 za kg. Od vsega našega izvoza pa je gotovih izd,e‘lkov samo 5'44%. To blago pa prodajamo po din 3'50. Vse drugo so surovine, polfabrikati, hrana, pijače, živina itd. Pred vojno smo mogli imeti takšno trgovinsko zamenjavo, ker smo mogli izvažati delovno silo, ker so mogli iti naši ljudje kot izseljenci v tujino. Danes ni to več mogoče.
Lani kakor tudi v prejšnjih letih smo dali za vsak uvoženi kilogram blaga tri kilograme našega blaga. To, kar smo uvozili, smo plačali po din 473 za 1 kg, kar smo pa izvozili, za to smo dobili le po din 1*37 za kg. Pa v tem pogledu je bilo preteklo leto še slabše od prejšnjega, ker smo leta 1936. uvažali blago po 4-20 din za kg, izvažali pa po 1'52 din za kilogram. To pomeni, da smo lani ceneje prodajali in draže kupovali ko leta 1936.
Pri nas vlada prepričanje, da imamo preveč tekstilne industrije. Kako velika zmota je to, dokazuje to, da je bila v letu 1987. večja potreba pri nas za bombažne izdelke, ker je po vsej verjetnosti vas svoje pridelke bolje prodala. Če bi bilo res* da imamo preveč tekstilne industrije, potem bi se povečala količina surovega -bombaža, dočim bi ona prediva in tkanin ostala ista. Toda kaj se je zgodilo? Dočim se je surovi bombaž po količini povečal za 24%, se je predivo povečalo za 40%, tkanine pa za 50% v primeri z letom 1936. In dočim smo izdali za surov bombaž 322*6 milijona dinarjev, smo izdali za predivo in tkanin,e 736*8 milijona din ali: dočim smo izdali za 20.814 ton surovega bombaža 322*6 milijona dinarjev, smo izdali samo za eno petino te količine tkanin 246*1 milijona din.
Tu je prilika za zaposlitev brezposelnih delavcev in odvišno kmetsko prebivalstvo. Ista je stvar tudi z drugimi industrijskimi panogami. Mi smo v prehodni dobi, ko obrti propadajo, ker ne morejo vzdržati konkurence 3 tujo industrijsko konkurenco, domača industrija pa se ni razvila tako, kakor bi se morala. Posledica tega je, da nimajo ljudje dela, mi
pa uvažamo tuje izdelano blago, ki ga ne vemo s čim plačati.
In dočim bi si mogli s hitrim razvojem tekstilne in druge industrije, kjer je potrebna le navadna delovna sila, hitro pomagati. Kako naj ustvarimo kovinsko in zlasti strojno industrijo, kjer je potrebna dolgotrajna izkušnja vodstva podjetja, poslovodij in tudi delavcev? Tu ni pomoči brez načrta za daljšo dobo. Namesto izobraževanja naraščaja imamo uredbo o omejevanju števila vajencev.
Sram me je, da moram v dobi tehnike povedati, kako bedno je v tem pogledu naše stanje. Ali ni sramota, da v agrarni državi še vedno razpravljamo o plugu?
Pred leti smo mnogo uvažali oljnatih semen. Po intervenciji držav,e se je začelo- to seme v večji meri proizvajati <v državi. Še pred tremi leti je vladalo prepričanje, da se domači bombaž ne more presti. Gojil se je le za posteljno odejo in potem se je vi delo, da se more tudi presti. Spoznali pa smo tudi to, da se more gojiti tudi v severnejših pokrajinah. Vsaj po časopisnih vesteh so se poskusi v Vojvodini dobro obnesli. S sejanjem bombaža smo dobili oljnata semena. Za uvoz bombaža, prediva in tkanin smo izdali v letu 1937. nad eno milijardo din.
Z intervencijo države se proizvajajo že železniške tračnice in železo velikih profilov, v kratkem se bo proizvajal tudi rafinirani baker. Da pa se bo železo tudi trošilo, je treba ustanoviti predelovalno industrijo. Še vedno uvažamo mnoge železne izdelke. Raznih popolnoma gotovih izdelkov smo lani uvozili za 307 milijonov dinarjev, strojev in aparatov za 366 milijonov, električnih predmetov za 182 milijonov in prevoznih sredstev za 185 milijonov dinarjev. Zopet je tu ena milijarda. Koliko delovne sile bi se moglo z njo zaposliti. Zaposlitev pa bi našli tudi šolani ljudje, kajti fina industrija potrebuje tehnike, kemike, poslovodje, manipulante itd. Kaj pa pomeni kovinska industrija s svojim štabom strokovno usposobljenih ljudi za narodno obrambo,1 ni tr.eba posebej poudarjati.
Morda poreče kdo: Pa to je avtarkija, ki ovira zamenjavo blaga. Ni res! Čim bolj se naši ljudje z zaposlitvijo gospodarsko dvignejo, tem bolj narastejo njih kulturne potrebe, ki jih mi s proizvodnjo nikdar ne bomo mogli popolnoma kriti. V toliko se bo tudi uvoz povečal. Druge in tudi manj-
še države imajo v,eliko večjo zamenjavo blaga.
Na vse zadnje pa ni dobra zunanja trgovina, če dajemo mi stalno 3 kilograme blaga za en kilogram. Nismo kolonija, da bi izvažali samo surovine in živila, uvažali pa gotove izdelke, ker smo na višji kulturni stopnji kakor kolonialni narodi ter zato tudi čutimo sposobnost, da moremo proizvajati blaga vsaj za sebe, č,e ga že ne moremo proizvajati za izvoz. Imamo toliko sposobnih ljudi, da moremo celo mnogo vrst svojih potrebščin sami proizvajati. Če imamo toliko kulturnih potreb in če imamo toliko šolanih ljudi, potem moramo imeti tudi toliko znanja, da sami proizvajamo to, kar potrebujemo.
Potrebno je, da bi se začelo delati po načrtu, da se najprej dogovorimo, če hočemo in kako hočemo doseči napredek dežele in kako bomo oskrbovali ljudstvo. Če hočemo to, potem moramo tudi hoteti industrializacijo dežele vsaj za kritje lastnih potrebščin. Če se o tem zedinimo, potem moramo iti vsi, industrialci, trgovci, obrtniki, kmetovalci, delavci' in šolani ljudje agitirati za razvoj domače industrije.
Potem se bomo mogli tudi vprašati, zakaj naši premožni ljudje zidajo palače za rento, ne pa industrijska podjetja. Ta anketa bi nam odprla oči in razbila bi se bajka o »pljački«, ki da jo je zakrivila »zaščitena industrija«.
Skrb bolgarske vlade za domače obrtnike
Komaj mesec dni je, odkar je bolgarska vlada uvedla za obrtnike socialno zavarovanje. Sedaj je znova dokazala, da ima živ smisel za potrebe obrtnikov. Ministrski svet je namreč izdal zakon, s katerim se prepoveduje na Bolgarskem izdelava čevljev s kavču-kastimi podplati. Bolgarska vlada je izdala ta zakon, kakor je izrečno izjavil minister Nikiforov, da zaščiti domače bolgarske obrtnike pred fabrično konkurenco.
Tudi pri nas je svoje dni soc. ministrstvo izdalo sklep, da je gumasta obutev za zdravje ljudi škodljiva. Kljub temu pa pri nas še ni bila izdana enaka prepoved ko na Bolgarskem, pa čeprav je pri nas stiska domačih čevljarjev mnogo večja ko onih na Bolgarskem.
Pri tej priliki ne bo odveč, če opozorimo na minimalne cene za obutev, ki jih je pred kratkim uvedla avstrijska vlada. Po teh predpisih smejo veljati najcenejši čevlji za moške 12*90 do 14*90 šilinga (približno 110 do 127 din), iz boksa pa najmanj 16*90 do 19*50 šilinga. Minimalna cena za damske čevlje pa je 9*90 do 11*90 šilinga, za čevlje iz boksa pa od 12*90 do 14*90 šilinga.
Tudi Avstrija ne dovoljuje, da bi mogel kak tuj fabrikant kar na lepem z nizkimi cenami uničevati domače čevljarje in tvorničarje. Pa tudi zaradi konsumentov je prav, če se pretirano nizke cene ne dovolijo. A pri nas? Tujim kapitalistom je dovoljeno vse!
