Posojila prav za Vas Gorenjska^ Banka Banka kako kranjski župan lahko prodaja stanovanja, stavbna zemljišča," se spra-šujeta Štular in Čebulj. naredila niti ene upravne pisarne, stanovanja, razen v vrtcu, skratka, ničesar, medtem ko so Naklanci plačevali v Kranj. Zato od delitve upravičeno pričakujemo nekaj tudi zase. Kranjska občina ima okrog 530 stanovanj, zgrajenih z gramozom iz Naklega." "Poudarjam, da nismo malenkostni, da smo se bili že doslej pripravljeni pogajati in smo se še vedno, samo da stvar pripeljemo do konca. Želimo red, prosto razpolaganje s našim premoženjem. Ni naš namen osiromašiti mestno občino, vendar pa se vsemu skupnemu premoženju tudi ne moremo kar odpovedati. Na Grosovo zahtevo smo, denimo, sprejeli svoj delež bremena za olimpijski bazen pa športno dvorano in stadion, ki ne prinašajo dobička. Vendar pa zato zahtevamo solastništvo in pravico do soodločanja." Župani štirih novih občin posebej poudarjajo, da je ključ delitve, kakršnega vsebuje usklajeni dogovor, zagovarjal tudi kranjski župan. Ivan Štular in Franc Čebulj sta prepričana, da Vitomir Gros za delitveno bilanco sploh ni zainteresiran, ampak očitno želi nove občine držati v šahu, jih onemogočiti v razvoju, pridobivanju tujih vlagateljev. "Zdaj je zadolževanje občin prepovedano, ker .se bremena delijo. Vendar če z nesprejet-jem delitvene bilance krepko kršimo zakon o lokalni samoupravi, po isti Stališče župana Vitomirja Grosa; "Več kot očitna je tendenca dogovora, da bi se premoženje, zatečeno v Kranju, delilo po za Kranj najneugodnejšem ključu, premoženje, zatečeno v ostalih občinah, pa po za njih najugodnejšem ključu, večinoma po leg1-Nedefinirani so tudi stroški vzdrževanja lastnine, ki bt ostala skupna, s ter*1 da je v dogovor vgrajena možnost blokade te lastnine. Dogovor ne upošteva premoženja, ki so ga v prejšnjo skupno občino prinesle posamezn? občine, pri čemer je treba upoštevata da je občina Kranj prispevala ogromno premoženja, pridružene, občine pa so bile praviloma brez premoženja it1 zadolžene. Dogovor tudi ne upošteva, da je mesto Kranj s svojo industrijo jrt stavbnim fondom pravzaprav zgradilo skoraj vse v novonastalih občinah. Zaradi navedenega in množice drugih razlogov predlagam, da osnutka dogovora, ki ga je mestnemu svetu predloži' njegov predsednik, ne sprejmete, temveč naložite komisiji, da pripravi nov korekten osnutek dogovora, ki bo upošteval navedena dejstva." Kranjski svetniki so Grosov predlo? osvojili. Kaj še lahko stori medobčinska usklajevalna komisija, je seveda vpra' sanje. Štirje župani novih občin s° prepričani, da je storila, kar je mogla> in daje edini način, da še v tem mandatu občine dobijo delitveno bilanco, arbitra/ ža, nad katere odločitvijo ni več prl' tožbe. • H. Jelovčan Preddvorski osnovnošolci se stiskajo v majhnih in mrzlih učilnicah "Samoprispevek je edina možna rešitev Šola zdaj izgleda kot nekakšen kurnik, je razmere, v katerih se izobražujejo preddvorski osnovnošolci, svetnikom slikovito opisal ravnatelj Marjan Penes. Preddvor, 10. marca - "V preddvorski osnovni šoli učenci raje telovadijo v slabem zraku, kot da bi odprli povsem dotrajana okna, temperatura v učilnicah se včasih spusti na manj kot petnajst stopinj," je na alarmantne razmere v osnovni šoli svetnike občinskega sveta na četrtkovi seji opozoril ravnatelj Marjan Peneš. "Učitelji razredne stopnje so brez kabineta, arhiva ni, govorilne ure včasih potekajo kar na hodniku. Jedilnica je povsem premajhna, nimamo ločenih sanitarij niti tople vode v njih." "Največji problem je prav dvoiz-menski pouk," je svetnikom pre-ddvorskega občinskega sveta na četrtkovi seji poudaril ravnatelj Peneš. V začetku tega meseca je namreč stopila v veljavo uredba o pogojih za ustanovitev javnih šol, po kateri mora prav Občina kot ustavno-viteljica zagotoviti program ukrepov, po katerih bodo šoloobvezni otroci obiskovali pouk v le eni izmeni. Samo ob sprejetih ukrepih namreč lahko naslednje leto še poteka pouk v dveh izmenah. V Preddvoru so se tako odločili za adaptacijo stare šole in gradnjo prizidka k njej. Za izvedbo celotnega projekta bi potrebovali kar 491 mih-jonov tolarjev. Približno polovico potrebnih sredstev naj bi zagotovilo Ministrstvo za šolstvo in šport, nekaj denarja se bo našlo v občinskem proračunu, približno 110 milijonov tolarjev pa bodo v občini v petin letih skušali zbrati prek samoprispevka. "Druge možnosti financiranja šole ne vidim," je na seji sveta poudaril župan Miroslav Zadnikar. V Preddvoru predvidevajo, da bodo samoprispevek izpeljali že v mesecu ali dveh m če bo uspel, bodo še letos začeli z izgradnjo telovadnice. / prihodnjih dveh letih bi sledila i?' gradnja prizidka in adaptacija sedanje šole, zadnja faza projekta pa bi bila zaključena leta 2001. Občinski svet je tako soglasno so podprl začetek priprav na samoprispevek, kiju J* temu da je župan Zadnikar opozoril, da so mu kolegi župani samoprispe' vek odsvetovali, ker so pred vrati volitve. M.A. Tržiški svetniki o energetski zasnovi občine Ogrevajo se tudi za ogrevanje z lesom Slovenski in avstrijski strokovnjaki so izdelali študijo o izrabi lesne biomase za daljinsko ogrevanje. Tržič, 9. marca - Strokovnjaki so predlagali, naj bi presežno toploto v tovarnah ZLIT in BPT izkoristili za ogrevanje Bistrice in Tržiča. Svetniki so se strinjali, da občina Tržič Potrebuje energetsko zasnovo, vendar bi morali razen izrabe »esa preučiti tudi druge energetske vire za ogrevanje gospodarskih in stanovanjskih objektov. V večjih strnjenih naseljih tržiške občine, predvsem v mestu in Bistrici, številna individualna kurišča obremenjujejo okolje prek sprejemljivih meja. Zato je občinska uprava že leta 1996 sprejela ponudbo ljubljanske agencije za prestrukturiranje energetike, da izdela študijo o možnosti izrabe lesne biomase za potrebe daljinskega ogrevanja. Agencija je z avstrijskim soizvajalcem kandidirala na razpisu slovenskega ministrstva za gospodarske dejavnosti in- avstrijskega ekološkega fonda za pridobitev sredstev za izdelavo študije. Lani so se lotili zbiranja Podatkov pri večjih porabnikih energije v tržiški občini. Seja gorenje vaškega občinskega sveta Kot konsultant s strani občine je spremljal nastajanje študije mag. Uroš Stritih, ki je pripravil primerjavo oskrbe z energijo iz plinovoda in daljinskega toplovodnega sistema. Za daljinsko oskrbo s toplotno energijo sta zaradi visoke energetske gostote zelo primerni območji Bistrice in Tržiča, so ocenili strokovnjaki. Študija obravnava deset variant možne dobave daljinske toplote. Prvih pet variant zajema prvo stopnjo izgradnje sistema v dolžini 3,7 kilometra do velikih porabnikov v Bistrici, nadaljnjih pet variant pa obravnava drugo stopnjo izgradnje 8,6 kilometra dolgega omrežja za porabnike v starem Tržiču. Kot primarna energetska vira sta na razpolago biomasa v tovarni ZLIT in zemeljski plin v tovarni BPT. V prvi tovarni bi dodatno zagotovili okrog 2500 ton lesa na leto. Sprva bi morali stari kotel sanirati, izgradnja prve faze pa bi stala približno 260 milijonov SIT. Skupna investicija z novim kotlom v ZLIT-u je ocenjena na 1,2 milijarde tolarjev. Uresničitev tega projekta bi kar za 99 odstotkov zmanjšala emisije žveplovega dioksida. Tržiški svetniki so se strinjali, da je zadnji čas za sprejem energetske zasnove v občini. Kot je ugotovil Slavko Teran, bi ta zasnovo morali vključiti v prostorske akte občine, saj sedaj vlada pri napeljavi različnih virov ogrevanja v naselja prava anarhija. Zaradi nizkega standarda prebivalcev je treba izdelati cenovno primerjavo med posameznimi viri ogrevanja, je opozorila Bojana Kališnik. Kot je menil Ludvik Perko, je projekt za Bistrico zamujen zaradi nedavne menjave kotlov za ogrevanje blokov na kurilno olje, smiselno pa bi bilo priklopiti večje tovarne, na primer Peko, kopališče in druge objekte. Predsednik Peter Smuk je med drugim predlagal, da bi morali dati prednost pri daljinskem ogrevanju najprej Tržiču, ki je glede onesnaženosti zraka najbolj problematičen. Občinski svet je sprejel energetsko zasnovo in predlagal, naj izrabo lesne biomase primerjajo z oceno izkoristkov drugih načinov ogrevanja. Občinsko upravo pa je zadolžil za izdelavo plana izvedbe projekta, s katerim bo moč sodelovati za pridobitev sredstev na morebitnih razpisih. • S. Saje Svetniki o proračunu in ekologiji Minuli petek so gorenjevaški svetniki na svoji 31. redni seji govorili o kar nekaj pomembnih temah, glavna tema pa je bil zagotovo osnutek občinskega proračuna. korenja vas, 6. marca - Minuli petek so se na svoji redni 31. seji zbrali svetniki občine Gorenja vas - Poljane. Pred sabo so imeli kar obsežen dnevni red, verjetno najpomembnejša točka dnevnega reda pa je bila obravnava osnutka občinskega proračuna. Sicer pa so se svetniki ukvarjali tudi s poročilom občinskega nadzornega odbora, pa delitveno bilanco gorenje-vaške in poljanske šole, seznanili so se s poročilom o pobrani ekološki taksi ter o količini i/ občine odpeljanih komunalnih odpadkov. V začetku seje je župan Jože Bogataj svetnikom predstavil poročilo o izvršitvi sprejetih sklepov, po sprejemu zapisnika prejšnje seje pa so se svetniki takoj lotili obravnave osnutka občinskega proračuna. Ta predvideva Približno tri odstotno povišanje pri-hodkovne strani proračuna, in bo po oceni znašal dobrih 534 milijonov tolarjev. V to vsoto je vključen tudi prenos prihodkov preteklega leta, ki so bili zaradi podaljšanega državnega proračunskega leta nakazani šele v letošnjem letu, pri snovanju proračuna pa so v občinski upravi že upoštevali povečanje davka na premoženje, ki se nanaša na prostore za počitek in rekreacijo, prav tako pa so vračunali delež državnih dotacij pri že sklenjenih pogodbah o sofinanciranju. Vodilo pri pripravi stroškovne strani proračuna so v veČini primerov predstavljala izhodišča pristojnih ministrstev in v primerjavi z lanskim ne prinaša večjih sprememb. Zaenkrat ostaja odprto le vprašanje dodatnega financija predšolske vzgoje, ki se je v minulem letu spremenil in se plačuje za nazaj, zaradi praviloma manjših zneskov, ki jih plačujejo starši, pa bo sorazmerno večji delež plačevala občina. Delitev sredstev krajevnim skupnostim bo tudi letos potekala po lani uveljavljenem ključu, dve desetini sredstev se deli enakovredno vsem krajevnim skupnostim in so namenjena pokrivanju fiksnih stroškov, osem desetin pa se deli sorazmerno s številom prebivalcev. Svetniki so osnutek proračuna sprejeli, seznanili so se z odgovori na pripombe, podane v času javne razgrnitve osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana, podprli pa so tudi ustanovitev občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Svetniki so se seznanili tudi s poročilom nadzornega odbora, potrdili poročilo o zaključku delitvene bilance gorenjevaške in poljanske osnovne šole. Svetniki so se seznanili tudi s poročilom o pobrani taksi za obremenjevanje voda, ter poročilom o količini odpeljanih odpadkov iz občine. • U. Špehar Seja občinskega sveta Jesenice Plavški travnik bomo nekoč podarili Svetnik Igor Mežek očital, da proračunske Jesenice, 9. I»u marca - V drugi obravnavi so jeseniški svetniki po *ni in polemični razpravi sprejeli letošnji proračun. Zaradi ^Tlakovanega stečajnega vala več za socialne pomoči, komunalne postavke sestavljene "na palec"? Na minuli seji občinskega Sveta so obravnavali samo eno točko dnevnega reda - proračun za letos v drugi obravnavi. p° daljši in polemični razpravi so svetniki proračun za letos, ki obsega prihodke v višini bilijon in 700 tisoč tolarjev, ludi sprejeli. V razpravi o proračunu so Dm" dam številne pripombe in amandmaji, ki so jih upoštevali v okviru finančnih zmožnosti. Tako društev. Na sami seji so po razpravi sprejeli amandma svetnice Milene Koselj - Šmit, ki se je zavzela za to, da se iz materialnih stroškov občinske uprave odvzame 2 milijona sredstev in se jih nameni za socialne pomoči. Svetnica je utemeljevala svoj predlog tudi s tem, da ni razvidno, kaj vse se pod postavko materialni stroški nahaja, predvsem pa s tem, ?araH* — mc<* drugim - da Jesenice čaka stečajni val, Sred t VlsoJcveSa primanjkljaja saj je samo za Fiprom s 460 stev za športno dejavnost zaposlenimi predlagan stečaj. jso mogli upoštevati vseh r'Pomb Športnega društva esenice za zagotovitev do- ^tnih 15 milijonov tolarjev va redno dejavnosl in vzdrže- anje objektov klubov in Po zgledu radovljiške občine, ki je ob stečaju Verige in Plamena namenila več denarja za socialne pomoči, naj bi se ravnala tudi jeseniška občina. Tako je zdaj na postavke o komunali Jesenicah za socialne pomoči namenjenih namesto 2 milijona 4 milijone tolarjev. Najbolj kritičen do postavk letošnjega proračuna je bil svetnik Igor Mežek, ki je tako kot vedno poudaril, da je za intervencije v gospodarstvo namenjenega premalo denarja. Res je, je dejal, da ni občinska naloga, da skrbi za razvoj gospodarstva, vendar brez pomoči malemu gospodarstvu ne bo nobenega razvoja. Denar, ki ga občina vedno znova namenja za komunalno urejanje Plavškega travnika, bi lahko mirne duše namenili gospodarstvu, kajti... "Prišel bo dan, ko bo občina Plavški travnik, ki jo je stal milijone in milijone, nekomu "šenka-la" samo zato, da bi odprl 500 delovnih mest..." Kritičen je bil tudi do tega, da je za občinski urad namenjenih 11 niso konkretizirane. odstotkov občinskega proračuna. Igor Mežek se je sistematično lotil plana del komunalnega gospodarstva in planu očital, da je "sestavljen na palec." Kar pomeni, da so pri posameznih postavkah našteti samo milijoni in milijoni. Proračun suhoparno našteva: za komunalo 398 milijonov, 137 milijonov za občinske ceste in parkirišča, 15 milijonov za zelenice, obrezovanje drevja in tako dalje, 1 milijon za košnjo trave, 13 milijonov za javno razsvetljavo - nobena postavka ni konkretizirana. Ob tem pa ga je zelo zanimalo, kje na Jesenicah je vendarle toliko trave, da je potrebnih milijon za košnjo in kje toliko varovalk in žarnic, da se za javno razsvetljavo porabi neverjetnih milijon tolarjev na mesec? D.Sedej ZRCALCE, ZRCALCE Modrovanje v modrem Na prvo letošnje redno zasedanje tržiškega občinskega sveta prve dni marca so udeležence povabili v obnovljeno sejno dvorano. Razlika v prostoru je bila očitna, saj je v njem prevladovala modra barva; na sveže prepleskanih mizah, novo tapeciranih foteljih, barvnih fotografijah na stenah in še na tržiški zastavi. Nihče ni pohvalil sprememb, le svetnik Vito Primožič je v soju 90 luči na stropu opazil zmečkani in grdo obešeni zastavi države in občine. V opravičilo je od župana izvedel, da občina žal Še nima Ukalnika, vendar bodo zastave do prihodnjič vseeno brez gub. Novinarji smo sicer upali, da bo več modrine in svetlobe v dvorani vplivalo tudi na način dela svetnikov, a se to ni zgodilo. V Štirih urah zasedanja so razen potrditve zapisnika uspeli dokončati le dve točki dnevnega reda. Če bi namesto čevljarske svetilke steno nad predsednikovo mizo krasila velika ura (lahko z modro kukavico), bi bila modrovanja morda vendarle krajša. ' Oprema za varno gašenje Kamnik, 9. marca - Na rednem občnem zboru Gasilske zveze Kamnik so ugodno ocenili delo društev, ki jih je v občini Kamnik 19 in od teh tri industrijska. Žal sta prenehali delovati dve industrijski društvi in sicer v Stolu in Kiku. Ugotovili so, da je bilo v občini okrog 60 požarov, več kot 10-krat so gasilci posredovali pri reševanju zaradi prometnih nesreč, vozili pa so tudi vodo v odročne kraje v občini. Sklenili so, da bodo v prihodnjem programskem obdobju glavno pozornost namenili opremljanju gasilcev za varno reševanje, civilna zaščita bo poskrbela za sirene za hitro medsebojno obveščanje, organizirali bodo tečaje za pripravnike in mentorje ter za častnike. Za POD Kamnik bodo nabavili avtomobil za gozdne požare. Sicer pa bo letos PGD Šmartno praznovalo 90-letnico, PG D Tunjice pa 60-letnico. PGD Nevlje načrtuje pridobitev cisterne, PGD Sela pa orodni avto. Na občnem zboru so /a predsednika izvolili ponovno Franca Resnika, za podpredsednika Ivana Hladeta in Darka Galjota, za poveljnika pa Jožeta Oblaka. Priznanji Turistične zveze Slovenije sta za urejeno okolico gasilskega doma dobila PGD Križ in Šmartno. • A. Ž. Brez TD nič več Mengeš, 9. marca - Turistično društvo Mepgeš je z nekaterimi drugimi društvi v občini postalo eno tistih, brez katerega ni nobene večje prireditve ali dogajanja. Med pomembnejšimi lanskimi deli so bile očiščevalna akcija, sodelovanje na prireditvah doma in v sosednji občini Kamnik, organizacija. kolesarske dirke na Dobeno in še številne druge akcije. Društvo je v sodelovanju z Društvom Mihaelov sejem in Prostovoljnim gasilskim društvom Mengeš tudi soorgani/alor večjih prireditev v Mengšu, ena največjih pa je Mihaelov sejem. Sodeluje tudi z mengeškimi godbeniki m ob koncu leta skupaj z njimi pripravi prireditev, na kateri podeljujejo tudi priznanja. Na občnem zboru so se dogovorili, da bodo nadaljevali z vsemi ustaljenimi prireditvami in akcijami, sodelovali z društvi in še posebej navezali stike s prijateljskim društvom v Novem mestu. Ob čestitkah za delo je župan Janez Per še posebej izrazil željo, da bi društvo navezalo stike tudi s šolo, da bi na njej ustanovili podmladek. A. Ž. Dirigentova šestdesctletnica Kranj - Konec minulega tedna so člani Pihalnega orkestra Kranj kar na svoji redni vaji čestitali svojemu dirigentu Tomažu Završniku za njegovo šestdesctletnico. Orkester se pod njegovim vodstvom, dirigentsko palico je Završni k prevzel januarja 1996, zdaj zavzeto pripravlja na letošnji pomemben jubilej - stoletnico kranjskega pihalnega orkestra. Sicer pa je Tomaž Završnik preden je postal dirigent godbe, igral (s presledki) od 1955, kar približno štiri deseUetja igral pri kranjski godbi in to kar več inštrumentov. In seveda tudi pri drugih glasbenih sestavih. Tudi mi voščimo - še na mnoga leta! L.M., foto: Gorazd Šintk Gregorjevo v Tržiču Tržič, 10. marca « TržiŠka šega "vuč u vodo", ki razkriva drobec iz nekdanjega življenja čevljarjev, se je ohranila do danes. Na dan, ko šo čevljarji prenehali z delom pri luči, so vajenci prosili mojstra za dovoljenje za izdelavo hišic. Ce je bilo dela preveč, so napolnili z oblanci kar pehar ali košaro, kar so potem odnesli k vodi, prižgali in spustili. Na običaj iz preteklosti spominja tudi tradicionalna etnografska prireditev Gregorjevo, ki jo vsako leto pripravlja Turistično društvo Tržič. Letošnja prireditev se bo začela jutri, 11. marca 1998, ob 18. uri na parkirišču pred tovarno BPT Tržič. Izdelovalci hišic, predvsem otroci, bodo svoje izdelke razstavili na stojnicah, komisija pa bo izbrala in nagradila deset najbolj izvirnih. Pol ure zatem se bo začelo spuščanje hišic po bližnjem ribniku. V Čast prihajajoče pomladi mora imeti vsaka hišica lučko, njen lastnik pa jo bo lahko privezal na vrvico in jo po spuščanju po vodi spet odnesel domov. S. Saje OBISK V LJUBNEM Pogosto je slišati, da so Ljubno zaradi svoje lege jaslice Gorenjske Smetišče ne sodi v bližino jaslic Ko so v vasi zvedeli, da je na spisku možnih lokacij za odlagališče komunalnih odpadkov tudi njihova Zadnja snožet, so ustanovili odbor s čudno kratico (OPLDZS) in jasnim namenom. Nevarnost za snožet še ni povsem minila, so prepričani v kraju, kjer tudi razmišljajo o tem, kako bi se predvsem v višjeležečih hišah zaščitili pred hrupom z načrtovane avtomobilske ceste Vrba - Podtabor. Naključja so hotela, da smo za obisk Ljubnega morda izbrali nepravi trenutek. V vasi se namreč še ni polegla žalost zaradi posledic nedavne prometne nesreče, v kateri je umrla zelo nadarjena igralka domačega namiznoteniškega kluba Alenka Frelih, še ena od igralk in trenerjev pomočnik pa sta se poškodovala. Trenerja in igralki so se z avtomobilom vračali z državnega namiznoteniškega prvenstva na Ptuju, kjer so dosegli lepe uspehe. Ko jih je le še nekaj kilometrov ločilo do doma, kjer bi tudi domačim in ostalim športnim navdušencem v kraju povedali za uspeh, se je zgodila nesreča, v kateri so bili tako kot pred nedavnim na gorenjski magistralni cesti spet udeleženi športniki in njihovi trenerji. Če so ti dobro poznali pot za povezavo s Posavcem in domov, pa se v precejšnji za čiščenje odplak. Ker za negotovosti znajde prišlek, ki bi želel do Ljubnega. Zakaj? Nikjer ni nobenih smerokazov: ne v križišču za Podnart niti pri odcepu z regionalne ceste, kjer v križišču stoji le "kozolec" reklamnih tabel. Šele, ko se pelje malo naprej, ugotovi, da je na pravi poti, na poti v Ljubno, kjer nas je ob sobotnem obisku v prostorih krajevne skupnosti pričakala le peščica domačinov. Ker so bili med njimi tudi ljudje, ki dobro poznajo življenje in delo v kraju, predvsem pa njegove probleme in potrebe, smo kljub temu zvedeli o Ljubnem marsikaj zanimivega. Odplake dol, voda gor Je življenje na hribu, kjer se razprostira vas s približno 140 hišami in 480 prebivalci, prednost ali slabost, nas je zanimalo. Domačini so povedali, da ima to dobre, a hkrati tudi slabe strani, saj življenje v strmini prinaša tudi probleme pri komunalnem urejanju. V preteklosti so jih že nekaj rešili, a še vedno jih je precej. Velik problem je kanalizacija. Brane Fajfar, ki je kot član sveta KS Ljubno tudi predsednik komisije za komunalo (pa tudi za kmetijstvo in gozdarstvo), je povedal, da bi v kraju kanalizacijo najraje predali radovljiški Komunali, ki naj bi potlej zgradila še manjkajoče dele, poskrbela ljubensko ponudbo ni posebnega zanimanja, bodo v kraju še naprej morali sami reševati kanalizacijske probleme, ki so večji v starem delu naselja kot skupnost dobila za delovanj2 in za naložbe okrog 12 mili]0' nov tolarjev na leto, za večjo investicijo v občini pa bi bil° na voljo še 50 milijonov tolar- od Marjetica Ažman - Žvokelj Brane Fajfar Ciril Ažman Pokopališče je premajhno Pokopališče v Ljubnem, kamorpokopujejo tudi umrle s Posavca in s Praproč, je polno in ga bo čimprej treba razširiti. Večina zemljišča za širitev je že odkupljena, problem je predvsem denar. Po razširitvi pokopališča bi se radi lotili še gradnje poslovilnih vežic. štirimi možnimi lokacijami za izgradnjo deponije oz. centra za ravnanje z odpadki (za jev. Kakšna bo usoda pobude novi občini, bo odvisno <■ odločitve v državnem zboru. V Ljubnem igrajo napadalno V Ljubnem je živahna tudi društvena dejavnost. Le kdo nj slišal za ljubenske gasilce?' Vseh članov društva je H*, med njimi 47 usposobljenih za posredovanje ob požarih. Dav zadnjem času na njihovefl1 območju ni bilo večjih požar-ov, pripisujejo preventivnem11 delu in navzočnosti gasilce^ Pomembno je tudi njihov0 v novem. Ob tem, ko večina hiš že ima zgrajene tripre-katne greznice, letos načrtujejo v srednjem in spodnjem delu vasi izgradnjo 180 metrov kanalizacije, ki pomeni nadaljevanje pred petimi leti zgrajenega dela. Mešanica meteornih vod in odplak se za zdaj v bližini Ljubnega prosto zliva v tla, ob neurjih pa jo voda zanese tudi v Savo. Ce je pri kanalizaciji problem, kako naj bi odplake brez škode za okolje speljali v dolino, je pri oskrbi s pitno vodo glavno vprašanje, kako naj bi vodo potisnili tudi do višjeležečih ljubenskih hiš. V vasi je namreč deset do petnajst hiš, ki si morajo predvsem v sušnem obdobju pomagati s hidroforjem. Težave bodo kmalu minile, pravijo v kraju, saj naj bi Komunala Radovljica še letos zgradila del novega vodovoda, ki bo dovajal v Ljubno večje količine vode in tudi najvišje ležečim hišam zagotovil normalno oskrbo. Strah pred hrupom z avtomobilske ceste Na Gorenjskem skorajda ni kraja, kjer bi bili zadovoljni s cestami, in tudi v Ljubnem niso. Ko se domačini odpravljajo v Radovljico, se jezijo nad obupnim slabim stanjem regionalne ceste čez Dobro polje, nekaj slabih cest pa imajo tudi v vasi. Lani so asfaltirali okrog sedemsto metrov ceste v novem naselju ter odcepa Fašter in Habjan, v bližnji prihodnosti no prvobitno okolje, kakršnih je na nižinskih gorenjskih humanitarno' delo, lani, ^ predelih že zelo malo. Loka- primer, so v bližnje Prapr°ce potrebe bohinjske, blejske in cijo za komunalne odpadke bi zvozili kar 140 kubičnih me' radovljiške občine) tudi loka- bilo po mnenju zavoda treba trov pitne vode. Hidrantn0 cija Zadnja snožet v bližini iskati v že razvrednotenem omrežje je slabo in neupor^' viadukta Lešnica, so ustanovi- okolju, v katerem bi ureditev no za primer požara. ^a li OPLDZS - Odbor proti deponije predstavljala celo ljubenski osnovni šoli deluje lokaciji deponije Zadnja sno- izboljšanje razmer. društvo Mladi gasilec. Kot J2 gfcŠTKtfSSS »ve. soglasen, mnenja gorenjskih občin, bolj nagiba Vascanov deljena nik radovljiške gasilske zveze- k sežiganju odpadkov, v Ljub- Medtem ko je svet krajevne mlade učijo o nevarnosti igf?' nem menijo, da nevarnost za skupnosti Ljubno soglasno ognjem, ravnanja z gasilski111 Predsednica iz vasi z največ problemi Predsednica krajevne skupnosti Ljubno je Marjetka Ažman Žvokelj. Čeprav se je v bližnje Praproče preselila šele pred poldrugim letom, je vodenje KS prevzela predvsem zato, ker sta v "njeni" vasi dva zelo velika problema - makadamska cesta in oskrba s pitno vodo. To, da ni obremenjena s starimi problemi, je včasih tudi prednost, je dejala in poudarila, da so delo v krajevni skupnosti zastavili po nalogah. Lani so med drugim osvetlili cerkev v Ljubnem. aparatom in drugih znanj Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto na obisku v LJUBNEM in med drugim je naša sodelavka Mitjam Pavlic v prostorih ljubenske krajevne skupnosti delila tudi oštevilčene reklamne Glasove čepice. Obisk v Ljubnem smo, tako kot vselej na sobotnih akcijah, popestrili še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo tokrat razdelili 10 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic. Z vsake čepice smo že v soboto takoj odtrgali nagradni kuponček, vseh 10 včeraj v našem uredništvu dali v boben in izžrebati: kupona 020909 in 020916 (nagradi: poljubno izbrana Glasova izleta za eno osebo, po izbiri, kadarkoli letos ali pa v 1999. letu); kupona 020912 in 02091S (nagradi: Glasovi reklamni majici). Štirje udeleženci sobotnega obiska Gorenjskega glasa v LJUBNEM imate, poleg Glasove reklamne čepice, z njo tudi za nagrado. Tisti štirje, ki imate eno od štirih čepic s srečnimi številkami doma, Čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223 - 111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo do tega PETKA, 13. MARCA, do 13.30 ure - po tem datumu se veljavnost nagradnega kupončka in možnost za nagrado z obiska v Ljubnem izteče. podprl pobudo za izločitev območja petih krajevnih skupnosti (Kamna Gorica, Kropa, športnem področju slovi hm no predvsem po dobrih igralcih namiznega tenisa. Majhen vaški klub se po uspehih lahk" primerja s klubi, ki imajo na razpolago veliko več denaO3 kot ljubenski. Pionirke in f0' nirke so med najboljšimi regiji, pionirke so se izkaz^ tudi na odprtem prvenstvlJ Slovenije, med namiznoten'5' kimi strokovnjaki pa prevl3' duje mnenje, da je igra Ljubenčanov med najbolj naj padalnimi v Sloveniji. Glav"1 "krivci" za uspehe so tradicij8. Pokopališče je premajhno in ga bo treba razširiti. pa načrtujejo še posodobitev Zadnjo snožet še ni povsem dveh od petdeset do sto metrov minila, saj bo "ostanek ostan- dolgih odsekov, za katera bodo ka" komunalnih odpadkov reševanje drugih" problemov krajani morali prispevati naj- vendarle treba nekam voziti. Izračuni jim kažejo, da bi v manj 40 odstotkov sredstev. V Lastniki zemljišč na območju novi občina vsaka' krajevna vasi pozorno spremljajo tudi Podnart, Srednja Dobrava in knvcl za usPehJr,s° tr^dSa Ljubno) iz radovljiške občine strokovno delo Vlada ErZe in za ustanovitev nove občine m njegovih pomočnikov, raj Lipnica, pa v Ljubnem prizna- mevanje staršev, podp° vajo, da vaščani le niso pov- športnega društva, Spon' sem enotnega mnenja. Brane zveze Radovljica, Steelpia? • Fajfar, ki je sodeloval tudi pri in ostalih pokroviteljev pripravi elaborata, je povedal, da je pobuda za izločitev predvsem posledica ravnanja radovljiške občine, ki je v zadnjih desetih letih večino denarja namenjala za Radovljico in primestje, premalo pa za podeželske krajevne skupnosti. Prepričan je, da bi z novo občino tudi Ljubno do- pa kultura?! fajnica'kuiturr>e' ga društva Breda Knific kot V rokava stresa podatke o W turnem življenju v kraju. Pre(' dlani je po sedmih letih spf. začel z vajami mešani pevS* zbor, v okviru društva delujef še mlajši mladinski zbor 1 otroška gledališka skupi11'"?; Vsako leto pripravijo več p* bilo več denarja za komunal- reditev, med "katerimi je Sj ----«.