Rečni promet otvorjen
Direkcija rečne plovbe kraljevine Jugoslavije v Beogradu obvešča, da je s 1. marcem t. I. otvorjen splošni promet na Donavi in vseh njenih pritokih in kanalih.
Veleblagovnica »Ta-Te« — dovoljena
Pred kratkim smo poročali o seji Centralnega predstavništva in nato ji sledeči konferenci. Nekateri so bili zaradi konference zelo optimistični in govorili, da je zasijal takrat prvi svetli žarek. Drugi pa so bili manj optimistični in dejali, da v ta prvi svetli žaTek še ne morejo verjeti. Žal so imeli prav zopet — pesimisti.
Tako se sedaj poroča iz Beograda, da je trgovinski minister dr. Vrbanič izdal tuji družbi »Ta-Ta« dovolitev za veleblagovnico. Dovolitev je sicer izdana samo za 7 trgovinskih strok, za katere si je družba že priskrbela koncesije, danes pa izvršuje »Ta-Ta« že več trgovinskih strok, ki jih bo seveda tudi v bodoče.
Naj nam naši bralci oproste, če opuščamo tu vsak komentar. Če bi ga napisali, bi ga napisali pač tako, da bi ga po višji sili vseeno morali opustiti.
javljanju skupščin prisilnih zdru-lcije ni v pravilih posebnih do-1 tem navodilom je banska uprava ženj ter nadzorstvu nad temi točil, potem sestankov teh sekcij v Novem Sadu že izdala potrebna združenji. Če za posamezne sek- ni treba prijavljati. V soglasju s | navodila upravnim oblastvom.
Dvojna številka »Trgovskega tovariša«
Izšla je prva letošnja dvojna številka »Trgovskega tovariša«. Na uvodnem mestu opisuje dr. R. An-drejka zgodovino hotela »Slon«. Ker se baš sedaj gradi novi »Slon«, je njegov članek tembolj aktualen. A tudi zelo zanimiv, saj je s hotelom »Slonom« zvezan tudi precejšen del ljubljanske zgodovine. Članek krasi tudi več slik in načrtov, ki zelo povečujejo njegovo vrednost. — Drago Potočnik nadaljuje s svojimi članki o našem rudarstvu, ki so že lani vzbudili v gospodarski javnosti pozornost. Na podlagi najnovejših podatkov poudarja pomen rudarstva za naš narodni dohodek ter njegov še večji pomen za našo zunanjo trgovino. Članek Draga Potočnika daje lep in jasen pregled o našem rudarstvu, pa tudi zdrava načela, po katerih naj bi se vodila naša rudarska politika. — Slede številni informativni članki, tako o svetovnih blagovnih trgih, o sadju v svetovni trgovini ter zlasti za trgovce važen članek o vsakdanji reklami. Tudi članek »Lov za sekundo« zasluži posebno opozorilo. Serijo člankov zaključuje redni opis našega gospodarstva v začetku leta 1938. izpod peresa našega priznanega gospodarskega publicista Draga Potočnika. Kakor ved no, zaključuje tudi to številko bogat listek.
Ob začetku novega — 35. letnika »Trgovskega tovariša« — opozar jamo znova vse gospodarske ljudi, da se naroče na to našo odlično gospodarsko revijo, ki velja za vse leto le 36 din.
Sestankov prisilnih združenj ni treba prijavljati
Trgovinsko-industrijska zbornica v Novem Sadu se je pritožila na notranje ministrstvo, ker mnoge upravne oblasti prve stopnje zahtevajo, da se morajo v smislu § 23. zakona o društvih, zborovanjih in posvetih prijavljati tudi sestanki in zbori prisilnih združenj trgovcev, obrtnikov in lastnikov gostinskih podjetij, pa čeprav bi se sklicevali samo zato, da se razpravljajo na njih stanovska vprašanja. Zaradi te pritožbe je izdalo sedaj notranje ministrstvo posebno navodilo, ki je bilo dostavljeno tudi zbornici v Novem Sadu. Po tem navodilu veljajo za prisilna združenja, ki so ustanov ljena na podlagi obrtnega zakona predpisi tega posebnega zakona oz. njih pravila, ki so bila odobre na! v smislu § 364. obrtnega zakona. Združenja te vrste zato ne spadajo pod zakon o društvih, zborovanjih in posvetih niti se ne morejo zanje uporabljati predpisi tega zakona. V 3. delu obrt. zakona so navedeni predpisi o pri
Naročajta »Trgovski list«
Naši trgovinski
z Madžarsk
Retrospektivni
Po sklenitvi trgovinske pogodbe Madžarsko v letu 1926. je bila sklenjena cela vrsta drugih sporazumov, s katerimi so se uredila razna vprašanja našega plačilnega in blagovnega prometa z Madžarsko. Tako je bila sklenjena:
1. Trgovinska pogodba z dne 24. julija 1926, ki je stopila v veljavo 18. novembra 1929 in ki je temeljna podlaga našega trgovinskega prometa z Madžarsko. Pogodba je bila sklenjena na načelu svobodne trgovine in največje ugodnosti ter je bila brez tarifnega dela. Pogodbi so bili dodani: sporazum o obmejnem prometu, sporazum o pobijanju tihotapstva ter veterinarska konvencija.
2. Dodatni. protokoli z dne 19. novembra 1928 so razširili določila preje omenjene pogodbe glede gibanja trgovcev in krošnjarjev s hišnimi izdelki ter v mejah označenih trgov.
3. Trgovinska pogodba z dne 15. maja 1933 je bila sklenjena po uvoznih omejitvah, ki jih je uved-
Madžarska. Namesto načela svobodne trgovine so se uvedli pogodbeni kontingenti za izvoz naših glavnih izvoznih predmetov kakor lesa, lesnih izdelkov, oglja in kalcijevega karbida. Glede plačil je pogodba predvidevala sistem kompenzacij. Ta pogodba je prenehala veljati dne 15. septembra 1934.
4. Trgovinska pogodba z dne 11. septembra 1934 je določala nove kontingente, redne in izredne, za izvoz naših proizvodov na Madžarsko. Po sporazumu se je ustanovil mešani jugoslovansko-madžarski odbor, da bi urejeval vsa vprašanja, ki se tičejo medsebojnega prometa. Ta pogodba je prenehala veljati dne 1. januarja 1937.
5. Mešani odbor, ki je bil ustanovljen s pogodbo z dne 11. septembra 1934, je Imel dvoje zasedanj, na katerih je pripravil tla za nove pogodbe, ki so se sklenile 17. decembra 1936.
a) Protokol prvega zasedanja z dne 23. septembra 1935 je razširil seznam kontingentov iz gornjega sporazuma na svežo in konser-virano ribo ter je povečal nekatere kontingente za sadje. Poleg tega je uredil nekatera vprašanja, ki se tičejo plačilnega prometa, carine in transporta itd.
b) Protokol drugega zasedanja z dne 26. septembra 1936 je določil načine za likvidacijo naših terjatev v /Madžarski ter sredstva za okrepitev medsebojne trgovine.
6. Trgovinska pogodba z dne 17. decembra 1936 je nadomestila pogodbo iz leta 1934. Prinesla je novo listo kontingentov za naš izvoz ter predvidevala tudi dodatne kontingente za les in oglje. Pogodbi je bil priložen tudi protokol mešanega odbora z istega dne, s katerim so bile določene neke olajšave za medsebojni promet
7. Plačilni sporazum z dne 17. decembra 1937 je urejal plačilni promet iz blagovnega prometa na podlagi kompenzacij. Plačila so se vršila po naši Narodni banki in po štirih budimpeštanskih bankah. Tečaj za obračunavanje se je določal sporazumno po naši in madžarski Narodni banki. Sporazum je predvideval tudi pogoje za zasebne kompenzacije.
na podlagi plačilnega sporazuma dne 17. decembra 1936, to je s kompenzacijami.
2. Carinski režim sloni na trgovinski pogodbi z dne 24. julija 1926 in trgovinskem sporazumu z dne 17. decembra 1936.
3, Za kontingente pa je podlaga trgovinski sporazum z dne 17. decembra 1936.