____• • ~___. nO0 lAGROMLXAo.o. jn SERVIS - TRGOVINA ttMH Ljubno 27, 4244 Podnart teh/faz: 064/731-009 Servisiramo kmetijsko mehanizacijo in osebna vozila. Prodaja nove in rabljene kmetijske mehanizacije Rezervni deli: BCS, UTB, IMT, ZETOR. ŠKODA Akumulatorji: VARTA, FULMEN, vseh dimenzij LANGUS - MOTOCENTER, tel. 719-530 Oprema za motorje in motoriste V večernih urah vabljeni v naš SOKOL BAR. razprave o načrtovanju trase radovljiškega odseka avtomobilske ceste od Vrbe do Podta-bora, ki jim bo po nekaterih ocenah vzela od deset do petnajst hektarjev zemljišč. Razmišljajo predvsem o tem, kako bi pred hrupom s ceste zaščitili višjeležeče hiše. Pri poteku ceste skozi ljubenski hrib zagovarjajo le vrtanje predora, ne pa rešitve, po kateri bi najprej vkopali cesto, snožeti so pisno izjavili, da potlej zgradili obod predora in nasprotujejo vsakršnim pose-nazadnje čez obod nasuli ma- gom v gozd, odbor - vodi ga terial. Pri nadaljevanju trase od Brane Fajfar - pa se sklicuje predora naprej proti Kranju tudi na mnenje Zavoda za zahtevajo izgradnjo drugega varstvo naravne in kulturne voznega pasu severno od se- dediščine v Kranju, v kater- Marija Fajfar najstarejša krajanka Najstarejša krajanka Ljubnega je Marija Fajfar, ki prav danes, 10. marca, praznuje 93. rojstni dan. Njen mož je kot talec padel 1942. leta, z družino je bila izgnana v taborišče v Nemčijo, odkoder se je vrnila proti koncu 1943. leta. Je mati treh otrok, ima pa tudi pet vnukov in osem pravnukov. Živela in delala je doma na kmetiji, po domače pri Bitncu. Od 1991. leta dalje je nepokretna, zanjo skrbi snaha J ulica. no urejanje''kraja in za posebej zanimiva Pesem p' (ljubensko) lipo. Za delo ^ ajo kar dobre pogoje, pevske vaje pa si želijo P dvsem pianino ali vsaj e' trični klavir. Pod okrilji. Društva upokojencev BreZJ k. Mošnje - Ljubno deluje *uv upokojenski pevski zb°r':co katerem je med dvanajste^ kar sedem Ljubenčanov. L so petkrat nastopali, med ^ gim so peli tudi JeranL0-mami iz Mošenj, ki je pra*. vala stoletnico. • C. Z»P nik, slike: T. Doki danje magistralne ceste OPLDZS - odbor za Zadnjo snožet Ko so v krajevni skupnosti Ljubno zvedeli, da je med cm je med drugim zapisano, da bi deponija na tem območju prekinila koridor za selitev divjadi pod viaduktom Lešnica, ogrozila reko Savo in razvrednotila dokaj ohranje- Gorenjski glas v Bistrici Za reportažo o Bistrici, ki jo bomo objavili nasiev*' torek, bomo poiskali zanimivosti o vsakdanjem delu 1 življenju prebivalcev. Vsi obiskovalci, ki bodo v soboto, *' marca 1998, med 10. uro in 11.30 prišli v gostilno PdtOČtm bodo prejeli Glasovo čepico s kuponom za žrebat1) praktičnih nagrad. Naročniki Gorenjskega glasa A~ naslovljenim izovodom časopisa) bodo prejeli Gla*0 , majico, vsak pa se bo lahko tildi naroČil na časopis in oau brezplačni mali oglas. • S. Saje GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak ____ 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Slovenski žičničarji ocenjujejo letošnjo zimsko sezono Gorenjski zicmcarji so jo še dobro odnesli Zaradi pomanjkanja snega drugod so na svoj račun prišla višje ležeča smučišča, na Voglu, Krvavcu, Zelenici, Kobli s sezono kar zadovoljni - Razvoj slovenskega žičničarstva se bo zaradi letošnje izgube še upočasnil Ljubljana, 9. marca - Letošnja mila zima je bila neprijazna do slovenskih žičničarjev, a so ponekod kljub temu uspeli rešiti sezono. Še več, zaradi pomanjkanja snega na nižje ležečih smučiščih, kjer sezono ocenujejo kot katastrofalno, so na svoj račun prišli na višje ležečih, kjer je bila zato gneča še večja kot v običajnih sezonah. Kar zadovoljni so tudi v večini gorenjskih smučarskih središč. "Nikoli ni tako slabo, da ne talski delež. Na Voglu upajo, bi bilo za nekaj dobro," je na da bodo z gradnjo nove ni- tiskovni konferenci Združenja halke letos le začeli, dela naj bi slovenskih žičničarjev prejšnji opravljali od aprila do decem- Petek v Ljubljani, kjer so se bra. Sicer pa naj bi letošnjo zbrali direktorji vseh slovens kih smučišč, letošnjo sezono komentiral direktor Žičnic Vogel Lovro Sodja. Ker drugod ni bilo snega, je bila na sezono potegnili vsaj do velike noči, upajo tudi na vsaj nekaj centimetrov novega snega. Na' Krvavcu so kupcem sezonskih vozovnic dali stod-Voglu še precej večja gneča nevno garancijo in jo tudi že kot običajno. Zaenkrat kaže, uspeli izpolniti. Po besedah da bodo sezono vendarle us- direktorja Tomaža Šumija je peli rešiti in poslovati brez letošnji obisk pričakovan, izgube. "Toda letošnja gneča kljub temu pa bodo le stežka je le še potrdila, da na Voglu dosegli pozitivno nulo. Ozko zares rabimo novo nihalko. grlo Krvavca še vedno ostaja Imeli smo neznosne gneče, dostop, problem naj bi rešili ^yfl BLi§Č in BEDA NAŠIH ŽIČNIC Krvavcu je letošnji obisk več kot lani v vsej sezoni. Ocenujejo, da bodo stroške uspeli pokriti s prihodki. Precej slabša je bila sezona na Starem vrhu, kjer niso uspeli zagotoviti niti enega smučarskega dneva. "Zato smo se lotili popravkov na smučišču, intenzivno delamo tudi na projektih za dodatno zasneževanje. Upam, da bomo prihodnjo sezono pričakali bolje pripravljeni," pravi direktor Matej Demšar. Kaj pa na ostalih slovenskih smučiščih? S sezono so zadovoljni na Kaninu, kjer obratujejo neprekinjeno od začetka decembra naprej, obisk pa je za 15 odstotkov večji kot lani. Podobno e na Rogli, kjer se ljudje so proti koncu dopus- že v prihodnji sezoni, ko naj pričakovan, kljub temu pa bodo približujejo'stotim dne tov že postajali nestrpni, a so bi tudi razširih sistem za verjetno poslovali z izgubo. vom obratovanja, koli- mi zatrdili, da bodo zdržali še dodatno zasneževanje od eno sezono. A če drugo leto ne doma proti Gospinci in na bo nove nihalke, bodo spet šli Kriško planino. na smučanje v tujino," je povedal Sodja. Kot kaže, se v zvezi z novo nihalko stvari vendarle premikajo, po Sodje-v'h besedah so že dobili določene odgovore pri bankah glede kreditov, vendar pa tudi banke čakajo na odgovor ministrstva za malo gospodarstvo oziroma države, če bo v projektu udeležena z nepovratnimi sredstvi oziroma kreditom z možnostjo pretvorbe v kapi- Na Kobli so letos smučali izključno na umetnem snegu, kljub novemu sistemu zasne-ževanja pa niso uspeli zagotoviti dovolj smučarskih dni. Zaradi previsokih temperatur so sneg lahko delali le dvanajst dni, smučišče so odprli februarja, obratovale pa so tri proge. "Letošnji izkupiček je daleč od načrtovanega in bojim se, da bomo imeli izredne težave s preživetjem in pri Žičničarji upajo na pomoč driave Zaradi hudih težav, v katerih so se znašli nekateri smučarski centri, so se v Združenju žičničarjev Slovenije obrnili na drŽavo, pričakujejo pomoč pri ohranjanju delovnih mest, zaprosili pa so tudi za odlog oziroma odpis obveznosti (davkov in prispevkov) iz naslova sredstev za intervencije v gospodarstvo. Glede prihodnjega razvoja so žičničarji sprejeli sklep o pripravi nacionalnega programa razvoja slovenskega žičničarstva. Upajo, da se bo v izvedbo programa vključila država s krediti, z možnostjo pretvorbe v lastniški delež- ohranjanju delovnih mest," je dejal direktor Ciril Koselj.Tudi v Kranjski Gori je bila letošnja sezona precej slabša od lanske, ocenjuje direktor Božo Prista-vec. Obratovati so začeli decembra, toda samo v Podkorenu, konec decembra pa so po snežnih padavinah vendarle pognali tudi naprave v Kranjski Gori. Smučati je bilo mogoče do začetka januarja, v Podkorenu pa do 22. februarja. Del smučišč so zasnežili s sistemom za dodatno zasneževanje, sistem še dograjujejo, lotevajo pa se tudi gradnje nove štirisedež-nice. "Toda glede na letošnje rezultate se bo razvoj Kranjske Gore zagotovo upočasnil," je opozoril Pristavec. kor so jih zagotovili kupcem sezonskih vozovnic. To jim je omogočil umetni sneg, vse zmogljivosti pa imajo razprodane tudi v marcu. Promet je za 15 odstotkov večji od lanskega. Na Mariborskem Pohorju so zagotovili več kot sto dni smučarije, toda samo na Arehu. S tem so uspeli zadržati hotelske goste, a kljub temu so ustvarili za 70 odstotkov manj prihodka, kot bi ga sicer. Tudi v Cerknem so sezono sicer uspeli rešiti, približujejo se sedemdesetim dnem obratovanja, in to po zaslugi umetnega snega (imajo kar 25 snežnih topov), a jo kljub temu ocenjujejo kot najslabšo od leta 1990. Na Veliki planini letošnjo zimo ocenjujejo kot "naravno katastrofo", niso uspeli zagotoviti Podpis dveh pomembnih poslovnih dogovorov Iskrateling širi posle v Rusiji ^ ruskimi carinami so podpisali pogodbo o dobavi telekomunikacijske °preme v višini 7 milijonov dolarjev - Strateška povezava z Britanci £ ran.b 9. marca - Kranjsko telekomunikacijs-H®L Podjetje Iskrateling je naš največji Na Zelenici so naprave po niti enega smučarskega dne, dolgotrajnih dogovarjanjih zato je izpad prihodka kar glede upravljalca pognali os- stoodstoten. Na nižinskih smu-mega februarja. Snežne raz- čiščih, kot so Javornik, mere so bile dokaj ugodne, Crmošnjice, Logarska dolina, doslej pa je bilo smučarjev lvarčko - Ošven, ne pomnijo tako slabe sezone, povsod se intenzivno pripravljajo na zgraditev sistemov za dodatno zasneževanje. Problem pa bo seveda denar, saj je v letošnji sezoni izguba velika, težave bodo tudi pri ohranjanju delovnih mest. • U. Peternel Stota svetovna razstava bo letos v portugalski Lizboni Slovenija prvič na svetovni razstavi Letošnji £xpo bo potekal od 22. maja do 30. septembra, slovenski dan bo že 23. maja. Kranj, marec - Jubilejno, stoto svetovno razstavo Expo so Portugalci zastavili zelo ambiciozno, saj napovedujejo, da bo največja doslej. Predstavilo se bo več kot 150 držav in mednarodnih organizacij, pričakujejo 8 do 16 milijonov obiskovalcev. Naslovna tema je "Oceani - dediščina prihodnosti". Razstava bo za obiskovalce zelo privlačna, osrednji portugalski paviljon bo predstavljal oceane, z zgodovinskega in kulturnega stališča. Oceanium bo največji evropski akvarij, v njem bo predstavljena flora in favna vseh svetovnih oceanov, potekale bodo multimedijske predstave, obiskovalci bodo lahko virtualno potovali po oceanih in podobno. Precej veliki bodo tudi paviljoni posameznih držav, raztezali se bodo na 60 hektarih v reki Tajo, kjer so bili donedavna najrevnejši predeli Lizbone. Slovenija se bo predstavila s projektom "Slovenija -Terra Mvstica", katerega osnovni vsebinski poudarek bo na vodnem krogu. To je letošnji največji slovenski mednarodni projekt, vlada je zanj namenila 97,5 milijona tolarjev ter imenovala Nacionalni svet Expo, ki ga vodi Marta Kos, direktorica vladnega urada za informiranje, generalna sekretarka je Alenka Ivančič. Razpis je bil objavljen že lani med devetimi predlogi je bil izbran Slovenija - Tetta Mvstica, ponudil ga je konzorcij z nosilno agencijo Inkla + Design Interier, ki je poskrbel za vsebino in organizacijo nastopa, za celostno grafično podobo oblikovalski studio Slove mija Expo |98 Medja&Karlson, kulturni selektor bo Vito Taufer. Kulturni spored bo najbolj bogat 23. maja, ko bo imela Slovenija na Expo 98 svoj nacionalni dan in bo tam tudi slovenska delegacija pod vodstvom premiera dr. Janeza Drnovška. Nastopili bodo umetniki mlajše generacije: Mojca Zlobko, Norina Radovan, Bojan Gorišek, Mladinsko ulično gledališče, Alan Hranitelj ter SMG. Slovenski paviljon bo zavzemal 300 kvadratnih metrov v južnem predelu razstavišča. Tloris bo imel obliko polža, kar bo ponazarjalo kroženje vode v naravi. Vhod bo krasila modna kreacija Alana Hranitelja ter logotip slovenske predstavitve. Sledil bo polžasto speljan zatemnjen prostor, animacijski koridor, kjer bo potekalo projiciranje video posnetkov naravnega potovanja vode. V obodu bo vgrajena tudi vi-deoinstalacija Andreja Zdravica, nadalje pa bodo v vitrinah razstavljeni predmeti slovenskih oblikovalcev. Po zatemnjenen delu bo obiskovalec prišel v svetel del, kjer bodo predstavljeni različni segmenti slovenske družbe. Učna delavnica Mladega managerja Kranj, 9. marca - Mladi manager iz Šenčurja bo v soboto, 14. marca, oh 9. uri v prostorih kranjske Gimnazije priredil učno delavnico. Teme delavnice so: Kako ustvariti svoje podjetje. Predstavitev poslovnega primera Elan in Od česa je odvisen uspeh. Dopoldne bo potekalo predavanje, nato bodo slušatelji pridobljeno znanje uporabili na primeri iz poslovne prakse. Projekt Mladi manager je edinstven v Sloveniji, mladim želi biti v pomoč pri oblikovanju njihove prihodnosti. Temelji na interdisciplinarnem izobraževanju ter poleg izobraževanja poudarja tudi razgledanost in vzgojo. Skratka, mladim želi pomagati, da postanejo uspešni. Projekt Mladi manager ima sedež na Mlakarjevi 35 v Šenčurju. dobavitelj opreme za zasebna telefonska 0|i»režja in drugo največje podjetje na Področju informatike v državi. Usmerjeno ^Predvsem v izvoz in pred dnevi so uspeli pleniti dva pomembna poslovna dogovora v Kusiji in Veliki Britaniji. Vodstvo podjetja je 0 lem spregovorilo na novinarski konferenci Potekli petek na Brdu pri Kranju. Iskrateling je v delnem solastništvu holdinga iskra Telekom, ki ima 40-odstotni lastninski de'ež, preostali lastniki v podjetju pa so Atrijsko podjetje Carimpex (40 odstotkov) In notranji lastniki (z 20 odstotki). Ob tem je Potrebno poudariti, da ni šlo za lastninsko Preoblikovanje podjetja, temveč za klasično Prodajo; lastninil se bo torej samo tisti del, ki je v 'asti holdinga. Kot je na novinarski konferenci povedal ^»rektor Bojan Hladnik, je domači trg postal premajhen za podjetje, zato so se usmerili v *Zvoz, zlasti v Rusijo. Pred kratkim so dosegli Pomemben poslovni uspeh, ko so z ruskimi arinami podpisali nov posel za dobavo tele-K°munikacijske opreme v vrednosti sedem milijonov dolarjev, s čimer se je obseg poslovanja s tem naročnikom povečal na 14 milijonov dolarjev. Obenem so sklenili tudi posel v vrednosti enega milijona dolarjev z ruskim elektrogospodarstvom, s katerim sodelujejo že dolga leta. Po direktorjevih besedah so se v Rusiji usmerili predvsem v tržne segmente, kot je elektrogospodarstvo, vojska, policija, carina in železnice, v Moskvi pa imajo tudi svoje predstavništvo. Drug pomemben poslovni dogodek pa je podpis pogodbe o dolgoročnem strateškem partnerstvu z britanskim podjetjem SDX, ki je vodilni britanski proizvajalec telefonskih sistemov. Po novem bo Iskrateling distribuiral njihov najnovejši telekomunikacijski sistem INDeX ter njihove storitve na trgu Slovenije ter držav bivše Jugoslavije. S tem Iskrateling razširja in dopolnjuje svojo ponudbo in prodira na tržne segmente, ki so bili doslej nedosegljivi. Sicer po besedah direktorja Bojana Hladnika Iskrateling uspešno posluje, lani so ustvarili za 1,9 milijarde tolarjev prihodkov, polovico doma in polovico na tujem, bruto dobiček pa po prvih še nerevidiranih podatkih znaša 31 milijonov tolarjev. • U. P. ELLEVUE V mesecu marcu Vas vsak petek in soboto vabimo na ples s priljubljeno skupino VETER. Rezervacije na te/, št. 064/318-00. Davek na bilančno vsoto bank Za večino bank bo pošta opravljala storitve Banke vložile ustavno pobudo S pošto se je dogovorila tudi Gorenjska banka Banke vložile pobudo za presojo ustavnosti zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic. Kranj, 9. marca - Združenje bank Slovenije oziroma petindvajset njenih članic je vložilo pobudo za začetek postopka presoje ustavnosti 3. člena zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic. Trdijo, da zakon neenako obravnava banke v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti. Banke sodijo, da je določilo 3. člena zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic v nasprotju s 14., 33. in 74. členom slovenske ustave, ki zagotavlja enakost pred zakonom, pravico do zasebne lastnine in dedovanja ter svobodo gospodarske pobude. Zato so ustavnemu sodišču predlagale, da omenjeni člen razveljavi. Hkrati so predlagale, da ustavno sodišče do dokončne odločitve zadrži izvrševanje določb tega zakona, saj bi sicer nastale pobudnicam težko popravljive in škodljive posledice. Zakon namreč neenako obravnava banke v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti, saj uvaja davek samo za določeno kategorijo pravnih