Naša dosedanja trgovina z Madžarsko
Naša trgovina z Madžarsko se je gibala takole:
Izvoz	Uvoz
	mil. din	%	mil. din	%
1928	580	8'9	520	6'6
1929	538	6'8	490	6'4
1930	486	7'1	405	5-8
1931	317	6‘6	251	5'2
1932	125	41	141	4'9
1933	118	3'5	113	3’9
1934	136	3-5	102	2'8
1935	200	4‘9	107	2‘9
1936	164	37	145	3'5
1937	222	3‘5	140	2'6
Naša trgovinska bilanca proti Madžarski je torej bila stalno aktivna razen v letu 1932. Skupno smo bili v zadnjih devetih letih aktivni za1 472'2 milijona din.
1936	1937
32-9	49’4
3'4	3'6
23'0	37‘9
61	7'8
20‘0	14-6
18'0	18'9
51	5‘6
6'3	91
2-1	3'6
97	9'6
Izvozili pa smo v milijonih din:
gradbenega lesa oglja
železne rude pirita
natrijevega hidrata surovih kož frizov svinca ferosilicija konoplje
V Madžarsko izvažamo torej predvsem surovine in polizdelke. 85% vsega našega madžarskega izvoza odpade na te predmete. — Naš izvoz v Madžarsko je torej odvisen od madžarske industrijske delavnosti. Cim se je madžarska industrijska proizvodnja v 1. 1935. povečala, se je dvignil tudi naš izvoz. To se je ponovilo tudi leta 1937., ko je Madžarska uvozila za 80 milijonov din blaga več, kakor pa ga v našo državo izvozila.
Mi pa uvažamo iz Madžarske predvsem gotove industrijske izdelke, zlasti železne industrije in stroje. Po odstotkih se je delil maš madžarski uvoz takole: pol-predelano železo 22%, železni izdelki 8%, železniški material 17 odstotkov, električni stroji 7 odstotkov, tekstilno blago 6’5% itd.
Petdesetletnica strokovnega združenia
Iz jubilejnega poročila predsednika L. Černeta
Sedanje stanje
Glede plačil, carin in kontin gentov je današnje stanje naslednje:
1.	Plačilni promet se opravlja
O priliki 50. občnega zbora je ljubljansko združenje urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pa-sarjev (glej poročilo v ponedeljski številki »Trgovskega lista«) praznovalo na skromen in (ep način tudi svojo 501etnico. Slovesni govor predsednika je obsegal tudi najvažnejše podatke o zgodovini te organizacije, ki danes združuje pet važnih gospodarskih strok in si je z vzornim delovanjem pridobila največji ugled.
Petdeset let organizatoričnega dela za obrtniške pravice je veljalo prednike in sedanje člane mnogo truda in samozatajevanja. V tej dobi so bili tudi hudi časi, zato tembolj čast možem, ki so prvi uvid,eli potrebo po združitvi obrtništva v svoje organizacije. Po njihovih načelih in naukih je zrast-la stanovska zavest in ta prapor mora preiti neomadeževan v varstvo naraščaja. Združenje se je ustanovilo v novembru 1, 1888. z imenom »Zadruga urarjev in optikov za mesto Ljubljana« in imelo osem članov. Prvi predsednik je bil Nikolaj Rudholzer in namestnik Belec, odborniki pa I. Somnitz, Ad. Kottek ter Frid. Hofman. Izmed dosedanjih članov je umrlo že 23 urarjev, 8 zlatarjev in 4 pa-sarji, večina' iz Ljubljane in iz kranjskih mest.
Leta 1910. je prevzpl načelstvo g. Milko Krapež, ki je predsedoval združenju polnih 25 let. Za njegove zasluge in uspehe je bil imenovan 1. 1935. za prvega častnega člana. V njegovi dobi se je pričelo smotrenejše delovanje, ki ga je pa prekinila vojna. Po letu 1918. se je pričela razširitev organizacije na ljubljansko oblast in včlanjenje vseh sorodnih strok. Zadruga je likvidirala L 1919. in ustanovila se je nova zadruga sedanjih petih strok z 80 člani. Ker takrat v Mariboru še ni bilo organizacije, se je 1. 1923. ustanovila kmalu skupna Pokrajinska zadruga za Slovenijo v Ljubljani s 140 člani.
Ze takrat se je tudi izrazila želja Maribora, da dobi svojo organizacijo, kar se je kmalu uresničilo in območje ljubljanskega združenja se je spet skrčilo ter obsega odtlej mesto ter sr,ez Ljubljano, Radovljico, Kranj, Škofjo Loko, Logatec, Kočevje, Novo mesto, Krško, Črnomelj, Metliko, Kamnik, Laško in Brežice. Ima 98 članov.
Leta 1923. si je združenje ustanovilo tudi podporni sklad za one mogle člane. Največ zaslug za sklad gre iniciatorju in sedanjemu vodji sklada g. F. Zajcu ter dobrotniku pok. Josipu Eberlu. Ob svojem jubileju je razdelilo združenje 10 večjih nagrad. Tajniške posle vodi že 15 let g. Kramaršič Odkar se je ustanovila Zveza obrtnih zadrug je bilo združenje tudi član te zveze.
Najstarejši člani uprave so med sedanjimi predsednik Černe ter gg.: Al. Fuchs, F. Zajec, Edvard Škopek, E. Somnitz, ki vsi delujejo že po 20 let. Najstarejši člani pa so 801etni L. Černe, Marko Bo-rušak, Jos. Goldstein in Josip Janko, ki jim želimo še mnogo zdra ih in zadovoljnih let. Zadruga in združenje sta vedno storila svojo polno dolžnost v interesu članov in vsega obrtništva. Zato je združenje prejelo ob svojem jubileju mnogo iskrenih čestitk in priznanj, tako od Zbornice za TOI, od bivše zveze obrtnih zadrug, od posa meznih funkcionarjev, zlasti od nač. v p. dr. Marna, gen. tajnika dr. Windischerja, t. dr. Pretnarja i. dr., ki poudarjajo, da je to združenje eno najuglednejših ~ v vsej banovini.
Predsednik je omenjal v svojem govoru, da se ne boji težav, ki še čakajo združenje. Zeli še večjih uspehov po začrtani poti do končke uveljavitve obrtniških strem ljenj. Združenju želi še mnogo lepih in častnih jubilejev, nara ščaju pa krepko voljo in vztrajnost za nadaljnjo borbo s klicenu »Naj živi in uspeva naše združenje!«
Politične vesti
Nedeljske bolgarske parlamentarne volitve, ki so bile v dveh okrajih,, so potekle v popolnem redu. Posebno velika je bila udeležba ženskih volivk. Vlada je dobila 30, opozicija pa 18 mandatov. Glavna volivna borba pa bo prihodnjo nedeljo.
Romunska bo po novi ustavi razdeljena na 20 prefektur.
Paul Boncour je na seji Lige za Zvezo narodov govoril tudi o novem paktu štirih velesil, ki se pripravlja. Dejal je, da je med paktom, ki se je ustanavljal 1. 1933. in sedanjim skupno samo število štiri. A niti to ni čisto res, ker prihaja sedaj v Rim g. Beck koit peti. Zbiranje sil pa še ni gotovo. Polagoma se bo le spoznalo, da se more rešiti evropski problem samo v evropski zajednici, to je v Zvezi narodov.
Poljski zun. minister Beck je bil v Rimu zelo slovesno sprejet ter je imel daljšo konferenco tudi z Mussolinijem. Vse kaže, da bosta Italija in Nemčija krepko podpirale poljsko zahtevo, naj se Poljska povabi, da vstopi v blok četvomega sporazuma.
V angleškem parlamentu je odgovarjal Chamberlain na ostro kritiko opozicije zaradi nove angleške zunanje politike. Dejal je, da je Anglija dosedaj določila za oboroževanje poldrugo milijardo funtov. A še bo morala izdatke za oboroževanje zvišati. Kaj pa bi šele bilo, če se Angliji ne bi posrečilo s pogajanji omiliti nasprotja. Nadalje je naglasil, da je še vedno iskren pristaš Zveze narodov. Vendar pa je mir zagotovljen le, če je Anglija močno oborožena. Parlament mu je nato izrekel s 347 proti 133 glasovom zaupnico.