oseb in sicer za banke in hranilnice, ki so bile ustanovljene po zakonu o bankah in hranilnicah. Poleg tega ustvarja tudi neenakost med gospodarskimi subjekti, ki se ukvarjajo s finančnimi posli, saj zakon ne zajema finančnega posredništva. Neobdavčene ostajajo tudi hranilno kreditne službe, ki imajo status hranilnic, vendar niso bile ustanovljene po zakonu o bankah in hranilnicah. Poleg tega je sporno, da zakon vzpostavlja davčni podsistem, ki omejuje svobodno gospodarsko pobudo. Banke in hranilnice, ki so davčni zavezanci po tem posebnem zakonu, namreč sili, da uporabijo in plasirajo finančna sredstva v tiste, naložbe, ki se zdijo zakonodajalcu primerne. Naša napoved se je uresničila, banke so popustile in se s pošto dogovorile, tudi Gorenjska banka. Kranj, 9. marca - Večina je bančno združenje vztrajalo Tekmovanje in razstava Dogovor o okvirnem programu letošnjega sejma Zaščita Kranj, 9. marca - Na sestanku za pripravo letošnjega sejma Zaščita '98 - Protection '98, ki bo jeseni v Kranju, so se predstavniki Gasilske zveze Slovenije, Rdečega križa in drugih ustanov dogovorili, da bo v okviru letošnjega sejma tudi državno gasilsko tekmovanje, Rdeči križ Slovenije pa bo pripravil strokovno razstavo ob 45-letnici krvodajalstva v Sloveniji. Na sejmu bodo predstavili opremo za predelavo lubja. To bo praktično prvi slovenski poskus, kako na področju energije uvesti naravovarstveno, sodobno, racionalno in ekološko nesporno pridobivanje energije. Razen tega pa bo na sejmu predstavljeno tudi varovanje. Tako se bodo predstavila podjetja za varovanje objektov in premoženja, interventne medicine, aktivnosti Sveta za preventivo in varstvo v cestnem prometu. Poslovno prireditveni center, d.d., Kranj s to strokovno prireditvijo kandidira za včlanjenjc v mednarodno združenje sejmov. • A, Ž. TELEFON MED VOŽNJO Dobiš lahko GSM JANUS - MOTOROLO, če greš v B&B AVTOŠOLO... itessa rf/\NU5 GLAS JLtraoe slovenskih bank se je odločila, da še naprej sodeluje s Pošto Slovenije, čeprav so v okviru Združenja bank kar nekaj časa vztrajale, da za svoje komitente pošti ne bodo plačevale stroškov poslovanja na njenih okencih. Najprej sta "izstopili" NLB in NKBM, nato je februarja to napravila še Abanka, zdaj tudi Gorenjska banka. Na poštnih okencih od 6. marca naprej ne zavračajo več čekov in hranilnih knjižic Gorenjske banke. Gorenjska banka Kranj je s Pošto Slovenije in s Poštno banko Slovenije podpisala pogodbo s sodelovanju, ki je začela veljati 6. marca. Komitenti Gorenjske banke lahko ponovno na poštnih okencih vpišejo plačo na hranilno knjižico ali z nje dvignejo gotovino oziroma jo položijo, izplačajo vam seveda tudi ček s tekočega računa. Na poštnih okencih vam to napravijo brezplačno, stroške pa poravnava banka. Prav zaradi teh stroškov so se banke sprle s pošto, problem se je zaostril, ko je pošta plačilni promet prenesla na Poštno banko, ta pa svoje poslovanje opravlja na poštnih okencih. Banke so prenos skušale izkoristiti, da teh stroškov poštam ne bi več plačevale in bi jih potemtakem morala prevzeti Poštna banka. V okviru Združenja bank so pritisnile na pošto, vendar ta ni popustila. Najprej je "izstopila" Nova Ljubljanska banka, ki je imela s pošto nekoliko drugačen dogovor, zato sklepov bančnega združenja ni kršila. Nemudoma ji je sledila Nova kreditna banka Maribor. Že tedaj smo napovedali, da bodo verjetno kmalu popustile tudi druge banke, čeprav OPEL VECTRA aj je danes umetnost? Morda je to tehnologija. Prvi 16 venlilski turbodizelski motor na svetu. — OBLIKOVANJE, s pogledom objemite obliko TEHNOLOGIJA. Opel je odpri novo poglavje v razvoju dovršenega avtomobila in pustite očem, da se dizelskega motorja. Najpomembnejša značilnost [jogon- naužijejo čiste in gladke linije. Potem sedite za skega agngata nove ecotec dizelske generacije je komhi- volan VEČERE in spoznali boste, kako sta v njej nacija neposrednega vbrizgavanja in šlirive.nlilske združeni lepota in učinkovitost. Vozili boste tehnike. VBCfflA pa je na voljo tudi z t^ncinskim ecotec varno ter občutili točko, kjer se srečata umetnost motorjem, ki ga tudi odlikujejo najmanjša možna hrup- in tehnologija. nost, varčnost in velika razvita moč. OPEL VECTRA. UMETNOST V GIBANJU. OPEL"©- avtotehna VOS in PINTAR Koroška cesta 53a, Kranj, tel./faks: 064/212-191, 224-621 NUDIMO VAM: • prodajo vozil (tudi staro za novo) • ugodna posojila • leasing • prodajo rezervnih delov in dodatne opreme • servis • iičarske in kleparske storitve pri svoji odločitvi. Res se je kmalu to tudi zgodilo. Poleg bank iz skupine NLB je februarja potitehm "izstopila" tudi Abanka in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo to napravile tudi druge banke. Ker je zdaj takšno odločitev sprejela tudi Gorenjska banka (njen direktor Zlatko Kavčič vodi nadzorni svet pri Združenju bank), je moč pričakovati, da bodo popustile tudi vse druge, vkolikor še niso. Za sodelovanje s pošto so se namreč poleg omenjenih že odločile tudi Krekova banka, Slovenska investicijska banka, Banka Vipa in Slovenska zadružna kmetijska banka. Za približno dve tretjini slovenskih bank in hranilnic tako PoŠta Slovenije po besedah pomočnika njenega direktorja Jožeta Fošta spet opravlja svoje storitve. Zanimalo nas je, kako odločitev Gorenjske banke pojasnjuje njen direktor Zlatko Kavčič, ki je dejal, da sta januarja odstopili NLB in NKBM, februarja pa je to totihem napravila Abanka, zato jih bančni dogovor ne obvezuje več in vsaka banka lahko ravna po svoji presoji. Dogovor s pošto je poslovna odločitev Gorenjske banke, neenotnost bank pa ne pomeni, da ne bodo še naprej iskali poti za cenejše poslovanje. Tako so se odločili, ker se s pošto niso uspeli dogovoriti, da bi še naprej sodelovali samo v tistih krajih, kjer ni bančnih poslovalnic, kakršna sta denimo Kropa in Jezersko. Pošta je namreč vztrajala, da se dogovor nanaša na vse kraje, kjer ima poštna okenca. • M.V. 090/41-29 090/42-38 MEŠETAR Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetoval sadja in vrtnin na debelo naslednje * jabolka * brokoli * cvetača * česen * kumare * koleraba * jajčevci * brstični ohrovt * radič * kisla repa * solata, endivija 50 - 100 300 - 350 180 - 200 260 - 330 220 - 300 80 - 110 250 - 350 500 - 600 130 - 200 100 120 - 180 ne službe veljajo pri prodan cene (v tolarjih za kilogram): 250 - 350 130-170 130-150 280 -350 90 - HO 50 - 80 120-150 400 - 500 100-120 45 - 70 200 - 250 * bučke * blitva * čebula * hren * korenje * krompir * ohrovt * peteršilj * kislo zelje * zelje, glave * špinača Tudi letos sejma v Komendi Konjeniški klub Komenda je že določil datuma kmetijskih sejmov na hipodromu v Komendi. Spomladanski sejem bo od 27. do 30. marca, jesenski pa od 2. do 5. oktobra. Cene traktorjev Časopisno založniška družba Kmečki glas je v okviru revne TiN Tehnika in narava izdala tudi doslej najobsežnejši katalog traktorjev v Sloveniji. Ob večini znamk in tipov traktorja ]e navedena tudi cena v markah in v tolarjih. Med cenami so velike razlike, kot so med traktorji tudi velike razlike v tehničnih lastnostih, uporabnosti, kakovosti... Najcenejši trak' tor je mogoče kupiti že za nekaj več kot deset tisoč nernšk''1 mark (v tolarski vrednosti), za najdražjega (po katalogu je 1° Fendt Favorit 926 Vario z 260 konjskimi močmi) je treba odšteti 269 tisoč mark ali nekaj manj kot 25,4 milijona tolarje^ Poglejmo še nekatere cene Universalov in Zetorjev, ki so p° podatkih ministrstva za notranje zadeve na vrhu lestvice novo registriranih traktorjev v Sloveniji. Universal 300 DTC stane 13.752 mark. 445 DTC 17.384 mark, 530 DTC 18.458, 640 DTL 19.804, 64 Forte 30.369 mark - in tako dalje. Zetor 4340 stane 26.205 mark, Zetor 4341 30.681, Zetor 5340 27.696, Zetor 6340 30.283 mark, Zetor 7340 33.556, Zetor 8540 44.632 mark, Zetor 10540 55.373 mark... Kmetje največ kupujejo Universale in Zetorje V Sloveniji so lani po podatkih ministrstva za notranje zadeve na novo registrirali 877 traktorjev. Iz podatkov je razvidno, da so kmetje največ kupovali Universale in Zetorje. Na novo s° registrirali 211 Universalov, 188 Zetorjev, 133 traktorjev tij skupine Same (Same, Lamborghini in Huerlimann), /" traktorjev New Holland in 65 Massev Fergusonov. Sledijo traktorji znamke IMT, Antonio Carraro, Landini, Agromeha-nika in Torpedo. Po moči motorja je bila več kot tretjina novo registriranih traktorjev v razredu od 45 do 55 kilowatov oz. °o 61 do 75 konjskih moči. d.d. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ tel. 064/223-276 POZOR! Sedaj je pravi čas za nakup novega Renaulta v Alpetouru Remontu Kranj. Poleg ugodne cene ter super kredita že od T + 0 % vam Alpetour Remont podari GSM MOBITEL. Int.: www.aipetour - remont.si POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA <&> irajnoui NEVERJETNA PONUDBA &MVtif 14.999 DEM Lant*^ 2AMriBf 21.499 DEM 5 0 H ft T ^mmSf 25.999 DEM (O^a^c^ mmffif 26.099 DEM Hioo 22.499 dem GALLOPER AZmVČM 35.999 DEM OMEJENA KOLIČINA VOZIL KREDIT T + 3,5% AVTOMATSKA AVTOPRALNICA * PRODAJA IN MENJAVA GUM * AVTOOPTlKA AVTO KADIVEC Šenčur, tel. 064/418-000 RABLJENA VOZILA OPEL KADETT1.4S........1.91 R-191.4TS....................1.89 R-CLI01.2 RL................1.95 H-100 kombi...................1.96 HY LANTRA1.6 klima.... 1.93 HYACCENT1.3LSI........L 97 R-5 FIVE.........................1.95 FIAT UNO........................1.90 ODKUPUJEMO RABLJENA VOZILA POSLI IN FINANCE Torek, 10. marca 1998 j___ UREJA: Marija Volčjak 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Borzni komentar tedna Publikacija o borzi KOLIKO JE VREDEN TOLAR Tudi prvi teden v marcu je prinesel višje tečaje vrednostnih papirjev. Ponovno smo bili priča enakemu cilju, ki se že nekaj tednov pojavlja na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev: začetek tedna mine v skromnem, toda živahnem obsegu trgovanja, ki pa sredi tedna poraste in preseže povprečje. Borzni posredniki so tako v tednu dni sklenili več kot 3200 borznih poslov (največ v petek) v skupni vrednosti krepko preko dveh milijard tolarjev. Slovenski borzni indeks nadaljuje svoje gibanje v pozitivnem trendu tako, da je v sredo prebil Psihološko mejo 1500 indeksnih točk, v petek pa je končal še dvaindvajset točk višje. Največ se trgovalo z delnicami Krke ter Leka, ki jim je tečaj porastel preko mnogih pričakovanj. Delnice Krke ste lahko tako prodajali že po 26600 tolarjev, delnice Tek pa po 39.600 tolarjev, kar je v bistvu najvišji dosežen borzni Posel do sedaj. Tečaji drugih delnic porastom Leka ter Krke niso sledili, razen Kovinotehni-nih delnic. Tečaj delnic je porastel preko 530 tolarjev, razloge pa lahko iščemo predvsem v poslovnih rezultatih poslovanja družbe v preteklem letu ter pogostem objavljanju reklame o uspešnem Podpisu pogodbe z ameriškim odjetjem Sears. Z obveznicami so borzni posredniki veliko trgovali v ponedeljek, ko so sklenili več kot 10 borznih poslov v skupni vrednosti U5 milijonov tolarjev. Od tega ]c bilo največ promet z obveznicami Hmezad Banke prve izdaje. Obveznice bodo v prihodnje vsekakor zanimive, saj je trend obrestnih mer negativen. To pa Pomeni, da depoziti v bankah ne bodo toliko zanimivi kot na Primer republiške obveznice. Pri kratkoročnih vrednostnih papir-)lh-srno v prvih dneh prejšnjega tt'dna zaznali povečano povpraševanje, ki pa je kmalu upadlo. Trgovanje z boni se je več kot Prepolovilo, tečaji obeh nakupnih bonov pa sedaj stagnirajo. Tečaj Petrola je porastel in Prebil mejo 21.000 tolarjev, tečaj Radenske je ponovno padel pod 1700 tolarjev, tečaj Kolinske je po objavi uspešnih rezultatov porastel na 2250 tolarjev tečaj, toda v petek smo že beležili rahel padec nazaj na 2200 tolarjev. Tečaj delnic Color Medvode se vse do petka ni bistveno spremenil, v petek pa je povpraševanje poras-tlo, s tem pa je porastel tudi tečaj, ki se je povzpel na skorja 5000 tolarjev. Tečaj delnice Intereu-rope se še zmeraj zadržuje v območju 1705 tolarjev. Pri delnicah gorenjskih podjetij smo zaznali, da je tečaj Aerodroma ponovno padel, konec tedna pa se je že vrnil nazaj na 1800 tolarjev. Z delnicami Gorenjskega tiska se trenutno ni kaj preveč dogajalo, saj se tečaj še zmeraj zadržuje pod 5000 tolarji. Na borzo bo prišla še ena pooblaščena investicijska družba in sicer PID Vipa Invest Nanos, ki ga upravlja družba za upravljanje AVIP iz Nove Gorice. Tako se bo kotaciji C pridružilo čez tri milijone delnic, začetek trgovanja pa znan naknadno. Borzni posredniki bodo z delnicami omenjenega PID-a trgovali pod oznako VNOS. Za tiste, ki se sprašujejo, kakšno ceno bodo dosegle delnice, lahko povemo, da se trenutno z delnicami Kompas skladov trgujejo po okoli 200 tolarjev na delnico. Kakšna pa bo cena PID-a Vipa Invest Nanos, pa bomo dokaj kmalu ugotovili. Ilirika Borzno Posredniška Hiša, d.d. Matej Tomažin LIRIKA OIllPFliJEMO SWA-GlnB,'fE8M0kli>K(V. ŠPECEBI]ABLEI)tC0imMH3V'0DE, LOM 1*S0Ž(A JESENICE $ nvm'rVRNAlMON^LtSKCL *pwdaj#mo- delnice nahorzt . ^ravifarno gotffil^ ^-^ JESENICE T4 064/861511 RADIO SORA Škofja Loka tel./fax: 064/624 039 S :gaS Zaposlimo Radio sc~ KOMERCIALISTA NA TERENU Delovno razmerje bomo sklenili za dobo enega leta. Po tej dobi je možna zaposlitev za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izobrazbi in izkušnjami pošljite na Radio Sora, Poljanska 2, Škofja Loka, do vključno 20. marca 1998. za ostale informacije nas lahko pokličete po tel.: 064/624 039. GORENJSKA PREDILNICA, p.o. Škofja Loka Kidričeva c. 75 •"azpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev spolnjevati še naslednje: " da ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske, pravne, tekstilne, kemijske ali druge ustrezne smeri " da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ~ da obvlada en svetovni jezik Direktor bo imenovan za štiriletni mandat. p'sne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati Pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov GORENJSKA PREDILNICA p.o. Škofja Loka, Kidričeva c. 75 z navedbo "za razpis". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi. Kranj, marec - Nova Ljubljanska banka je izdala publikacijo "TVg vrednostnih papirjev v letu 1997", izšla je v slovenskem in angleškem jeziku. V Sektorju investicijskega bančništva v NLB sistematično spremljajo dogajanje na finančnem trgu, eden izmed rezultatov je tudi publikacija Trg vrednostnih papirjev v letu 1997. Ljubljanska borza je imela lani 1.175 milijard nemških mark prometa, kar je dobrih 20 odstotkov več kot leto poprej. Če upoštevamo, da je začelo na borzi na novo kotirati veliko vrednostnih papirjev in da se je tržna kapitalizacija z dveh milijard okrepila na štiri milijarde nemških mark, je ustvarjen promet realno manjši. Lani so bile najbolj prometne delnice novomeške Krke, čeprav so začele kotirati šele februarja. Na trgu dolžniških papirjev je bilo največ prometa z državnimi obveznicami druge izdaje, njihov tržni delež je bil 30-odstoten. Največ prometa je imel Publicum, ki je tako ohranil prvo mesto, sledita Creditansalt in Nova Ljubljanska banka, ki se je s šestega povzpela na tretje mesto, četrta pa je Banka Vipa. Hranilnica Lon poslovala z dobičkom Realne obrestne mere so že na spodnji meji znižanja, zato je z znižanjem inflacije zdaj na potezi država. Kranj, 9. marca - Hranilni- predvsem v kvalitetno rast ca Lon iz Kranja je lani obseg poslovanja povečala za 43 odstotkov in poslovno leto zaključila z dobičkom, o njegovi delitvi bo v začetku maja odločala skupščina delničarjev. Hranilnica Lon in Kranja je lani torej izjemno povišala svojo bilančno vsoto. Najbolj so narasle hranilne vloge občanov, predvsem dolgoročne kot najbolj kvaliteten bančni vir. Poslovno enoto so pred štirimi meseci odprli v strogem središču Ljubljane in z njo zaokrožili svojo prisotnost na trgu. Zato se letos usmerjajo ponudbe in rentno varčevanje, čemur je podrejeno tudi znižanje obrestnih mer. Hranilnica Lon je za svoje komitente - obrtnike in male podjetnike - realno obrestno mero že znižala na 5,9 odstotka. K temu seveda dodajo še temeljno obrestno mero. V Hranilnici Lon ocenjujejo, da so realne obrestne mere žena spodnji meji znižanja in da je zdaj na potezi država z zniževanjem inflacije. To velja tudi za pasivne obrestne mere, pri katerih hranilnica upošteva novi medbančni dogovor. Spet Združenje sejmarjev Kranj, 9. marca - Gospodarska zbornica Slovenije je pobudnik za ponovno ustanovitev odbora slovenskih sejmarjev pri zbornici. Le na ta način bi lahko zagotovili ravnanje po sprejetih pravilih za prirejanje sejmov in njihov koledar. V Sloveniji je danes več kot tisoč podjetij, ki so registrirana za organiziranje sejmov. To je primer za Guinessovo knjigo. Odbor pri zbornici bo zato moral* najprej sprejeti merila na podlagi mednarodnih standardov za prirejanje sejmov. V Sloveniji so sejemske prireditve danes vse bolj pogosto v opuščenih tovarniških halah, pod velikimi šotori, kar je v nasprotju z vsemi veljavnimi mednarodnimi standardi o sejemskih prostorih. Še bolj nerazumljivo pa je, da so med prireditelji sejmov tudi območne gospodarske zbornice, ki jih med drugim financirajo tudi sejemske hiše. Čudna konkurenca torej že kar na domačem dvorišču. Slovenija se bo zato morala začeti ravnati po mednarodnih pravilih na tem področju. Prave sejemske prireditve bodo le tiste z verifikacijo mednarodnega združenja sejmov. Samo takšne bodo tudi konkurenčne, primerljive in zanimive za tujino ter uvrščene v sejemske kataloge. • A. Ž. Optika 9v{}onokst optika in o k u 1 i s t i č n a a m b u I anta zdravniški okulistični pregledi za očala in kontaktne leče NOVE KOLEKCIJE SONČNIH OČAL '98 Johnson&Johnson mesečne, 14 dnevne in dnevne kontaktne leče na Mohorjevem klancu v Kranju, tel./fax: (064) 212 535 e-mail:optika.monokel@siol.net Bintl m.tw JASNOVIDEC IFUDIOLOG ERIK DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SAMJ 090 44 48 j SKRiV KOSTI LJUBEZNI- ZGODBE j i 090 75 17 : OSEBNI STIKI POSVE ti CELOVITO VIDENJE 09042 70 KRANI, 9.3.1998 MENJALNICA nakupni/prodajni i nakupni/prodij 1 DEM 1 ATS nakupni) prodajni 100 ITL BANKA CREDITANSTALT d.d Lj 93,50 94,40 13,20 13,50 9,30 9,80 EROS (Stari Mayr) Kranj 93,60 94,00 13,25 13,30 GORENJSKA BANKA (vse enote) 93,35 94,35 1 3,00 1 3,41 9,40 9,58 9,12 9,99 HRANILNICA LON, d.d Kranj 93,75 94,00 13,28 13,33 9,45 9,55 HKS Vio/ed Medvode HIDA-trznica Ljubljana 93,80 94,50 13,00 13,40 9,40 9,60 93,80 94,00 13,28 13,34 9,48 9,53 HRAM R0ŽCE Mengeš 93,80 94,07 1 3,30 1 3,38 9,45 9,54 ILIRIKA Jesenice 93,60 94,10 13,20 13,35 9,40 9,55 INVEST Škotja Loka 93,75 94,10 13,28 1 3,37 9,50 9,60 KREKOVA BANKA p.e.Šk. Loka 93,60 94,40 13,29 13,42 9,47 9,63 LEMA Kranj 93,60 93,90 13,23 13,32 9,45 9,52 V0LKS BANK-LJUD. BANKA.0*d..Li. 93,70 94,25 13,26 13,46 9,42 9,64 MIKEL Stražišče 93,60 94,00 13,25 13,35 9,43 9,55 NEP0S(Šk. Loka,Trata) 93,75 94,05 13,27 13,34 9,47 9,55 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka 93,60 94,15 13,04 13,38 9,33 9,67 R0BS0N Mengeš 93 80 94 20 1 3 25 13 41 9,48 9,63 PBS d.d. (na vseh poštah) 92,80 94,05 12,30 13,30 8,90 9,52 PRIMUS Medvode 9,40 9,58 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 9,45 9,60 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 93,40 94,15 13,20 13,38 9,43 9,58 SLOVENIJATURISTBoh.Bistrica 93.35 -13.00 -9.12 SLOVFNI.1ATURISTJesenice o*? 60 94 m 13 00 13 35 9.40 9.57 SZKB Blag. mesto Žiri 93,80 94,50 13,10 13,42 9,30 9,97 ŠUM Kranj 311-330 TAL0N 93,70 94,10 1 3,27 1 3,35 9,45 9,55 TENT0URS Domžale 93,60 94,30 13,20 13,40 9,35 9,70 TR0PIĆAL Kamnik-Bakovnik 93,80 94,05 13,28 1 3,34 VVILFAN Jesenice supermarket UNION 863-69* VVILFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 VVILFAN Tržič 53-816 POVPREČNI TEČAJ 93,60 94,16 13,16 13,37 9,37 9,62 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po l 3,30 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. PLINSTAL TEHNIKA in VlEgMANN STA PRIPRAVILA PREDSTAVITEV PLINSKE IN OGREVALNE TEHNIKE vie|mann VAS ZANIMVA OGREVALNA TEHNIKA? ŽELITE SPOZNATI OGREVALNO TEHNIKO ENEGA OD NAJKVALITETNEJŠIH IZDELOVALCEV OGREVALNE TEHNIKE NA SVETU? VAS ZANIMAJO PLINSKE PEČI, OLJNE PEČI, REGULACIJE ALI OSTALA OGREVALNA TEHNIKA? ŽELITE IZVEDETI VSE O PLINSKIH INŠTALACIJAH IN POGOJIH PRIKLJUČITVE NA ZEMELJSKI PLIN. vas zanima NAJEM PLINSKIH CISTERN PO ZELO UGODNIH POGOJIH. PREDSTAVITEV BO POTEKALA OD DANES, TORKA, 10. 3. 98, DO SOBOTE, 14. 3. 98, V PROSTORIH PLINSTAL TEHNIKE INDUSTRIJSKA 1A JESENICE, času od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 12. ure. V ČETRTEK, PETEK IN SOBOTO BO PRISOTEN TUDI TEHNIČNI SVETOVALEC PODJETJA VIESSMANN, KI VAM BO LAHKO PODROBNO PREDSTAVIL CELOTEN PROGRAM VIESSMANNA IN VAM TUDI STROKOVNO SVETOVAL. Podrobnejše informacije lahko dobile po telefonih 87702-11, 87702-13. "velika izbira novih in rabljenih vozil (mali oglasi) *ugodni krediti (od T+o%) *staro za novo "pooblaščeni se ličarska dela *'. Oslejte si in preizkusite novi MASTER in KANGOO Exp. (vozila že na zalosi) PRESA d.o.o., Cerklje (|tel.;(064)428-000, 4280011 /A RENAULT Kmetijski nasvet Dognojevanje ozimnih žit Ko se po končani zimi začne vegetacija, pregledamo posevke ozimin in ugotovimo njihovo stanje in gostoto. Optimalna gostota za ozimna žita je 350 do 450 rastlin (glavnih poganjkov) na kvadratni meter. Ozimna rž in ozimni ječmen hi morala priti v zimo v fazi polne razrasti, to pomeni, da so poleg glavnega poganjka še dobro razviti stranski poganjki, ki so sposobni dati klas. Pšenica ima za razliko od ostalih dveh žit sposobnost razraščanja spomladi. Pri pšenici stremimo za tem, da ima poleg glavnega poganjka dobro razvita še 1-2 stranka oganjka. Intenzivnost razraščanja pa uravnavamo z dognojevanjem z dušikom. V fazi intenzivne rasti od razraščanja do klasenja morajo imeti žita poleg ostalih hranil na razpolago tudi dovolj dušika, ki je motor rasti. Ob pomanjkanju dušika so posevki Žit svetlozeleni in se slabo razraščajo. Dušik vpliva na razraščanje posevkov in s tem na število klasov, v poznejših fazah razvoja pa na dolžino klasa in število klasov, ob pomanjkanju zgornji del klasa zakrni. Ker pa se dušik posebno rastlinam dostopna nitratna oblika ob večih odmerkih hitro izpere v podtalje - izven območja korenin in ostane za rastlino nedostopna, poleg tega pa lahko onesnaži talno vodo, moramo z dušikom gnojti racionalno glede na lastnosti tal in fazo razvoja žit. Sedaj je pravi čas za prvo dognojevanje žit, s tem pospešimo razraščanje posevkov. Uporabimo dušično mineralno gnojilo KAN27 % v količini 200 - 250 kg na hektar. Če jeseni nismo opravili osnovnega gnojenja, za dognojevanje uporabimo mineralno gnojilo NPK, ki ima višjo vsebnost dušika, kot je npr. NPK 15-15-15 v količini 350 do 500 kg/ha. Drugo dognojevanje opravimo v fazi kolenčenja v količini 200 - 250 kg KAN-a na hektar. Tretjič pa dognojimo ob klasenju v količini 150 kg KAN-a na hektar, ta ukrep poveča vsebnost beljakovin v zrnju. Pridelek žita določa število klasov na površino, število zrn v klasu in absolutna masa zrnja. Na vse te dejavnike pa lahko vplivamo s pravilno uporabo mineralnih dušičnih gnojil. Kmetijski svetovalec: Anton Potočnik, dipl. inž. Predavanja Urejanje planinskih pašnikov Jezersko - Kmetijska svetovalna služba vabi jutri, v sredo, ob sedmih zvečer v dvorano Korotan na Jezerskem na predavanje o urejanju planinskih pašnikov za nadzorovano pašo goved in drobnice. Novosti na tem področju bo predstavil prof. dr. Anton Vidrin z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Ekonomika pridelovanja poljščin Lesce - Jutri, v sredo, ob devetih dopoldne bo v prostorih KGZ Sava v Lescah predavanje Olge Oblak iz Kmetijskega zavoda Ljubljana o ekonomiki pridelovanja poljščin. Na predavanje vabi kmetijska svetovalna služba. Novosti pri poljščinah in denarne podpore Žabnica, Mavčiče, Kranj - Kmetijska svetovalna služba Kranj vabi na predavanja o poljedelstvu, na katerih bodo predstavili priporočene sorte poljščin, novosti pri varstvu poljščin ter letošnje denarne podpore kmetijstvu. Prvo predavanje bo v četrtek, 12. marca, ob devetih dopoldne v zadružnem domu v Žabnici, drugo v petek, 13. marca, ob enaki uri v domu krajevne skupnosti v Mavčičah, tretje pa v ponedeljek, 16. marca, ob devetih dopoldne v dvorani KGZ Sloga Kranj na Šucevi cesti 27. Pridelovanje čebule in čebulnic Naklo - Odbor kmečkih žena Naklo in kmetijska svetovalna služba vabita jutri, v sredo, ob pol osmih zvečer v prostore KZ Naklo na predavanje o tehnologiji pridelovanja Čebule in ostalih čebulnic. Predavala bo priznana strokovnjakinja mag. Nina Kacjan z Biotehniške fakultete. • CZ. 37. slovenski sejem kmetijstva in gozdarstva Zaščitene in zavarovane površine Prva slovenska kmetijska in gozdarska prireditev v Kranju bo letos tudi strokovno pestra, trajala pa bo od 3. do 9. aprila. Kranj - Prva slovenska kmetijska in gozdarska sejemska prireditev bo letos na razstavišču Gorenjskega sejma od 3. do 9. aprila že 37. po vrsti. Organizacijski odbor se je odloČil, da bo letošnji strokovni program še posebej poudaril zaščitene in zavarovane parkovne površine. Osrednja okrogla miza bo na letošnji prireditvi namenjena delu in bivanju na zavarovanih območjih zaščitenih parkovnih površin v Sloveniji, zlasti v Triglavskem narodnem parku. Vodila jo bo dr. Marija Markeš. Teoretično in praktično bodo predstavili tudi varno delo v gozdu, poseben poudarek pa bo v okviru spremljajočega programa na zavarovanju pašnih in gozdnih površin proti požarom. Letos mineva tudi deset let, ko so prav na tem sejmu izpostavili zaraščanje pašnih in gozdnih površin. Na sejmu se bo predstavilo tudi 15 kmetijskih, gozdarskih in agroživilskih šol iz vse Slovenije. Poseben prostor pa bodo imeli na sejmu tudi vrtnarstvo, cvetličarstvo, zelenjadarstvo, čebelarstvo, lovstvo, svetovalna služba za pospeševanje kmetijstva. Na prireditvi bo tudi več razstav: enodnevno ocenjevanje in avkcija telic, razstave drobnice, malih živali, kozjereje. Podelili boodo medalje za nove izdelke, poskrbeli pa bodo tudi za velikonočno ponudbo in nakupe. • A. Žalar Slovensko kmetijstvo in Evropska zveza Pomagaj si sam in ti bo še kdo poma Će se kmetje sami ne bodo dovolj dobro pripravili za vstop v Evropsko zvezo, jim tudi država in zveza s svojimi denarimi skladi ne bosta mogli pomagati* Kranj - "Ker ni znano, kakšna bo ob morebitnem vstopu Slovenije v Evropsko zvezo skupna evropska kmetijska politika, so tudi vse napovedi o posledicah za slovensko kmetijstvo precej negotove," je na četrtkovem predavanju o Slovenskem kmetijstvu in Evropski zvezi, ki ga je pripravilo Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske, dejal Miroslav Rednak iz Kmetijskega inštituta Slovenije. V Sloveniji so v takšnih okoliščinah predvideli pet možnih scenarijev. Po prvem naj bi v celoti veljala sedanja kmetijska politika, po drugem naj bi ohranili sedanjo politiko z izjemo kompenzacijskih plačil, tretji, zelo verjetni scenarij predvideva zmerno liberalizacijo evropske kmetijske politike z zniževanjem cen kmetijskih pridelkov in ohranitvijo kompenzacijskih plačil, četrti zmerno liberalizacijo in ukinitev kompenzacij, peti, malo verjetni scenarij pa popolno liberalizacijo s sprostitvijo cen in intervencijskih ukrepov. Ocene kažejo, da bi se slovenskemu kmetijstvu prihodki povečali le ob prvem in drugem scenariju, v vseh ostalih bi se zmanjšali, ob popolni liberalizaciji (peti scenarij) na manj kot petino sedanjega prihodka. Večino sprememb v kmetijski politiki bi finan- Zaostajanje za Evropsko zvezo V Sloveniji se stopnja zaščite kmetijstva povečuje od 1993. leta dalje, vendar še vedno pomembno zaostaja za Evropsko zvezo. Pri nas je zelo nizka stopnja zaščite pri krmnih žitih in govejem mesu, podobna kot v Evropski zvezi je pri mleku in perutninskem mesu, višja pa pri sladkorni pesi, oljnicah, jajcih in prašičih. Proračunske podpore kmetijstvu predstavljajo v Evropski zvezi skoraj četrtino kmetovih prihodkov, medtem ko pri nas približno desetino. Domača podpora in načrti Evropska zveza namenja iz svojih skladov precejšnje denarje tudi za naložbe v kmetijstvo in podeželje, za pridelavo hrane na težjih območjih, za predelavo in trženje kmetijskih pridelkov in za druge projekte "strukturne in regionalne politike", vendar le, če za toprispeva denar tudi država in česo za to pripravljeni programi. Evropa bi bržkone zagotovita nekaj denarja tudi za preprečevanja zaraščanja v Sloveniji, toda spet le na podlagi programov. cirali porabniki hrane ali državljani kot davkoplačevalci. Izboljšanje za govedorejo in sadjarstvo? Ob tem, ko se ne ve, kako se bo spremenila evropska kmetijska politika, so precej negotove tudi napovedi, kaj se bo ob morebitnem vstopu Slovenije v Evropsko zvezo dogajalo s posameznimi kmetijskimi dejavnostmi. Strokovnjaki ocenjujejo, da lahko pričakujejo izboljšanje v govedoreji, sadjarstvu in hmeljarstvu, vendar le zato, ker je sedanji položaj teh dejavnosti slab. Dohodkovni položaj pridelovalcev Žit in oljnic ter ovčerej cev bo odvisen predvsem od tega, ali bodo deležni kompenzacijskih plačil ali ne. Za pridelavo vrtnin, krompirja in grozdja ter'za rejo prašičev in perutnine bodo proračunske podpore skromne ali pa jih sploh ne bo, zato bo položaj teh dejavnosti najbolj odvisen od evropskih oz. svetovnih cen. Položaj slovenskih pridelovalcev sladkorne pese in jajc se bo v Evropski zvezi skoraj zanesljivo poslabšal, še vedno pa bo lahko ugoden. Pri cenah brez pravila in ciljev Evropska zveza zasleduje s tržno cenovno politiko kmetijskih pridelkov določene, jasno razpoznavne cilje, medtem ko v Sloveniji ni nobenega pravila. Pri cenah, ki so na splošno nižje kot v Evropski zvezi, je opaziti velika nihanja« ki ne vodijo k nobenemu cilju, je dejal Miroslav Rednak in poudaril, da je to tudi posledica