Kancelar Sušnik je povabil k sebi zastopnike socialističnega delavstva, da se tudi ono bori za neodvisnost Avstrije. Zastopniki delavstva so se povabilu odzvali in iz-avili, da so pripravljeni sodelovati, da pa zahtevajo, da bodo pritegnjeni k vodstvu državnih poslov. Vedno drznejši nastopi narodnih socialistov so Sušnika prisilili, da se je obrnil po pomoč na socialiste.
25.000 štajerskih kmetov je izročilo kancelarju dr. Sušniku spomenico, v kateri mu izrekajo svoje zaupanje ter izjavljajo, da se bodo z vsemi svojimi silami borili za neodvisnost Avstrije.
Iz Nemčije prihajajo poročila, da je bilo v zadnjem času aretiranih več nemških monarhistov.
V nedeljo je bil slovesno otvorjen lipski velesejem. Otvoritveni govor
e imel minister dr. Funk, ki je v svojem govoru poudaril tudi nemško zahtevo po vrnitvi kolonij. Kolonialno vprašanje je za nemški narod tudi vprašanje narodne časti in že zato se Nemčija kolonijam ne more odreči.
V pomorski bitki 70 milj od rta Palmos se je posrečilo republikancem, da je njihov torpedo zadel Francovo križarko »Baleares«, ki se je potopila. Velik del posadke zadete križarke so rešile angleške ladje, mnogo mornarjev pa je utonilo.
Anglija bo odstopila Združenim državam Sev. Amerike nekaj otokov v Tihem morju, ki jih potrebujejo te za zgraditev letalskih in pomorskih oporišč.
Zaradi vedno bolj pogostih incidentov na ruski meji je finska vlada zaprla mejo proti Rusiji.
Kitajski zunanji minister je naslovil na velesile ostre, a tudi utemeljene besede. »Mi ne razumemo,« je dejal, »pasivnosti tujih narodov v zvezi s konfliktom na Daljnem vzhodu. To pasivnost moremo tolmačiti samo s splošnim propadanjem civilizacije. Večkrat v zgodovini sveta so narodi intervenirali, da bi obvarovali in ohranili bistvene principe prava in pravice, sedaj pa je, kakor vse kaže, ljudska vest zaspala. Evropa m Amerika mimo gledata, kako se kršijo pogodbe, ki so bil« podpisane. Brezmiselno je podpisovati pogodbe, če ni te odločnosti, da se njih spoštovanje	izsili.	Vsa
tuja navzočnost na Kitajskem se sedaj omejuje	paketov
zdravil, vendar pa se ni prepozno, da se tako ponasan]e popravi. Kar se tiče tujega posredovanja, je treba reči, da mora Japonska kot prva popustiti, ker ona izbira med mirom to vojno. Dokler ostane Japonska pri svoji sedanji politiki, ni za Kitajsko nobene druge izbire ko vojna_ do zadnje sile.«
Notranja situacija na Japonskem postaja vedno težja, ker se politične stranke vedno bolj upirajo uvedbi diktature. Vlada pa je odločena, da se na vsak način obdrži na krmilu, ker je prepričana, da se brez nje ne bi mogla kitajska akcija izvesti do konca.
Vrhovni poveljnik mednarodne brigade v Španiji general Kleber je prišel v Moskvo to takoj nato odpotoval na Daljni vzhod.
Denarstvo
y izvršnem odboru Narodne banke še vedno nobenega Slovenca
Na seji upravnega odbora Narodne banke je bil izvoljen nov izvršni odbor banke. Poleg guvernerja in obeh podguvernerjev šta sedaj v izvršnem odboru še Ale-ksander-Jovanovič-Resavac iz Beograda in Milan Mitič iz Zagreba. Prej so bili člani upravnega odbora le iz Beograda in se je torej sedaj zahteva zagrebških gospodarskih ljudi upoštevala. Ni pa se Upoštevala zahteva slovenskih gospodarskih organizacij in v izvršnem odboru Narodne banke, ki prav za prav vodi vse glavne posle banke, ni nobenega Slovenca.
Proti temu omalovaževanju Slovenije moramo pač odločno nastopiti in zahtevamo, da dobi tudi Slovenija svojega zastopnika v izvršnem odboru Narodne banke.
voljenje za uvoz 7000 vagonov rezanega lesa iz Avstrije. Letni uvozni kontingent avstrijskega lesa je določila italijanska vlada na 33.000 vagonov.
Uvoz nafte se je lani povečal v Nemčiji za 20%, v Italiji za 200%, v Češkoslovaški za 30, v Franciji za 12 in v švedski za 14 odstotkov.
Kartel cinka je bil po dveletnih pogajanjih sklenjen med Vel. Britanijo, Belgijo, Nizozemsko, Nemčijo, Poljsko, Avstrijo in Češkoslovaško. Uprava kartela je povabila Francijo, da tudi ona pristopi h kartelu. S kartelno pogodbo so določene kvote za posamezne države, a tudi cene.
Indeks cen na veliko je v Nemčiji narastel v februarju za 0'2% na 105-7 v primeri s cenami leta 1913.
Proizvodnja premoga v Angliji
je dosegla lani 241 milijonov ton ter je bila to na j več j a proizvodnja v zadnjih sedmih letih.
Pogajanja za ustanovitev mednarodnega kartela proizvajalcev cinka so se razbila, ker Nemčija in Italija nista hotele vstopiti v kartel, da jim ne bi bilo treba zmanjšati njih proizvodnje.
Uvoz v Združene države Severne Amerike je v januarju nazadoval od 240 milijonov dolarjev lani na 171 letos, dočim je izvoz v istem času narastel od 222 na 289 milijonov dolarjev. Dočim je bila lani trgovinska bilanca v januarju pasivna za 28 milijonov, je letos aktivna za 118 milijonov dolarjev.
Ih oz Japonske se je znižal od 320 milijonov jen v januarju 1937 na 209 milijonov jen- v januarju
I
1938. Izvoz pa je v istem času nazadoval od 208 na 172 milijonov jen, da je bila japonska trgovinska bilanca pasivna, za 37 milijonov jen, dočim je bila v decembru še izravnana.
Kreditna politika Nar. banke
Občni zbor delničarjem Narodne banke
Novi redni upravni odbor Celjske mestne hranilnice je sedaj sestavljen takole: predsednik upravnega odbora in ravnateljstva Anton Fazarinc, namestnik ravnateljstva dr. Alojzij Voršič, člani uprave: Mirko Hočevar, Karel Golob st., Franc Dobovičnik, Franc Roš, inž. Janko Dolinar, Vinko Kramer in Franc Dom. Podpredsednik upravnega odbora je inz. Janko Dolinar, preglednika računov pa sta prof. Bitenc in Anton Rebek.
Privilegirana agrarna banka ima
250 uradnikov, od katerih je 192 Srbov, 30 Slovencev, 17 Rusov in II Hrvatov.
Bolgarske državne finance se razvijajo zelo ugodno. Državni proračun za 1. 1937. je bil zaključen s 592 milijoni levov presežka. Od te vsote bo uporabljenih 362 milijonov levov za plačilo letečih dol-go v pri bolgarski Narodni banki, 230 milijonov pa bo vnesenih v novi državni proračun in uporabljenih za pospeševanje gospodarstva.
Poslovni uspehi italijanskih zavarovalnih družb v 1. 1937. so bili zelo dobri, kakor kažejo izplačane dividende. Assiourazione Generali iz Trsta je plačala 175 lir, Riunione Adriatica di Sicurta po 100, milanska Anonima in Fortuni po 100 in Assicuratrice Italiana iz Milana po 30 lir dividende od delnice.
Francoska banka je znižala ceno' zlatu od 34.516*83 na 34.405*02 franka za kg finega zlata.
Mednarodni kapital je začel zapuščati Ameriko. Od konca oktobra 1937. pa do konca januarja 1938. je pobegnilo tujega kapitala
USA za 269 milijonov dolarjev. Samo v januarju znaša beg kapitala 72 milijonov dolarjev. Ta beg kaPitala pa je le posledica ukre-pov Združenih držav proti tujemu kapitalu, ne pa izraz nezaupanja do dolarja.
Znnanja trgovina
Jugoslovansko - grška trgovinska pogodba je podaljšana do konca
maja 1938.
Romunski list »Curentul« pise, da bo ena prvih točk dnevnega reda na sedanjem zasedanju gospodarskega sveta Male antante eventualna sklenitev carinske unije med državami Male antante
Ministrstvo za trgovino in industrijo je predpisalo uredbo o proizvajanju soda vode. Po tej uredbi je potrebna posebna dovolitev, ki io izdajajo po svobodni oceni banske uprave na podlagi obrtnega zakona. Uredba predpisuje tudi, kako morajo biti urejeni prostori, v katerih se proizvaja soda voda.
Kupčija s kamilicami je zaradi Pomanjkanja povpraševanja v popolnem zastoju. Domače zaloge se oenijo na tri vagone, v tujih skladiščih pa sta obležala dva vagona
KSi “56 ^
Trgovinska ebomica v Bukarešti
wtv?°^7daie s?rei«la sklep o orne-jitvi izdaje kori časih ysi_ Tesfis.tra-
cijo novih tujih firm. Ta omejitev Idi'1 podjetij nOVe Podružnice tu“
Pripravljalna dela za otvoritev avstrijske carinarnice v Trstu so
fotova ter bodo v kratkem odpotovali avstrijski uradniki v Trst da začne carinarnica poslovati.
Argentina bo po novem dogovoru * Madžarsko vsako leto uvozila do 3L maja 5000 zabojev jabolk, 5000 zabojev hrušk in 2000 zabojev grozdja.
Italijanska vlada je izdala do-
V nedeljo je bil 18. redni občni zbor Narodne banke, ki je potekel popolnem miru. Potem ko je guverner banke dr. Radosavljevič ugotovil pravilno sklicanje in sklepčnost občnega zbora, je najprej pozdravil zbor vladni komisar Dostalič v imenu finančnega ministra. Potem je prečital gl. direktor Protič nekatere odstavke iz tiskanega poročila upravnega sveta, nakar je bilo prečitano še poročilo nadzornega odbora. Nato se je razvila o poročilih debata.
Glavni direktor Poštne hranilnice dr. Nedcljkovič je zlasti govoril za večje kreditiranje kmetijstva. Pravilno je, da je Narodna banka na stališču, da je bolj važno, če se ohrani stabilnost zapo-slenja ljudi in obrani narodno gospodarstvo pred stresljaji, kakor pa če se na vsak način hoče ohraniti valutna stabilnost proti zlatu. Pravilno je tudi to, da skuša Narodna banka predvsem ohraniti sedanje ugodno devizno stanje ter le postopoma začeti z omiljevanjem deviznih predpisov.
NB je tudi začela sporazumno s Poštno hranilnico dajati kredite za izplačevanje zamrzlih terjatev. Se daj se proučujejo ukrepi, ki bi bili potrebni, da se olajša nastajanje narodnega kapitala.
Premalo pa stori NB za kmetijstvo. Od vseh kreditov, ki jih daje NB, odpadeta na kmetijstvo le
2 odstotka, a tudi zasebni zavodi ne dajejo kmetijstvu več ko 10% svojih kreditov. Državni proračun predvideva za kmetijstvo tudi samo 1% ter je zato po mnenju dr. Nedeljkoviča kmetijstvo pepel ka občne državne gospodarske politike, pa čeprav 95% prebivalstva živi od kmetijstva (?).
Drugi govornik Arsa Stamcnko-vid je grajal, da bilanca ni pravilno sestavljena in bo zato glasoval porti poročilu in bilanci.
Nato je govoril Voja Petkovič o položaju izvozne trgovine. Sam izvoz je v preteklem letu pokazal lep napredek. Za mnoge panoge izvozne trgovine pa ni bilo zboljšanja zaradi intervencije države in privilegiranih ustanov za zunanjo trgovino. Brez sodelovanja zasebne iniciative pa se ne morejo pričakovati večji in trajnejši uspehi. Splošne norme so vsekakor potrebne in takšne more dajati država tudi za izvozno trgovino, vendar pa mora biti izvozna trgovina v svojem poslovanju čim bolj svobodna, ker se drugače ne more dobro razvijati. Narodna banka je povečala izvozne kredite in s tem izvozu pomagala. Potrebno pa je, da so ti sezonski krediti cenejši in da j,j veljali največ
4 odstotke. A tudi izvozniški posel se mora olajšati ter v ta namen zlasti poenostavili razni predpisi, ki danes prav zelo ovirajo izvoz.
Debata je bila s tem zaključena in poročili upravnega odbora ter nadzornega odbora sta bili z vsemi glasovi proti enemu sprejeti. Prav tako tudi vsi predlogi upravnega in nadzornega odbora. Nato je podal guverner dr. Radosavljevič naslednjo izjavo o kreditni politiki Narodne banke.
Izjava guvernerja dr. Radosavljeviča
Pri izvrševanju svojega programa smo lani prešli v nove etape. Zaradi urejenosti državnih financ in ugodnega razvoja našega narodnega gospodarstva, katero smo podpirali direktno, a še bolj indirektno s tem, da smo ustvarjali čim večjo likvidnost na trgu, smo dosegli, da se je vera v stabilnost našega denarja dobro zakoreninila. Po pravici se uvršča naša valuta med solidne in dobro fundirane evropske valute.
Da se doseže normalno funkcioniranje denarnega trga in pripomore k ureditvi razmer v našem kreditnem aparatu, se je NB prvič, odkar obstoji, pridružila dajanju triodstotnih mobilizacijskih kreditov v zvezi s terjatvami, ki so jih imeli denarni zavodi proti PAB. Učinek tega kreditiranja se že kaže, pravi pomen te akcije pa se bo pokazal po do-seženju postavljenega cilja.
Želeti je, da bi denarni zavodi, upoštevajoč stremljenje NB za čim hitrejše deblokiranje malih vlog, pokazali večje razumevanje kakor dosedaj za dolžnosti, ki izhajajo iz njihove vloge v gospodarskem življenju. Baš zato, ker je varčevanje danes v resnici nacionalna dolžnost, ker mora ono dati sredstva za kritje velikih nacionalnih potreb, je nujna potreba, da se začne sistematična akcija za rešitev vseh vprašanj, ki so v zvezi z organizacijo kredita in zaščite varčevanja.
O pravilni razdelitvi kredita pa se more govoriti samb takrat, če je ta dostopen vsem gospodarskim slojem, kar pa danes še ni doseženo, ker je glavna panoga naše gospodarske delavnosti še vedno odrezana od kreditnega trga. Z ureditvijo kmetskih dolgov je določena pot za obnovo kmetskega kredita. Za oživljenje tega kredita v oblikah, ki jih zahtevajo naše razmere in potrebe, se more vedno računati na ustrežljivost Narodne banke.
V atmosferi zaupanja v bodoč nost, ki je utemeljeno v okrepitvi mednarodnega položaja naše države ter v veri v njen neoviran in nemoten razvoj, je bil tudi zabeležen močan dvig državnega kredita, da so prvič, odkar obstoji naša država, istočasno štirje državni papirji, pri čemer so vštete tudi obveznice Drž. hip. banke, dosegli v vrednosti svojo nominalno višino, čeprav se je med tem zelo povečal obtok državnih obveznic na našem trgu, bodisi zaradi izdaje novih emisij bodisi zaradi vnosa obveznic iz tujine.
Ta ugodni irazvoj državnega kredita ter živahnejši tempo v nastajanju novih prihrankov pričata o okrepitvi naše lastne gospodarske sile in naše sposobnosti, da z lastnimi silami, da sami krijemo razne investicijske potrebe, ki jih zahteva realnost življenja.
Izpopolnitev efektnega trga \ tem smislu, da se usposobi za naloge, ki ga čakajo, je zato vprašanje, ki je kapitalne važnostL
Okrepitev NB, ki se izvaja v so-
glasju s kr. vlado, ne pomeni samo dragocenega jamstva za naše valutno in narodno gospodarstvo za primer spremembe splošne konjunkture, temveč tudi istočasno važen faktor za izvajanje naših državnih finančnih operacij in za konsolidacijo državnega finančnega položaja.