tega, ker pri nas za razliko od Evropske zveze nimamo kompenzacijskih plačil. Slovenija bi po njegovem mnenju morala spremeniti kmetijsko politiko in jo postopno prilagoditi skupni evropski politiki. Sedanja politika ne vodi k temu cilju. • C. Zaplotnik Zborovanje slovenskih in koroških ovčerej cev Ovčerejci predlagajo ovco za maskoto olimpijskih iger Društvo ovc jezersko solčavske pasme bo s programom za oživitev reje tovrstne pasme ovc na avtohto' nih območjih kandidiralo za sredstva Phare programa Evropske skupnosti za obmejno sodelovanj^ Jezersko - Ovčerejci z Jezerskega, iz Tržiča, iz Solčave, iz Luč in iz Ljubnega, ki na avtohtonem območju redijo večje ali manjše trope ovc jezersko solčavske pasme, so se v nedeljo v hotelu Planinka na Jezerskem zbrali na prvem rednem občnem zboru lani ustanovljenega društva, po zboru pa je bilo prvo mednarodno strokovno zasedanje, na katerem so poleg slovenskih sodelovali še avstrijski strokovnjaki in ovčerejci, ki so med drugim predstavili dosedanje izkušnje z Evropsko zvezo. Kot je povedal predsednik društva Primož Muri, študent petega letnika veterinarstva z Jezerskega, so se v društvu lani ukvarjali predvsem s formalnostmi, potrebnimi za registracijo, januarja letos pa so začeli pripravljati program, s katerim bodo kandidirali za 140 tisoč ekujev Pharove pomoči Sloveniji. Program naj bi obsegal izgradnjo novega centra za testiranje bodočih plemenskih ovnov na avtohtonem območju pasme, priključitev na internet omrežje za izmenjavo podat- kov iz rodovniške knjige med našimi in avstrijskimi rejci ter Biotehniško fakulteto, oblikovanje lastne blagovne znamke, obveščanje porabnikov o posebnostih izdelkov s tega območja, prirejanje turističnih in promocijskih prireditev v sodelovanju z avstrijskimi rejci, nadzor nad zdravstvenim stanjem in reprodukcijo tropov, strokovna predavanja za rejce, izobraževalne seminarje za trgovce in gostince ter predavanja v šolah. S tem bi povečali število ovčerejcev in stalež ovc jezersko solčavske pasme (zdaj Predlog ovčerejcev za maskoto olimpijskih iger treh dežel. Primož Muri jih je okrog šeststo), preprečili zaraščanje visokogorskih travnikov in planin, dosegli napredek v selekciji, usklajeno pre-komejno vodenje rodovniške knjige, organizirano trženje, zaščitno blagovno znamko za izdelke s tega območja ter izmenjavo plemenskih živali, genetskega materiala in izkušenj. Če bodo s kandidaturo uspeli, bodo program začeli uresničevati prihodnje leto. Slovensko društvo ovc Je' zersko solčavske pasme J podprlo pobudo sorodneg društva z avstrijske KorošK^ ki za maskoto zimskih olnfl' pijskih iger treh dežel leta 200 predlaga ovco, ki je najboJ avtohtona žival na obmocj olimpijskih tekem. Avstrije predlagajo ime maskot Olammpia, slovenski ovčerej pa še iščejo primerno ift' Predlog bodo poslali tudi slovenskemu olimpijskemu kooi> teju. Med ostalimi dejavnost^ društva omenimo še to, da letos z 20 do 30 ovcami sodf lovalo tudi na razstavi dr° niče na kmetijsko gozdarske sejmu v Kranju, poleti pa ovčarskem balu na Jezerske & Na občnem zboru drust • ki šteje 45 članov, so *. predsednika ponovno izV°' Primoža Murija, v upravne odboru pa bodo Jelko Kfi,stl/ vec, Janez Vuk in J8** Vogelnik (Tržič), Barbara * g ban, Domen Matk in VI* Poljanšek (Solčava) ter J»% Brolih ml. in Janez Smrt" (Jezersko). • C. Zaplotnik AUTOMOBILSKI TRG Torek, 10. marca 1998 YZY "v * ,ww"*''"" * "w 11. STRAN • GORENJSKI GLAS 68. Mednarodni avtomobilski salon Ženeva 1998 { KERŽflN AVTO SERVIS FRANC KERŽAN, s.p. || GoriČica 3, 4205 Preddvor tel.: 064 451 043 tel., Fax: 064 451 359 mobitel: 0609 621 450 KLEPARSTVO • LIČARSTVO • MEHANIKA • VLEKA i Skrb za nasledstvo Forda Escorta Eno večjih presenečenj avtomobilskega salona v Ženevi so Pripravili pri Fordu. Večino razstavnega prostora so namreč namenili dvema različicama popolnoma novega avtomobila, ki bo nasledil ostarelega escorta in se postavil ob bok največjima tekmecema vw golfu in novemu oplu astri. Novinec se vsaj za zdaj imenuje focus, do jeseni, predvidoma oktobra, ko ga bodo Pokazali od bliže in začeli prodajati, se ime lahko še spremeni, oblika in vse ostalo pa ne dosti. Tovarna bo avtomobil ponudila z vseni znanimi motorji, ki pa so v povprečju tudi za četrtino Varčnejši in kar za polovico tišji, poleg tri- in petvratne karoserijske različice bosta na voljo tudi štirivratna limuzina in kombi. Citroen Xsara še v tretji različici CITROEN AVTOODPAD DOBRAČEVSKA ULICA 32, 4226 ŽIRI tel. in fax: 064/692-194 mobitel: 0609/632-593 Odkup rabljenih ali poškodovanih avtomobilov CITROEN ter prodaja rabljenih ali novih rezervnih delov z montažo ali brez. TRGOVI N A Z NOVIMI IN RABLJENIMI AVTODELI AVTOKLEPARSTVO AVTOODPAD PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED J«I*AN KRNICAH Uvorje 93, 4207 CERKLJE, tel. & fax: 064/422-221 AVTOELEKTRIKA IVAN JENKOLE SPODNJA BESNICA 5 A Tel.: (064) 403-857 ROČNA AVT0PRALNICA PIČMAN, d.o.o. Brltof 39, Kranj telefon: 064 241 543 Po 18 letih novi (deveti) Rolls Royce Britanski Rolls Royce letos praznuje 94 let, v svoji zgodovini z vzponi in padci pa so skupaj z novincem predstavili vsega devet modelov. Najnovejši, ki so ga predstavili s temu primernim pompom, se Citroen je po uspešnem začetku prodaje lansko leto nove kombilimuzinske xsarc, v boj za kupce po'slal še različici coupe in break. Medtem ko je coupe že v prodaji, bodo pohiteli tudi z ličnim in prostornim petvratnim break-om, ki premore 517, oziroma pri podrti zadnji klopi kar 1512 litrov prtljažnega prostora. Po prtljažnih merah se avtomobil torej vzpenja nad večino razrednih tekmecev, xsari break pa se obetajo dobri časi tudi zato, ker naj ne bi bila občutno dražja od kombilimuzinske različice. Pri Citroenu Slovenija obljubljajo, da bo podaljšam zadek stal samo približno dodatnih petdeset tisočakov tolarjev pri osnovni različici. Pokrovitelj novinarske ekipe na avtomobilskem salonu v Ženevi: SERVIS ŠTERN KRANJ, uradni prodajalec in serviser za vozila znamke Škoda imenuje silver seraph in ob poveličevanju klasičnih in tradicionalističnih vrednot in oblike, premore tudi dovolj sodobne tehnike. Avtomobil ni več povsem angleški, kajti dvanajstvaljnik s 326 konjskimi močmi prihaja iz bavarskega BMW-ja, kjer se med drugim resneje zanimajo za nakup še zadnje ototške avtomobilske trdnjave. Tovarna je prvič v zgodovini med tehničnimi podatki omenila tudi najvišjo hitrost (225 kilometrov na uro). Seveda je jasno tudi to, da je silver seraph namenjen zgolj mod-rokrvnežem. 68fh Motoi »hrf sttm Cterwwa,Mareh 5 13 i Besedilo in fotografije: Matjaž Gregorič moto d.o.o. trgo isina Šuceva 27, Kranj tel. 064/268-515 fax: 064/268-514 ILHf GENERALNI ZASTOPNIK Liridrier" MESTNA OBČINA KRANJ GOHENJSKAlHfcVIZUA | v—---V_^J Občni zbor Gasilske zveze Škofja Loka Ko pomagaš drugim, pomagaš tudi sebi Škofja Loka, 9. marca - Predsednik Gasilske zveze Škofja Loka Rudi Zadnik je na občnem zboru dejal, da je bilo delo Gasilske zveze in prostovoljnih društev v preteklem letu zelo aktivno in uspešno. Upajo, da bo tudi v letu 1998 tako in želijo, da bi bilo čim manj požarov. Zadnik je še dodal, da je bilo veliko nalog opravljenih na organizacijskem področju, usposabljanju, delu z mladino, članicami, veterani in na operativnih nalogah. Organiziranost Gasilske zveze Škofja Loka v povezavi štirih občin zahteva tudi veliko koordinacijskega dela, povezovanja in usklajevanja nalog na organizacijskem in operativnem področju. Tudi poveljnik Metod Jamnik je mnenja, da so preteklo leto zaključili uspešno. Velik poudarek je bil na izobraževanju za specialnosti in tudi splošnemu gasilskemu izobraževanju za pridobivanje posameznih nazivov. Velik problem je financiranje gasilstva, saj finančna sredstva, ki jih nakazujejo občine za dejavnost gasilstva, ne zadoščajo za opravljanje nalog v celoti. V preteklem letu so gasilci sodelovah na 104 intervencijah, od tega je bilo 77 požarov. Ker želijo to število zmanjšati, bodo v letu 1998 velik poudarek dali na preventivno dejavnost, predvsem mladih v osnovnih in srednjih Šolah. Požrtvovalnosti gasilcev ne more poplačati nič, saj nemalokrat v svojih akcijah tvegajo tudi svoja življenja. Mnogi si za svoje delo zaslužijo razna priznanja in odlikovanja. Tako sta posebno priznanje za aktivno delo na taborjenju z gasilsko mladino dobila Marija Uranjek in Gašper Debeljak. Priznanja Gasilske zveze Škofja Loka pa so dobili: Igor JuriČan, dr. Andrej Šubic, Edo Jurca, Janez Kopač, Franci Mihelčič, Janko Rant, Janez Sušnik, Matjaž Rudolf, Roman Kokalj in Miran Mlinar. Republiška odlikovanja so dobili: Pavle Razložnik, Franc Žaberl, Miloš Kameošek, Franc Pfajfar, Rudi Zadnik in Metod Jamnik. Janez Sušnik pa je prejel še bronasti znak civilne zaščite. Posebno nagrado za nagrajene literarne in likovne prispevke je dobila Osnovna šola Cvetko Golar iz Škofje Loke. • K. Škrbo, foto: T. Doki Na Gregorjevo vržemo luč v vodo Železniki, 10. marca - Nekdaj so na Gregorjevo obrtniki in rokodelci na predvečer Gregorjevega, ko se dan prevesi, po rekah in potokih v peharjih puščali sveče in prižgane oblance. Ker so bili dnevi vse daljši, jim pri delu ni bilo treba več uporabljati luči, in so jo zato simbolično spustili po vodi. Peharje so čez čas zamenjale iz lesa ali kartona izdelane hišice, ki so se tudi v Železnikih ohranile vse do danes. Letos bodo v Železnikih luč v vodo vrgli jutri, ob 17,30 uri v PInadi. Gregorčke, kakor se reče hišicam, si do jutri še lahko ogledate v prostorih Galerije muzeja. Komisija bo med razstavljenimi gregorčki izbrala osem najizvirnejših, ki bodo nagrajeni s simbolično nagrado, obenem pa bodo predstavljeni na letošnji prireditvi v ljubljanskem Inter-sparu, na katerem bodo železnikarski turistični delavci predstavili ta stari običaj. In če se vrnemo k sami prireditvi - ta bo kot rečeno jutri v PInadi, za uvod v spuščanje luči po vodi bo poskrbel kratek kulturni program, nato pa bodo učenci Onovne šole Železniki, ki so izdelali večino, če ne že vseh gregorčkov, le te s prižgano svečko spustili po bajerju. Na prireditvenem prostoru bodo poskrbeli tudi za manjše okrepČilo, prav SVET SREDNJE EKONOMSKE IN UPRAVNO - ADMINISTRATIVNE ŠOLE KRANJ KRANJ, Komenskega ulica 4 razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 53., 144. ali 145. členu zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS 12/96) ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovnega dela zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Delo bo začel opravljati 1. 9. 1998. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v vzgoji in izobraževanju ter kratko vizijo vodenja šole v naslednjih štirih letih pošljite priporočeno v 8 dneh po objavi na naslov: Srednja ekonomska in upravno administrativna šola Kranj, Komenskega ulica 4, 4000 Kranj, s pripisom "za razpis ravnatelja". O izbiri bodo kandidati obveščeni po končanem izbirnem postopku. Prosvetno društvo Vodice je v nedeljo (napol) uspešno oddajalo stanovanje Oddamo stanovanje z enim oknom in vrati Tako so v vabilo k ogledu prve gledališke uprizoritve Podnajemnikov zapisali člani Prosvetnega društva v Vodicah. Ogled enosobnega opremljenega stanovanja je bil nadvse zanimiv, udeležili pa so se ga tudi nekateri člani prvotne, televizijske postavitve te Peršakove igre. Vodice, 8. marca - Po trinajstih letih je v nekoliko spremenjeni in nanovo interpretirani obliki občinstvo ponovno zagledala drama Toneta Peršaka Podnajemniki. V letu 1985 je režiser Igor Šmid, takrat študent akademije za gledališče, radio, film in televizijo na nacionalni televiziji kot svoje diplomsko delo kot prvi postavil in predstavil Podnajemnike. Ti so trinajst let počivali spravljeni v predalu, na mednarodni praznik žena pa se je šest "brezdomcev" ponovno potegovalo za kompletno opremljeno enosobno stanovanje. Naj za tiste, ki se prve, televizijske izvedbe igre ne spominjate več, na kratko povzamemo vsebino - v oglasniku se znajde oglas o oddaji stanovanja v najem. Stanovanje meri 37 kvadratnih metrov, ima ena vrata in eno okno in je kompletno opremljeno -ima bojler, umivalnik, štedilnik s pečico, kredenco, kavč, mizo s stoli, omaro, obešalnik, nočno posodo in še kaj. Ker je stanovanjska stiska v Vodicah kar precejšnja, se na oglas javi šest potencialnih najemnikov - študent Vito, gospodična Melanija, podjetnik Janez, zelenjavar Sead, mamica Marija ter študentka Barbara. Med šestimi kandidati se razvijajo pravi mali boji, največja ovira za večino pa predstavlja vnaprejšnje plačevanje stanarine. Med igro v zaupnem telefonskem pogovoru lastnice izvemo, da je to pravzaprav nujno, saj naj bi hišo s stanovanjem vred porušili, najemnina pa bi pač ostala. Približevanje razpletu vse bolj oža številčnost najem-niških kandidatov, dokler ne odide še zadnji. Ko vsi odidejo, se skrivnostno odpre okno in skozenj zleze študent Vito, ki se v svojem novem domovanju, kolikor udobno le to dopušča, tudi vseli. Vsem prepirom, pregovarjanjem, predlogom in nesklepčnosti navkljub. Igra se zaključi s projekcijo prihodnosti najemniških kandidatov, za čisto pravi konec pa posktbi glasbeni vložek, v katerem se ponovno predstavijo vsi najemniški kandidati in "lastnica" ter se s petjem poslovijo od občinstva. Ritem in melodija petja posameznikov pa gledalca še zadnjič opomni o njihovih temperamentih. Po predstavi je "prvi režiser" Igor Smid takole strnil svoje občutke: "Predstavo sem delal kot diplomsko nalogo, danes pa sem ugotovil, da navkljub dejstvu, da je od takrat minilo dobrih deset let, večino bese- Šest podnajemnikov ali kdo bo koga... dila še vedno znam na pamet. Priznam, da sem bil kar prijetno presenečen, ko so se vodiški gledališčniki spomnili na ta tekst, ker je zagotovo delo, na katerega se je tudi danes treba spomniti. Dekletom in fantom, ki so se prvič oglasili pri meni, sem izročil originalen Peršakov tekst, priskrbel sem jim tudi posnetek televizijske igre, obenem pa jim naročil, naj poskušajo celotno stvar predstaviti po svoje. In tega so se, držali, resda osnova vendarle ostaja taka, kot na moji, televizijski predstavitvi, vendar pa v njihovi izvedbi ne manjka aktualizacij, še posebej pa mi je všeč tisti srednji, pantomimični del, pa tudi konec je zelo zabaven. Skratka njihovo izvedbo in delno aktualizacijo lahko sarnp pohvalim." Če bi si tudi vi radi ogledali stanovanje ozirom2 Podnajemnike, naslednja moZ' nost bo prihodno soboto pfa! tako v vodiški dvorani, vsi, ki 01 Podnajemnikom ponudili goS' tovanje v vaši dvorani, pa se lahko obrnete na Damja«*8 Stanonika (061 823-665). P°d' najemnike si zagotovo spla^ ogledati, saj njihova aktualnost kljub dobremu desetletju 111 izgubila svoje aktualnosti. lfl ko smo že pri aktualnosti - 1,8 premierni večer, ki je bil ob?' nem tudi mednarodni prazni" žena, je vsaka ženska predsta^' niča ob vstopu v dvorano dobil* rdeč nagelj. Vse najboljše of prazniku na gledališki način-Tj.Speh»r Osem dogodkov v mesecu ali kako praznovati s štirimi župani Marija je očitno nadžupanja Tako gre vsaj sklepati po dejstvu, da so se na njenem praznovanju zbrali trije sedanji in en prejšnji župa*1. Četena Ravan, 7. Marca - V soboto sem se odpravil na kmečki turizem Frenka Dolenca. Pravzaprav mi ni bilo čisto jasno, kaj in kdo praznuje, ampak, sem si rekel, bom že videl. In res se nisem dosti zmotil - v kmečki sobi je za mizami sedela velika množica ljudi. In med njimi sem najprej opazil štiri zanimive goste -"domačega" gorenjevaško-poljanskega župana Jožeta Bogataja, njegovega škofjeloškega kolego Igorja Drakslerja ter železnikars-kega župana Alojza Čufarja. Trem sedanjim županskim glavam je družbo delal še nekdanji škofjeloški župan Peter Hawlina. In seveda nikakor ne morem mimo slavljenice - Marije Čemažar iz Zaprevala. Na vprašanje, za kaj tako slavje, se je Marija le nasmehnila, če bi se vam v enem mesecu zgodilo osem takih in drugačnih dogodkov, bi verjetno tudi vi imeli kar nekaj razlogov za tako slavje. Pa pojdimo kar lepo po vrsti... bilo na vrsti veselje. V prijetnem, predvsem pa gostoljubnem zavetju Dolenčevega doma se je letos zbralo trideset gostov. Ob hrani in pijači ter glasbi harmonikarja so se pogovorili o tem in onem. Med povabljenimi je bil tudi javoski župnik Vojko Seljak, pa ljudski pesnik Peter Jeran, oba Marijina brata z ženama ter seveda, kot smo v uvod dejali, štirje župani. Škofjel0*' ki župan Igor Draksler je. šali dejal, da bi si Manj* zaslužila naziv NADŽUP^' NA, saj ji pod eno streh uspe zbrati kar tri od župai^j vsi trije sedanji in nekdaj župan pa so si bili edini, da11 Marijino praznovanje vedn radi pridejo. U.