Politika cenega kredita, ki jo izvaja kr. vlada v soglasju z državnimi denarnimi ustanovami in z Narodno banko, vpliva blagodejno na razvoj narodne gospodarske delavnosti. Takšna politika je velike važnosti za narodno gospodarstvo in njeno nadaljnje izvajanje je činitelj gospodarskega napredka. Narodna banka je od nekdaj vodila politiko cenenega kredita in ona bo to delala tudi v bodoče ter upoštevala stanje in potrebe domačega denarnega trga. To pa bo storila sedaj tem laže, ker ji današnja devizna situacija naše države takšno politiko v polni meri omogoča.«
Upamo, da po teh besedah guvernerja Narodne banke tudi v resnici kmalu doživimo znižanje obrestne mere Narodne banke.
Italija	„plava
maslu"
zaradi povečane proizvodnje ..lanitala"
Proizvajanje lanitala, mlečne volne, napreduje v tovarnah >Snia Viscose«, ki ima monopolno pravico proizvodnje za Italijo, tako po količini kakor tudi po vrednosti.
Lanital, ki se danes proizvaja v Česano Maderno, veliki italijanski tovarni mlečne volne, se ne more niti od daleč primerjati z lanita-lom, ki se je proizvajal pred dvema letoma. Strokovna tkalska šola v Bielli, znanem sedežu italijanske kamgarnske industrije, je o tem pravkar objavila zelo zanimivo študijo. Še v oktobru 1935 so imeli prvi lanitalski vzorci le 10% ne-raztrgljivosti ovčje volne. V januarju je ta narasla že na 33% in v oktobru 1936 že na 85%. V še večji meri se je mogla povečati elastičnost lanitala. V začetku proizvajanja je dosegala samo 16% elastičnosti ovčje volne, v začetku leta 1936. se je dvignila že na 36 % in koncem leta 1936. celo na 106%. 0 kemični sestavini lanitala navaja strokovna tkalska šola naslednje rezultate analize:
	ovčja volna	lanital
	%	%
dušik	49'50	43*43
vodik	713	7*18
kisik	23*26	23*20
ogljik	16'04	14*70
žveplo	3'07	0*68
fosfor	—	0*78
pepel	roo	2*90
Primbrjava obeh analiz kaže, da je še vedno v kemični sestavini ovčje in umetne volne velika razlika. Lanital ima mnogo več pepela, to je mineralnih snovi ko ovčja volna, dočim ima mnogo manj žvepla. Lanital ima poleg tega primeroma znaten del fosforja, ki ga ovčji volni popolnoma manj ka. Predvsem pa vzbuja pozornost, da ima pepel lanitala le slabe sledove železa, dočim ima ovčja volna precej znatne množine. Povprečno se proizvaja nit lanitala v debelosti 15—17 tisočinke milimetra, to je v debelosti zelo finih vrst ovčje volne. Dolžina niti znaša 32, 40, 60 in 105 milimetrov.
O produkcijskih stroških se poroča nadalje, da povzroča največje izdatke kazein, ki se plačuje proizvajalnim firmam po 220 lir za ducat mokrega blaga.
Veliko povečanje proizvodnje tekstilnega kazeina je imelo čisto nepričakovano posledico, da Italija nakrat plava v surovem maslu. Seveda mora Italija še uvažati surovo maslo, da krije svoje potrebščine. Odkar pa plačuje Snia Vi-
scosa tako dobro ceno za kazein, je njegova proizvodnja hitro in močno narasla in surovo maslo je že postalo postranska proizvodnja fabrikacije kazeina. Iz 100 kg mleka se napravi po oficialnih kalkulacijah 4150 kg surovega masla in 6 kg mokrega tekstilnega kazeina. Zaradi velike potrebe po tekstilnem kazeinu je proizvodnja surovega masla tako rapidno narasla, da je cena surovega masla v par tednih padla za 50%, in sicer baš v letni dobi, ko je surovo maslo običajno najbolj drago. Italija bo najbrže v kratkem prisiljena, da ustavi ne le vsak uvoz surovega masla, temveč da si poišče tudi zunanje trge za svoje surovo maslo. Proizvodnja lanitala je torej imela za Italijo to dobro posledico, da je spremenila Italijo iz dežele, ki je bila na surovem maslu revna, v deželo, ki bo mogla surovo maslo celo izvažati.
Finančne skrbi Belgije
Po podatkih, ki jih je zbral belgijski senator Beauduin je belgijski notranji dolg narastel za 2,254 milijonov frankov, dočim se je zunanji dolg znižal za 1,199 milijonov. Skupni dolg Belgije se je torej povečal za 1,055 milijonov frankov. Zaradi devalvacije fr. franka in nizozemskega goldinarja se je zunanji dolg Belgije znižal za približno pol milijarde frankov. A niti to veliko olajšanje ni moglo bistveno olajšati težkega finančnega stanja Belgije. Izdatki državne blagajne so v 1. 1937 presegali dohodke za 3.5 milijarde frankov. Letos računajo, da bo morala vlada za vsako polletje najeti po poldrugo milijardo posojila. Ta znesek pa bo najbrže še znatno prekoračen, ker se bodo izredne proračunske potrebe najbrže zvišale za 2,5 milijarde fr. Finančna komisija senata je zato tudi izjavila, da gleda s skrbjo v bodočnost, ker se bo treba znova zateči k politiki posojil. S tem pa bo denarni trg znatno obremenjen ter bo to tudi vplivalo na višino obrestne mere, kar bi moglo roditi tudi inflacijske pojave.
Konknrzi ■ poravnave
Odpravljen je konkurz o premoženju trgovca z drvmi Antona Putriha v Ljubljani, ker ni pokritja za stroške postopanja.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenila Ljudska tiskarna v Mariboru s svojimi upniki.
Promet naše pošte
Kakor je navedel poštni minister v svojem ekspozeju, je poštna uprava odpravila lani:
334 milijonov navadnih pisemskih pošiljk raznih vrst,
148'9 milijona časopisnih številk,
4'9 milijona poštnih paketov v vrednosti 9'5 milijona din,
6'1 milijona vplačanih poštnih nakaznic v vrednosti 2'9 milijarde dinarjev,
1*2 milijona hranilnih vplačil in izplačil v vrednosti 1'5 milijarde din,
13'7 milijona brzojavk,
3'6 milijona brezžičnih brzojavk s 70T milijona besed.
dobavo okroglih bakrenih obročev, bombaževine za čiščenje in dr.
LICITACIJE Ljubljanska poštna direkcija bo prodala z ustno pogodbo 13 radijskih aparatov in 6 detektorjev. Prodaja bo 23. marca ob 11. dop. v ekonomatu poštne direkcije na Sv. Jakoba trgu.
Dne 21. marca bo v intendanturi pomorske obalne komande v Splitu licitacija za dobavo 4.000 m drv.
Dne 22. marca bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo ljudske hrane (fižol, zdrob, ječmenček, testenine, riž, svinjska mast, olje).
Dne 26. marca bo v intendanturi štaba vrbaske divizijske oblasti v Banji Luki licitacija za do-
bavo večje množine drv; dne 28. marca pa za dobavo premoga.
Dne 29. marca bo pri ekonom, oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo 200.700 kg cilindrskega olja za pregTeto paro in dne 4. aprila za dobavo 271.275 kg repičnega olja ter dne 5. aprila za dobavo kositra v blokih, za material nemškega izvora.
Dne 11. aprila bo pri direkciji drž. železnic v Zagrebu licitacija za dobavo 15.000 m3 rečnega peska.
Dne 14. aprila bo v ekonomskem oddelku štaba mornarice v Zemunu licitacija za nabavo raznih vrst mornarskega sukna in kocev.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Za rednega člana Srbske akademije znanosti je bil imenovan univ. prof. ljubljanske univerze dr. Ra-dojčič.
Veliki glasbeni festival bo v Dubrovniku od 18. do 23. aprila s sodelovanjem zagTebške filharmoni-
pravljajo že trije novi veliki procesi, in sicer eden proti generalom, drugi proti visokim uradnikom, tretji proti sovjetskim diplomatom.
Japonski general Fujusiha, komandant 103. divizije je bil obsojen na smrt in ustreljen, ker ni
je, godbe kr. garde, zagrebškega zatiral komunistične propagande v
Tuji kapital v Poljski
Posebna publikacija »Zavoda za vzhodnoevropsko gospodarstvo« v I 551 Konigsbergu obravnava sedanjo Lina, Poljsko. V bogatem pregledu vseh poljskih razmer so navedeni tudi podatki o moči tujega kapitala.
V začetku 1937. leta je bilo naloženega v poljskem gospodarstvu 1*6 milijarde zlotih (13 milijard din) tujega kapitala ali42'5% vseh investij, katere se za delniške družbe cenijo v celoti na 3 41 milijarde zlotih. Ta inozemski kapital se zbira v 463 družbah, kjer je imel leta 1935. z 62'6% absolutno večino. Domača podjetja, ki jih je seveda več, nimajo niti približno tolikega pomena, kakor tuja. Tudi po strokah se pozna premoč ino-
Italijanska povpraševanja in
italiianske
Povpraševanja:
— Casal pusterlengo: jelo-
552 — Milan: jelovina, hrasto-vina in bukovina,
553 — Montevarchi: kavini su-rogati,
554 — Turin: les iz Slovenije,
557 — Milan: klej,
558 — Bologna: sončnice,
562 — Milan: osat (industrijski striček),
563 — Genova: nasoljena slanina,
564 — Milan: rastlinsko vlakno (»Piassana Bahia«),
565 — Milan: bitumen trd,
566 — Messina: fižol,
568 — Milan: žagana jelovina,
zemskega gospodarja. Tako je bilo L kovina ^ h,rastovinaj
v petrolejski industriji 219 milijonov zlotih tujega kapitala ali 87'2%, v električnih napravah 89‘7%, v rudarstvu in plavžarstvu 53'6% (ali 458 milijonov), dalje v elektrotehnični industriji 54% in v kemični 50%, po eno tretjino v papirni, lesni in mehaniški indu striji.
Manjši je delež tujega kapitala v poljski trgovini s samo 22% ali 21'5 milijona zlotih. Seveda je pa baš trgovina v židovskih rokah
Preteklo leto se je vpliv tujega kapitala v Poljski še povečal, posebno v petrolejski, kemični in elektroindustriji, nazadoval pa v rudarstvu. V usnjarski stroki pa
569 — Piacenza: stavbeni les,
581 — Milan: išče se zastopnik za stroje za ekspresno kavo, za avtomatske hladilnike in za biljarde,
582 — Milan: les,
586 — Milan: jelovina,
588 — Milan: karton,
589 — Genova: jelove deske,
590 — Milan: klej iz kosti, kože in želatine,
593 — Turin: surova volna,
595 — Milan: nasoljena slanina,
596 — Milan: surova in češljana konoplja,
597 — Milan: trs,
598 — Milan: svinjske ščetine
583 — Milan: kremenčev pesek za tvornice stekla,
584 — Milan:	eksplozivni in Diesel-motorji na nafto in bencin,
585 — Milan: stroji in orodje za predelavo kovin,
587 — Milan: marmor in oniks, 594 — Milan: gradbeni material,
604 — Milan: ponuja se zastopstvo za vodne čistilce,
605 — Milan: ponuja se zastopstvo za duplikatorje in pisarniški material,
606 — Abbiategrasso: ponudba zastopništva predmetov za1 vtisko-vanje žigov; na tkanine, karton, kožo, nogavice,
608 — Mortara: zastopstvo za preproge,
610 — Milan: izdelki iz bombaža, volne, svile in rajona,
611 — Milan: izdelki iz alumi
mja, 612
je napredek tujega vpliva izrednora finopre-
delavo,
603 — Milan: antimon,
607 — Milan: antimon,
Za naslove se je obrniti z navedbo uvodne tekoče številke na upravo lista »Italo-Jug«, Milan — Cas. post. 1514. Pri tem se naj interesenti sklicujejo, da so bila ta povpraševanja in te ponudbe ob-avljene v februarski številki »Italo-Jug« na strani 95 in 96.
Doma in po svetu
visok, in sicer je od 8'7% v letu 1930. že v letu 1936. dosegel 36%.
Med udeleženci so predvsem Francija s 391 milijoni, USA 277 2, Nemčija 109'9, Belgija 180'9 milijona zlotih. Te štiri so skupaj in-
609 — Genova: goveji loj, mast-. Ine kisline, stearin, olein, parafin,
vestirale 73%, šele za njimi so |vazelina ^rible olje, ^ Anglija, Švica, Avstrija, Holandska, Švedska in CSR.
Dobave - licitacije
Direkcija jug. drž. železnic v Subotici sprejema do 12. marca ponudbe za dobavo nosilcev za most; do 14. marca za dobavo žebljev; do 15. marca za dobavo magnetnega jekla in razne žice.
Direkcija jug. drž. železnic, ko-merc. oddelek sprejema do 16. marca ponudbe za dobavo raznih jeklenih žigov.
Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 16. marca ponudbe za dobavo kondenzatorjev, črnega laka, nožev za montažo, jelove skorje in jelovega jamskega lesa.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 18. marca po-nudbe za dobavo raznega orodja, umivalnikov, straniščnih školjk; do 21. marca za dobavo kavčuka, azbesta, kavčukastih cevi, raznih glodal, krožnih pil, svedrov in dr.
Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 7. aprila ponudbe za
613 — Milan: žive in zaklane svinje, goveja živina, perutnina,
614 — Milan: surovo sočivje,
615 — Milan: surove kože,
Ponudbe:
555 — Milan: jedilni pribor in hišni predmeti: predmet za steznike in električni material,
556 — Abbiategrasso:	potrebščine za tovarne čevljev in tovarne za svile,
559 — Milan: fonografi, gramofoni in glasbeni instrumenti,
560 — Milan: parfum,
561 — Milan: potrebščine za mi larne in -razpršilne snovi v prahu
567 — Milan: glasbila, orodje za izdelovanje klišejev in mrežice za fotorezbarije,
Nudi se
trgovski uradnik ali potnik
mahrovec, z vsestransko pisarniško in potniško prakso v tu-in inozemstvu, vešč slovenske, nemške, francoske in italiianske korespondence, publicist, samostojen in inciativen itd. — Dopisi na „Trgovski list“ pod „Vsestranski".
SEMENA
za polje vrt
SEVER & KOMP.
Milan: steklo in gumbi.
Narodna skupščina je nadaljevala proračunsko razpravo ter
sprejela proračune gradbenega, poštnega in trgovinskega ministrstva ter je začela razpravo o proračunu gozdarskega in rudarskega ministrstva. V ekspozejih za posamezne proračune ni bilo povedano nič novega ter je bilo to vse že navedeno pri razpravi v finančnem odboru. Zato tudi o teh eks poze j ih ne poročamo.
Na zasedanju banskega sveta savske banovine je predlagal banski svetnik Juraj Kala j, da sprejme banovinski svet enako resolucijo glede razširjenja banovinskih samouprav, kakor jo je sprejel banovinski svet vrbaske banovine. To je potrebno, ker sc že osem let obljublja samouprava banovin, še vedno ni izvedena.
V Buenos Airesu je umrl Miha Mihanovič, naj večji jugoslovanski ladijski lastnik in eden najbogatejših Jugoslovanov. Bodi mu ohranjen časten spomin!
Na občnem zboru Združenja trgovcev v Subotici je- bilo ugotovljeno, da so se sicer gospodarske razmere v državi zboljšale, da pa tega gospodarstvo v mestih prav
kvarteta, violinista Zlatka Balo-koviča in drugih.
Avtomobilska razstava, ki je bila otvorjena v soboto v Beogradu, je dosegla po poročilih (beograjskih listov zelo dober uspeh.
Proračun zagrebške, občine predvideva skupno 290,7 milijona din izdatkov, in sicer za mestno upravo 150,1 milijona, za mestna podjetja 117,7 milijona in za razne fonde 22,8 milijona din.
Velika obrtniška razstava, ki jo priredi Zavod za pospeševanje obr-ta v Zagrebu, bo v dneh od 4. do 12. junija na Zagrebškem zboru.
V Beogradu je bila otvorjena poliklinika za kožne in venerične bolezni. Po svoji ureditvi spada med najmodernejše podobne ustanove srednje Evrope.
V Zagrebu je bilo lani prodanih 5038 nepremičnin v skupni vrednosti 998,2 milijona din.
Pri Doku je začel obratovati nov premogovnik, ki daje premog najboljše kakovosti.
Posebna romunska komisija je prišla v Split, da sprejme kip pok. romunskega kralja Ferdinanda, ki ga je izdelal Meštrovič.