Š. Veselo vzdušje pri Dolencu Torej, 5. marca slavi Marija obletnico poroke. Nato pride na vrsto osmi marec, dan žena. 10. marca praznuje rojstni dan, devet dni kasneje pa obletnico cerkvene poroke. 25. marca ima god, 26. marca sta z možem imela ohcet, žal pa je na taisti dan tudi umrl. Pokopali so ga na zadnji marčevski dan. Marec je torej povsem njen mesec, čas, ko se posveti prijateljem, ki pa jih ni malo. Letošnje praznovanje so začeli v javorski cerkvi, kjer je bila maša za moža, obenem pa priprošnja za srečno operacijo kolkov, ki jo čaka v prihodnjih dneh. In nato je Gasilska slika Dobrodelna prireditev za pomoč Sožitju Bukovica, 7. marca - Na predvečer osmega marca je bij v dvorani zadružnega doma na Bukovici dobrodcln' koncert, katerega izkupiček so namenili Društvu M pomoč duševno prizadetim Sožitje, Prireditev je bila s,e posebej zanimiva zaradi zanimive, predvsem pa kvali* tetne zasedbe nastopajočih. Polni dvorani so se predla* vile varovanke varstveno delovnega centra Centra slep1*1 in slabovidnih, Pevski zbor Osnovne Šole Bukovica> tamburaška skupina Bisernica ter Mešani pevski zbor Sele. Člani slednjega prihajajo iz, avstrijske Koroške, zbora pa vodi mag. Roman Verdel, dobršen del njihovega programa obsegajo slovenske ljudske pesmi, repertoar pa dopolnjujejo tudi z umetnimi, zahtevnimi pesmimi. P76; kratkim so se vrnili s turneje na Nizozemskem in v Prag|» trenutno pa se pripravljajo na tritedensko turnejo P*j Argentini. Mešani pevski zbor vsako leto pripravi pevs^-vikend, na katerem utrdijo pridobljeno znanje, letošnji J ^ potekal ta konec tedna v Škofji Loki, prav zato pa so & odločili, da bodo del svojega časa namenili tudi za nastop na tej dobrodelni prireditvi. •U.Š. Praznik žensk osmi marec nekoliko drugače Policisti so svoje žene postavili na led Na hokejskem turnirju na Bledu so se pomerile žene radovljiških in jeseniških policistov, šivilje Sportine in kranjskogorske krupjejke. In zmaga? Radovljiških policajskih "put", seveda. Bled, 8. marca - V nedeljo nekaj čez osmo zjutraj sta na ledu blejske ledene dvorane hokejske palice prekrižali ekipi Športnega društva Bled 92 in Sportine. Nič nenavadnega, bi lahko rekli, dokler ni sodnik že pred začetkom opozoril ekipe Sportine, da je na ledu lahko samo pet igralcev, ne pa vseh sedem. In dokler ni nekoliko nenavadna, počasnejša igra in žensko vreščanje razkrilo, da na ledu stojijo - ženske. Ob dnevu žena je namreč Športno društvo Bled 92 pripravilo prvi hokejski ženski turnir, na katerem so se Pomerile štiri ekipe: ekipa ŠD Bled 92, katere glavnino sestavljajo žene radovljiških m blejskih policistov (edino v golu imajo pravo policistko), ekipa ŠD Modra strela s Policistkami in ženami jeseniških policistov, ekipa zapo- so si jo sposodile od mož ali drugih članov klubov, edinole drsalke so imele elegantne -bele. Tekmo sta sodila dva (moška) sodnika, pravila so bila podobna tistim na pravih (moških) tekmah. In kakšna je bila igra (vsaka tekma je trajala dvakrat po dvajset minut)? Med zvečine moškimi gledalci je izzvala predvsem obilico smeha, trenerji Zmagovalna ekipa ŠD Bled 92 - same sebe so poimenovale Pute - je pred tekmo opravila šest treningov. Pred leti so igrale kar med moškimi, nato pa so se odločile "osamosvojiti" in so ustanovile svojo hokejsko sekcijo. slenih v Hit Casino Kranjska Gora ter ekipa deklet, zaposlenih v blejski Sportini. Skupaj je bilo prijavljenih kar 54 hokejistk, najštevilnejša je so s klopi vneto vpili navodila, igralke so se trudile po svojih močeh, padlo je kar nekaj golov, da padcev hokejistk niti ne omenjamo. Nekatere brugouvrščene jeseniške Modre strele pred dvobojem, menda So igrale precej grobo. [jila ekipa Modra strela z 19 so bile kar precej borbene, t^kejistkami, pri Bledu 92 jih tako da je prišlo do kar nekaj Je igralo 13, pri Sportini 10 in poškodb; eno hokejistko so s £n Časi noju 12. Oprema? poškodovanim gležnjem celo Cisto prava hokejska, igralke morali odpeljati v bolnišnico. Medtem ko so mamice igrale, so očki imeli drugo delo. Zmagale radovljiške "policajke"Na turnirju smo videli štiri dvoboje; v prvi tekmi sta se pomerili ekipi Sportine in ŠD Bled 92, premočno so zmagale igralke Bleda 92 s kar osem proti ena. Drugo tekmo med Modro strelo in Hit Casinojem so dobile Modre strele, ki so se nato v finalu pomerile z Bledom 92. Po napeti in borbeni, na Čase kar grobi igri je zmaga zasluženo pripadla ekipi gostiteljic, torej SD Bled 92. Rezultat je bil tri proti ena. Tretja je bila ekipa Hit Casinoja, četrta pa Sportina. Zmagovalke so prejele prehodni pokal, ki jim ga je podelil novi načelnik UNZ Kranj Jaka Demšar, nagradili so najboljše igralke, prav vse tekmovalke pa so dobile praktične nagrade. Pri opremi je bila nujna pomoč moških rok. f8ralke v akciji, vratarka Sportine je kasneje ubrala svojo aktiko: v golu je ves čas kar ležala,.. In zakaj so se ženske na osmi marec odločile za tako drugačno praznovanje? Kot je povedala neutrudna organizatorka policistka Ivica Javor Strašnik, so s turnirjem skušale dokazati, da igranje hokeja na ledu ni le moško opravilo, temveč da so tej težki športni panogi kos tudi žene in matere. Športno srečanje naj bi že tako obremenjenim ženskam pomenilo kanček raz-vedrila in oddiha, predvsem pa zabave. Podobno tekmovanje so pripravili že lani, vendar sta se tedaj pomerili le dve ekipi. Letos so uspeli pritegniti že štiri ekipe, potrudili so se tudi z organizacijo, saj so pridobili kopico sponzorjev, pripravili so tudi srečelov. Ivica Javor Strašnik pravi, da si želijo, da bi športno srečanje postalo tradicionalno in da bi se prihodnje leto srečalo še več ekip, zelo veseli bi bili, če bi se turnirja udeležila tudi kakšna ženska hokejska ekipa iz sosednjih držav. • U. Peternel Z Gorenjskim glasom na pomladni izlet V Izolo ali v Atomske Toplice Prihodnji petek zvečer, natanko ob 20.55, uri se tudi formalno, na koledarju torej, začenja pomlad. Prvo pomladno soboto, 21. marca, Vas vabimo na izlet na morje, v Izolo, v Simonov zaliv. Udoben avtobus podjetja INTEGRAL TRŽIČ, d d, bo v soboto zjutraj odpeljal iz Tržiča, z "ovinkom" do Radovljice, s postanki v Kranju, Škofji Loki in Medvodah. V hotelskem kompclsuSimonov zaliv bo dovolj časa ta sprostitev v pokritem bazenu z morsko vodo. Prispevek k stroškom izleta: za naročnike Gorenjskega glasa samo 2.500 tolarjev; za ostale bralce in bralke 3.500 SIT. Izlet bo vodila Božena Avsec * * * Kdaj ste zadnjič obiskali Atomske Toplice? Vas zanima, zakaj je to naravno zdravilišče med najboljšimi v državi? Morda ne veste, kaj vse obsega turistična ponudba občine Podčetrtek? Vabimo Vas na rajžo v Atomske Toplice pri Podčetrtku prvo aprilsko soboto, 4. aprila. Rajžali bomo z udobnim avtobusom, ki bo zjutraj vožnjo začel v Radovljici, s postanki v Kranju, Škofji Ix)ki in Vodicah. Prispevek k stroškom znaša 3.500 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa, oziroma 4.500 tolarjev za nenaročnike. Naročniki, ki ste že plačali celoletno naročnino za 1998. leto, imate 500 SIT nižji prispevek k stroškom! Izlet bo vodila Božena Avsec, zato ne bo dolgčas: poleg obiska bazenskega kompleksa se bo dogajalo Še marsikaj ... Informacije in prijave za vse Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 = molooglasna služba Gorenjskega glasa; ali 064/ 223 - 111 ~ tajništvo Gorenjskega glasa. Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati Glasov avtobus. Pri prijavi ni potrebno vnaprej plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta - verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Glede prijav za Glasove izlete le še to: nekateri, ki se prijavite za Glasove izlete, s tem rezervirate sedeže, pa se zatem tik pred zdajci v zadnjem tednu pred izletom premislite, dejansko onemogočite udeležbo nekomu drugemu. Zatorej velja: prijave za Glasove izlete naj bodo tesne Na Glasi PIVOVARNA UNION V Petrolu ob osmem marcu niso pozabili na ženske Prijazni Petrolovci prijetno presenetili V nedeljo so vsem ženskam podarili rdeč nagelj in jim ponudili cenejše pranje avtomobila Bled, 8. marca - Ob številnih debatah, ali ima mednarodni praznik žensk osmi marec sploh še kakšen pomen, so v našem največjem naftnem podjetju Petrol od besed prešli k dejanjem in se s simpatično gesto spomnili svojih ženskih strank. V nedeljo so že od ranega jutra naprej vsem ženskam, ki so prišle na bencinske servise po Gorenjskem, podarili rdeč nageljček in jim voščili ob prazniku. Na bencinskem servisu na Bledu pa so prijazni črpalkarji vsem ženskam ponudili tudi cenejše pranje avtomobi- la. Namesto dobrih 700 tolarjev so dame za pranje morale odšteti samo 300 tolarjev. Kot so nam povedali Petrolovci na Bledu, je bila večina žensk prijetno presenečena nad to gesto, saj marsikatera niti doma niti v službi ni bila deležna nobene pozornosti. Praznik gor ali dol, prijazno podarjene cvetice se razveseli sleherna ženska. Verjetno pa se je našel tudi kakšen šparoven Gorenje, ki je samo zaradi cenejšega pranja za volan posadil svojo boljšo polovico in jo poslal na Petrol... • U. P. Moda KM, bluza, jakna Znova in znova modni kreator ji radi ponudijo oblačila v karu. Tokrat so to bluze in jakne. Klasična srajčna bluza je torej spet v modi. Če jo nosimo h krilu, bo delovala zelo ženstveno, k jeansu pa povsem športno. Posebnost pri našem modelu so manšete in obrobka za gumbnice in gumbe, ki so obrnjeni po-prek. Blazer pa ima širok ovratnik, se dvojno zapenja, na hrbtu pa ima razporek. Italijanska klasika, pravijo takemu modelu. S »ladica za danes Lešnikov Lešnikov venec j venec e sočna sladu :a, i ' katero s eamesimo narezana jabolka, mlete in cele lešnike. Ko bo na mizi, bo to pravi mali domači praznik. Potrebujemo: 400 g moke, 1 /ličku pecilnega praška, ščepec soli, 300 g margarine, 450 g sladkorja, 150 g mletih lešnikov, 10 g lesnikovih jedrc, 2 otupljeni in na kockice zrezani jabolki, nekaj žlic mleka, 3 jajca. Margarino penasto umešamo s sladkor razstopi, dodajamo drugo za drugim jajca in mešamo Še naprej, da dobimo enotno zmes. Presejemo moko, pecilni prašek. Moko, pecilni prašek in sol primešamo margarini, sladkorju in jajcem. Dodamo toliko žlic mleka, da dobimo testo, ki se težko trga od žlice, ko jo dvignemo. Primešamo mlete lešnike in Namestimo venčni model sladkorjem. sesekljana jat potresemo z m Ika. tn ga ilo moke (v tako pripravljenem modelu ClIilO £ 1 1 T It prehladi »roti tem nadlogan >sti magnezija, mangana, bakra, kobalta* cinka, železa, fosforja, kloridov, vodotopmh silikatov, fluoridov, jodidov, vitaminov A E, B (od BI do BI2), encimov, fitoster-inov, aromatskih snovi itd. Posebno pomembne so v medu kvasine, ki že v zelo majhnih količinah povzročajo, da stečejo najrazličnejši presnovni procesi, po katerih se posamezne snovi v telesu spreminjajo. V medu je tudi cela vrsta raznih organ-skih kislin oce-tna, mlečna, jabolčna, limonina, glikolova, ki imajo pomembno vlogo pri presnovi. Med vsebuje tudi snovi, ki preprečujejo vnetne spremembe - ovirajo bakterije pri razvoju, zato so jih včasih uporabljali tudi za zdravljenje ran. Med deluje tudi anlisklerotično. Povečuje odpornost jeter in ugodno deluje pri obolenjih jeter, pri vnetju in cirozi. Med je odlična hrana za možganske, srčne, jetrne, vezivne celice. Poživlja starejše ljudi, pomaga pri močni živčni izčrpanosti in pozabljivosti (!). Posebno je primeren za otroke, ker jim krepi obrambno moč, posebnojpri prehladnih obolenjih. In še nasvet: Če smo pred prehladom, influenco, gripo, bronhitisom ali celo pljučnico, ravnajmo takole: kopamo se v gorki kopeli z dodatkom hezgovega in lipovega cvetja, dokler se ne začnemo potili. Iz kopeli gremo takoj v dobro ogreto posteljo ter spijemo zdravilno medeno pijačo. Domači zdravnik Sredi marca je zadnji čas, da sejemo črni koren, če hočemo doseči kar največji pridelek. Seveda je mnogo več vredno, če ga posejemo že zadnje dni februarja. Toda, nič ni še zamujeno. Podolgovato in iztegnjeno seme črnega korena je krhko in lomljivo, zato sejemo praviloma samo ročno in zelo plitko. Seme je lahko pokrito kvečjemu z 1 cm debelo plastjo zemlje; nazadnje setev potlačimo, da ne ostanejo okrog prazni zračni prostorčki. Sejemo ga vedno v dobro pripravljeno, zrahljano zemljo in to za dvojno dolžino lopate. Črni koren prodre namreč več kot 20 cm globoko v zemljo in če naleti na trdo plast zemlje, se skrivenči. Ne prenese svežega gnoja, zato mu bogato postrezimo s kompostom in šoto. Tudi špinačo moramo sejati najpozneje do srede marca, če želimo, da bomo za njo na gredo še kaj posejali. Mnoge sorte špinače hitro poženejo v cvet, ko se v drugi polovici maja otopli. Že zaradi tega je nadvse priporočljiva zgodnja setev. Od setve do spravila preteče približno 60 dni. Za špinačo lahko sejemo še kumare, fižol, papriko in bučke. Marca sejemo tudi peteršilj, vendar na Gorenjskem ne pred 15. marcem. Hitreje in zanesljiveje vzkali v že ogreti zemlji. Ta mesec sejemo na stalno tudi blitvo, zgodnje sorte redkvice, korenček, in sicer zgodnje in srednje pozne sorte korenčka. Zgodnje sorte sejemo v vrsto po 15 cm narazen, druge pa po 20 cm. S tako setvijo dosežemo enakomernejšo gostoto, pa tudi okopavanje je