Skupina jugoslovanskih in tujih izseljencev je odpotovala na parniku »Neptunia« v Južno Ameriko.
Banjaluka bo dobila nova poslopja za trgovinsko akademijo, srednjo tehnično šolo in žensko realno gimnazijo.
Delniška družba »Spektrum«. tovarna ogledal in brusilnica v Zagrebu je povečala delniško glavnico od 500.000 na 1,000.000 din z izdajo 20.000 novih delnic po 25 dinarjev.
Prvo nagrado združenja Cvijete Zuzorič za najboljšo domačo opero znesku 20.000 din je dobil Slo venec Logar za svojo opero »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«.
Za predsednika Italijanske akademije je bil po smrti D’Annunzia imenovan predsednik senata Fe-derzoni.
Nov zakon o obvezni vojni službi
je bil sprejet na Poljskem. Po novem zakonu so tudi ženske zavezane vojaški službi, toda le za pomožna dela.
Moskovski proces se nadaljuje čisto v slogu prejšnjih procesov, kljub temu pa svet strmi. Buha-rin, največji ideolog komunistične stranke, bivši sovjetski ministrski predsednik in veleposlaniki Rikov, Rakovski, Jagoda in drugi se po vrsti obtožujejo, da so delali tudi po navodilih japonske vlade, da so bili v špionski službi za druge dr žave in da so delali na to, da bi Rusijo potegnili v vojno in da bi bila Rusija v njej premagana ter izgubila Ukrajino, Belo Rusijo, Kavkaške republike in še druge pokrajine. Tudi če človek upošteva, da se vodi boj med Stalinom in skupino Trockega ter desničarsko Stalinu nasprotno skupino Ri-kova že od 1. 1925. in da je ta boj dobival vedno ostrejšo obliko, človek le težko razume vse sedanje samoobtožbe obtožencev iz moskovskega procesa. Res je na vse zadnje že šlo za to, kdo da zmaga in kdo izgubi glavo, vendar pa je le malo čudno, kadar človek sliši, kako so prvi boljševiški generali iskali v boju proti svojim boljše-
viškim tovarišem pomoč tudi faši- 1 veljski slav6ek<< (ob ioietnici ob-bo moskovski |	„	1	n,-r10.rv	Hupančič)	—	21.00'
»Trboveljski slav
,	stoja), Drago Supančič) — 21.00:
končal, o tem seveda ni	v.Krvuo	<brrrVvwpHs.ki	slav-
V krvavi areni bo ostal kot edini zmagovalec, če |
stičnih vlad. Kako se proces dvoma Stalin
pa bo z njim ostala kot zmagovalka tudi komunistična stranka, pa močno dvomimo. Zopet pa se je izkazala stara resnica, da revolucija požira svoje otroke. Tudi v tem pogledu se boljševistična revolucija natančno ravna po vzgledu francoske revolucije.
Režija pri moskovskem procesu ne funkcionira tako dobro kakor pri
nič ne čuti, in to predvsem zaradi nr„1šniih političnih procesih. Obto-
1 ženci presenečajo s tem, da izjavljajo drugače, kakor pa je naročeno Tako je najprej Krestinski tajil'vsako krivdo. Njegov odpor je sicer trajal le en dan, toda tudi
velikih mestnih trošarin.
Na občnem zboru je prišlo do težkega konflikta med manjšino in večino ter je občni zbor odklonil predlog nadzornega odbora, da se podeli upravi združenja razrešni-ca. Predsednik združenja g. Nikolič bo zato zahteval, da imenuje nadzorna oblast posebno komisijo, ki naj pregleda delovanje združenja.
Že v 24 urah
barva, pleslra in kemično snail obleke, klobuk* itd. Škrobi in svetlolika srajee, ovrat nike in manšete. Pere. suši, monga In lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. S Telefon it 22-78.
zadosti. Ni se obnašal tako, kakor bi se moral, niti Buharin. O svoji krivdi noče nič vedeti, le to priznava, da je hotel 1. 1918. vreči Lenina, Stalina in Sverdlova. Svoje zveze s Trockim pa zanika, še »slabše« pa se je obnašal nekdanji šef GPU Jagoda. Dejal je, da je vse umore izvrševal le na povelje Stalina. Ves sedanji proces da je aranžiran samo zato, da se Stalin oprosti vseh svojih nasprotnikov. Nič kaj dober vtis tudi ne dela to, da prihajajo iz ječ ljudje, M pričajo proti obtožencem. Se posebno I slab vtis pa dela obtožba proti trem zdravnikom, ki da so zastrupili Gorkega. Proces postaja vedno večja katastrofa za boljsevisko stranko. Vkljub temu pa se pri-
svoji vojski.
Hajle Selasije demantira vest angleških listov, da bi bil pripravljen sprejeti mesto vazala v Etio-Piji.
Maršal Graziani je na povratku iz Etiopije prinesel Mussoliniju tudi žezlo in krono bivšega etiopskega cesarja.
Med Nemčijo in sovjetsko vlado je bil sklenjen sporazum, da se za-pro sovjetski konzulati v Nemčiji in nemški v Rusiji.
Plavalne bazene v vagonih so uvedli na pacifiški železnici na progi med New Yorkom in S. Franciscom.
Povodnji v Kaliforniji so dose-daj napravile škode že za 30 milijonov dolarjev. Nad 100 ljudi je bilo ubitih, 20.000 ljudi pa je brez strehe.
Novi ameriški bombniki morejo
leteti v višini 7000 metrov nepretrgoma 11.000 km s hitrostjo 350 km na uro ter noseč s seboj 2000 kg bomb.
Trgovinski register
Nadalje so se izbrisale naslednje tvrdke:
Močnik nasl. Močnik in Fili,
Celje — zaradi opustitve obrata.
»Petovia«, usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju, podružnica Celje, po izvršeni likvidaciji.
Anton Petek, Konjice, trg. z mešanim blagom, zaradi opustitve obrata.
Fran Leben & Co., družba z o. z. Ljubljani — zaradi končane likvidacije.
Narodni magazin, splošno tekstilno d. d., podružnica Ljubljana — zaradi opustitve podružnice.
Fr. Stupica sinova, trgovina z železnino na drobno in debelo v Ljubljani.
Dragotin Štrucelj, carinsko posredništvo, Ljubljana, obe zaradi opustitve obrata.
»Textilia«, trg. in del. družba v Ljubljani, zaradi končane likvidacije.
Josip Urbanič, trgovina z mešanim blagom in semeni v Ljubljani.
Kajfež Josip, trgovina z vinom, Nova sela pri Kččevju.
Radio Ljubljana
četrtek dne 10. marca. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Iz Mozartovega kraljestva (plošče) — 14.00: Napovedi — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: 10 minut zabave — 20.00: Koncert zbora »Trboveljski slavček« — 20.20: Plošče — 20.30: Oddaja za ameriški šolski radio (GBC), poje »Trboveljski slavček« — 20.45: O postanku in razvoju zbora »Trbo-
Koncert zbora
ček«. Dirigent:	Šuligoj	Avgust.
Sopran solo: Rezika Koritnikova. Pri klavirju: dr. Danilo Švara — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Petek dne 11. marca. 11.00: šolska ura: Pri piramidah (gdč. Julija Šušteršič) — 12.OO: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester — 18.00: Modne novosti (ga. Emi Oražem)
— 18.00: Kvartet Glazunov — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) _ 19.00: Napovedi poročila
— 19.30: Nac. ura — 19.50: Izseljeniške zanimivosti (Josip Premrov)
20.00: Koncert Radijskega or-—1 fcestra — 20.50: Plošče — 21.00: ta kratkotrajni odpor je povedal Samospevi: gdč. Vida Rudolfova
«	..n	XTJ	nft	/vKv\n	5nl	1_i___I	H	  TD	Iroirr,	rt	u '	1	i
in g Ladislav Rakovec, pri klavirju g prof- M- LlPovsek — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče.________
Nabava,
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 23. marca 1938. za Prometno upravo Zabukovca neposredno pismeno pogodbo za dobavo 1200 kg strojnega olja, 1000 kilogramov vulkanskega olja in 500 kg tovotne masti. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 23. februarja 1938.
tsdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Ples«, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« a d., njen predstavnik Otmar Mlhaiek vsi v Ljubljani.