lažje, saj večina plevela hitreje kali kot korenček. Sejemo nizko: dovolj globoke jarke naredimo že s potezo grabljišča, saj ne sme biti seme več kot 0,5 cm globoko. Setev dobro potlačimo z gladko plosko lopato. Pet minut za boljše počutje Zmasirajmo si vrat Čutite bolečine v vratu? Se vam zdi, da ste kar otrdeli? Poskusite s samomasažo. Z obema rokama hkrati gnetite rame, zatilje in vrat. Počasi, nežno. Vmes tudi krožite i glavo in vratom. Vedno le v krogu. S takšno masažo in razgibavanjem se boste sprostili, vozli, ki ste jih v tkivu čutili še malo prej, bodo izginili. To sproščanje ponavljajte večkrat, posebej če ure in ure trdo sedite za pisalnim strojem, računalnikom, risalno mizo itd. Le poskusite! NAJST NAJST NAJSI" 17. STRAN • GORENJSKI GLAS Kako ste preživeli pmi teden po počitnicah? M M *~W % pripravlja vaša vedeževalka Ediia, boste opazili. Kaj vas je spravilo bolj v slabo voljo - |1 JH m if š da so večini od nas še zvezde kar nekako vreme ali šola? Pri nas je bilo čutiti celo vpliv #j naklonjene. Tudi porota je začela s svojim delom lune. Prazne. No, konec tedna je bil vmes in je in Simon še naprej bezlja po diskotekah. pripomogel k temu, da življenje dobiva prijaznejšo podobo. Dodali smo še ščepec praktičnih nasvetov, pa je spet zmanjkalo In če boste pazljivo prebrali odgovore, ki jih za vas prostora. Pa v naslednjem NAJST.... Izberi nekaj povsem svojega Tvoj stil govori o tebi Strokovnjaki pravijo, da se devetdeset odstotkov komunikacije dogaja brez besed. Ljudje precenijo drug drugega v nekaj sekundah. No, dober prvi vtis ne zahteva do potankosti izdelanega looka in gore različnih oblačil. Najpomembnejše pri vsem skupaj je samospoštovanje. Če se zares poznaš, to učinkuje tudi na zunaj. Tu je nekaj nasvetov za to, kako bo tvoj zunanji izgled odraz tistega najboljšega znotraj tebe: * Bodi svoja - Ne sili za vsako ceno v cunje, ki tako zelo pristajajo tvoji najboljši prijateljici. Preživi nekaj sobotnih dopoldnevov v trgovinah in samo preizkušaj različne stile oblačil. V tistem, kar ti najbolj pristoji, se boš že prvi hip zares dobro počutila. Tudi drugi bodo opazili. * Bodi cool - Vpadljiv način oblačenja in močne barve seveda pritegnejo pozornost, a znajo biti dvorezen meč. Zakaj bi se te zapomnili kot smrkljo v ozki črni obleki, če si te v udobnejših cunjicah lahko zapomnijo po tem, kakšen zanimiv človek si? Bodi urejena - Preden izustiš eno samo besedo, bo tvoja neurejena pojava povedala, da si nenatančna in površna. Zanemarjeno oblačenje govori tudi o tem, da se ne spoštuješ dovolj. Obleci se priložnosti Primerno - Zdi se očit-no> pa jih je veliko, ki radi pozabijo na to. Če prideš na žur v trenirki, na primer, ostalim na ta način poveš, da nisi tip za Žure in da ti je vseeno. Bodi fleksibilna - Če se ti sprememba imidža zdi predrastična poteza, začni z majhnimi spremem-bicami - mehkejše barve in eden ali dva nova stila bo za začetek dovolj. Ko opaziš prve pozitvne reakcije, bo naslednji korak lažji. Totalno odklopljeni v Gorjancu Velikost ni pomembna. Hmm, vsaj za nekatere stvari to drži. Se strinjate? No, kakorkoli že, diskoteka Gorjanc iz Hotemaž spada med manjše gorenjske diskoteke, kar pa ne pomeni, da se v njej ne da žurirati. Ali kot bi rekel Borut Veselko, v Gorjancu se lahko totalno odklopiš. Diskoteka je v sklopu nočnega lokala, saj je pri Gorjancu tudi pizzeria, v kateri dobite hrano do tretje ure zjutraj. To pa ni kar tako, saj je treba pri plesu izgubljeno energijo pridobiti nazaj, česar pa samo s pijačo ne boste dosegli, kvečjemu obratno, kmalu ne boste mogli več plesat. Pa se vrnimo k diskoteki, ki zaživi vsak petek in soboto Njene duri se odpro ob 22. uri, zapro pa ob četrti uri zjutraj. V diskoteki je 60 do 70 sedišč, ki so od plesišča toliko ločena, da se je možno tudi v miru pogovoriti. Ker pa za diskoteke velja, da le malokdo sedi, se v Gorjancu lahko nabere precej več plesa željnih obiskovalcev. Glasbo vrti d.j. Seba. Njegova d.j. kabina je nekaj prav posebnega. Pravzaprav je to prva stvar, ki jo opazi vsak novi obiskovalec. Kamionska kabina, v kateri "domuje", diskoteko ne samo poživi, ampak ji da prav poseben pečat. Seba Vrti popularno dance glasbo, precej poudarka pa da na nekoliko starejšo glasbo. Pa ne staro, samo rave ne zavzame večji del glasbenega repertoarja. Zato raverji v Gorjancu ne bodo prišli na svoj račun. Ob obisku Gorjanca se malo ozrite naokoli, saj je diskoteka lično urejena, njene stene pa krasijo neonske slike, ki jih je ustvaril slikar Izidor Jalovec. ]£^lco Kažejo o- a a o...o o-.-O'- O. o kupon NAJ DISKOTEKA Za NAJdiskoteko predlagam Moje i me in priimek No slov J Mladinska porota m Had bi imel prijatelje, a siph ne znam nafii Včasih imam občutek, kakor da sem garjav in da se me vsi izogibajo NDRpjf i4 iet. y $0i^ jn bom ietos končal, si doslej še lSem dobil nobenega prijatelja Tudi izven šole imam samo ,nej>a> Pa še ta je nekaj let mlajši od mene in me šteje bolj akor starejšega brata kot pravega prijatelja. Včasih se , "sam komu približati in se vključiti v kako skupino, vendar s>°m vt*s> da 'ma že vsakdo svojega prijatelja in da me v upino nočejo. Ne vem, ali je kaj narobe z menoj, da se ne am vključiti, saj mi doslej ni nihče odkrito pokazal odpora da ^ n° ^a^en nač'n zafrkaval. Včasih imam občutek, kakor o/ih?m %ariav m da se me vsi izogibajo. Po zunanjosti nisem Yljujoč, sem čisto normalen. Tudi pogovarjati bi se imel kaj, tmam veliko konjičkov, vendar kar ne najdem prave besede, sem s kom skupaj. Tako bolj ali manj sam kje tičim, če pa m ze v skupini, sem tiho in me nihče ne opazi. Rad bi imel 'Jatelje, pa ne vem, kako naj sijih najdem. misli o tebi, se pogovarjaj s kom, pa vseeno, če poveš tudi vic. Prav gotovo imajo o tebi dobro mnenje in mislim, da si boš prav kmalu poiskal prijatelje. Ljudje smo si različni. TEJA, 14: Andrej, praviš, da nimaš prijateljev in da jih ne znaš najti. To ni čisto res. Največ prijateljev lahko dobiš v disku, če greš na kakšno NINA, 15: Če se imaš o čem pogovarjati, potem ne vem, kje tiči problem. Spusti se v pogovor, kajti ljudi okrog tebe verjetno zanima tvoj odnos do tistega, o čemer se pogovarjajo. Če se spustiš v pogovor, samo ne začni na temo šola, ki je imajo že vsi čez glavo. Lahko si najdeš kakega prijatelja, ki ima podobne PRIMOŽ, 15: Andrej, svetujem ti, da se vključiš v kakšen klub, kjer se ukvarjajo s takimi konjički, kakor ti. Pri Pfijateljih pa še kar poskušaj. Nekoč ti bo uspelo. Čimveč govori in nikar ne bodi tiho, ko si v družbi. MARJETA, 22: Očitno si Zelo sramežljiv ali pa se en-°stavno bojiš, da bi te nekdo Zavrnil, če bi se hotel spopri-Meljiti z njimi. Ljudje grizemo samo v ekstremnih situacijah, zato se ne boj navezati stikov. ^*ak ima nekoga, ki se mu lahko zaupa, ni pa točno določeno, kje in kdaj bo srečal takšnega prijatelja. Letos imaš tako ali tako možnost, da dobiš prijatelja, saj greš v srednjo šolo, kjer se kar tare novih obrazov. SERGEJA, 15: Takole ti svetujem. Pač ne moreš pomagati, nisi nadvse družaben tip. Naredi pa takole. Veš, da je prijateljstvo veliko vredno in da v lepih dneh ti ni v vas dober prijatelj, v črnih dneh ga spoznaš, kot pravi verz. Zato ti pravim, da poskusi koga vprašati, kaj si pijačo. Če pa tja ne hodiš, se interese kot ti m tem za skušaj znebiti tega vtisa. Praviš pogovor bo veliko Ko boš tudi da imaš veliko tem za našel enega prijatelja, bo to pogovarjanje. Začni govoriti o za začetek dovolj, on pa te bo svojih konjičkih ali kaj druge- spoznal še z drugimi svojimi ea. pa se boš 100-odstotno prijatelji. vključil v pogovor. Zelo verjamem, da si prisrčna oseba, zato naj te ne bo strah besed. Samo začni govoriti z drugimi, potem bo vse steklo kot po maslu. Nekaj novih prijateljev boš dobil tudi v srednji šoli. MIHA, 15: Pozanimaj se, kdo ima podobne hobije kot ti in se z njim o tem pogovarjaj. Sprosti se, ne imej take treme pri ogovarjanju sošolcev. Poskusi se jim približati, morda tako, da jih prosiš za pomoč pri kaki nalogi. Šifra: VELIKA SREČA Ko sem prebrala vaše pismo, sem najprej pomislila na to, da sle res veliku družina in da imate res veliko srečo z njo. Vidim, da ste res prava ženska, saj je danes večina takšnih, ki nočejo imeti več kot enega, morda dva otroka. Pa jih ne smemo obsojati; tudi ekonomske težave jih pestijo, pa še bolj moderne, civilizirane so rade -po mojem imajo kar prav. Velike težave ste imeli, a so že za vami. Prihodnost pa se bo razvijala tako, kot si želite. Letos bo prišlo do velikih, pozitivnih in svobodnih sprememb. Vse bo lažje in bolj čisto. Vse, kar boste delali, delajte z velikim zaupanjem, odločnostjo in upanjem za naprej in vse bo dobro. To bi bilo za vas, gospa. Za vašega moža pa napovedujem, da mu bo leto 1998 prizaneslo. Vse, kar se mu je do sedaj slabega dogajalo, bo odšlo. To leto bo zanj najboljše v zadnjih desetletjih! Začnite znova, ponovite to večkrat na dan in dosegli boste več, kot mislite. Vaša hčerka Barbara bo v letošnjem leto doživela veliko odločitev, borbe, razpade, tudi nove zveze. Tudi konflikti bodo mnogokrat prisotni. Vse slabe stvari se bodo sicer končale dobro, tako da se bo srečno končalo vse, kar je bilo do sedaj slabega in nesrečnega zanjo. Vse bo dobro, vsi težki trenutki bodo postali pozitivni. Dosegla bo mnogo več, kot si lahko mislite. Vašemu sinu je leto 1998 naklonjeno. Dosegel bo cilj, ki si ga je tako zelo želel. Ustvaril bo tisto, kar si je želel in kar si želi. Tudi zato, ker je vztrajen. Hitro bo dosegel uspeh, imeti pa mora potrpljenje, da mu ne zbeži. Uživa naj v zadovoljstvu, potem pa bo naredil vse, ker bo imel zaupanje vase. Usodo za ostale otroke vam napovern, ko se bodste osebno oglasili pri meni, zaenkrat pa le hvala za zaupanje in prisrčen pozdrav vedeževalka Edita. Vedeževanja EDITA foskoo u telo 1998 STRELEC 23. november - 21. december 7Aravjei Samo pogumno naprej, kajti vse bolezni, ki str jih imeli doslej, bodo izginile. Vodi vas veliko planetov, zato morate imeti veliko moči, da boste premagali strah in živčne motnje. Pluton razdira vse mogoče, zato se mu lahko uprete in nič več ne premišljujete o slabih stvareh, temveč samo o dobrih. Imejte vedno pred avi, da lahko hodite, gledate, govorite in vse na pozitivno. Paziti morati a*> oartner vam ne bo nič pri Ljubezen: Vetrovt trenutki popolne TJAŠA, 17: Andrej! To, da te nihče noče v svojo skupino, je samo ivoj občutek. Tako si si vtepel v glavo in v to verjameš. Sam se moraš potruditi, da te bodo vrstniki sprejeli, pa čeprav se boš moral malo spremeniti. Mogoče pa si ti tisti, ki ostalih ne pusti v svojo bližino? Drugače pa nihče nima enega samega prijatelja, ker bi bilo tako preveč dolgčas. Zato se pridruži neki skupini -gotovo te bodo sprejeli. ■Ijublja prečudovit || Posel: posebei za strelce. jaturna pa boste iitks. u. uspeh, ugled in slsni in ki študirajo. ! denarjem. To velja do 5. decembra, to mti za denar, kljub Tržiška šola Zali rovt e>e predstavlja domačinom Tudi otroci lahko kaj naučijo odrasla V paviljonu H03 predstavljajo celostno podobo Sob In projekt zdravo hrano. Tržič, 10. marca - Redke osnovne šole se lahko pohvalijo, da imajo svojo zastavo, grb, plaketo, priznanja, glasila in še kaj. V osnovni šoli Zali rovt v Tržiču so temu dodali še himno. Z njo in nastopom mladih glasbenikov ter folkloristov so pozdravili obiskovalce pred petkovim odprtjem razstave. Ravnatelj OŠ Zali rovt Janez Godnov je zbranim priporočil, naj si starši ogledajo razstavo skupaj z učenci, saj bodo tako bolje spoznali ustvarjalnost otrok. Številni obiskovalci so sprejeli njegovo povabilo že prvi dan. V zgornjih prostorih paviljona so poleg simbolov šole spoznali nove brošure, ki so nastale po raziskovanju rudarskega naselja pri Lajbu, sankaštva v Podljubelju in črnih kuhinj v Lomu ter Tržiču. Izvedeli so, da ima šola od letos svojo stran na internetu. Ogledali so si tudi predstavitve raznih dejavnosti, kot so tabori, zimska šola, družinska srečanja in še kaj. Za povrh so jih članice šolske turistične agencije seznanile s ponudbo poučnih izletov v okolico Tržiča, raziskovalnih srečanj in izobraževalnih dejavnosti. Še bolj zanimiv je bil obisk spodnjih prostorov., Tam so Zdrava hrana je teknila tako odraslim kot osnovnošolcem. Ena od dejavnosti podljubeljskih šolarjev je bila raziskava o sankaštvu. učenci ob pomoči učiteljic pripravili pokušino zdrave hrane in napitkov. Na prvi stojnici so tretješolci Žiga Rogelj, Maja Cehič, Janina Košnik in Ankica Jurkič ponudili različne kruhke, med katerimi so bile posebnost "tržiške flike", ostanki testa za kruh, izboljšani s smetano in kumino ter krhko zapečeni. Sedmošolke Mirja-no Klasan, Karolino Gros in Tjašo Bohinc je bolj zanimala uporaba naravnih sestavin pri kremah za kozmetične namene. Tretješolki Karmen Medvešek in Mariša Ogris iz Podljubelja pa sta ponujali "zdrave sladkarije" in se pohvalili, da so v šoli izdali tudi brošuro "Sladkor v prehrani". Seveda je bilo stojnic in sodelavcev ob njih še več, zato vseh ni moč predstaviti. Najbolje bo, da se vsakdo sam prepriča o poučnosti razstave, ki ni le to. V soboto so namreč učenci z mentoricama Romano Turk in Asjo Bohinc uprizorili igro iz življenja čebel, 12. marca med 16. in 18. uro bodo ob njuni pomoči predstavili projekt o medu, že dan prej pa bodo.učenci iz Podljubelja z učiteljicama Majo in Heleno Ahačič predstavili projekta Sankaštvo v Podljubelju in Sladkor v prehrani. • S. Saje LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisali: učenci l. b OS Ivana Tavčarja, Andreja Jelovčan, učenci 4. r. OŠ Bukovica, Mitja Kranjec, Grega Mali, Matej Tomlje, Mitja Naglic, Matevž Šubelj, učenci 5. r. OS Lucijana Seljaka, učenci 3. in 4. r. OŠ Dražgoše, Aleš Slak, Mirjam Koplan, Saša Košcnina, Iva Skoda, Janja Jug, Andreja Pavlin, Tadeja Kožuh, Anton Sibircev, Marijana Jcrkovič, Barbara Brudar, Maša Mertelj. Z izletom Gorenjskega glasa nagrajujemo Mitja Kranjca. Zakaj imam mamico rad(a) Vesela sem, da sem prišla na svet, ker se lahko igram. Mami, hvala ti za to. Teja Gaube Mamico imam rad zato, ker dobro kuha in mi vse kupi. Če ne bi bilo mamice, ne bi bilo mene. Žan Mahnič Vesel sem, da gre mami ven z menoj. Dejan Dolenec Mami mi vse naredi in pomaga pri šolskih stvareh. Tjaša Pernar Moja mami se ne jezi velikokrat. To mi je všeč. Nastja Tomažič Vesela sem, da me ima mami rada in mi prepeva lepe pesmi. Zvečer me spravi v posteljo in mi da poljub. Urša Mravlja Srečen sem, ker me je mamica rodila in ker živim. Matic Radič Mamico imam rad, ker mi pripravi dobro kosilo. Mnjam. Luka Mamico imam rada, ker mi veliko kupi in mi skuha dobro kosilo. Zvečer pripravi dobro večerjo. Sabina Tavčar • Učenci 1. b r. OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas Pesmica, pogrni sel Učenci 5. razreda osnovne šole Lucija-na Seljaka smo se pri uri kreativnega pisanja igrali pesnike. Mentorica nam je povedala pet besed, ki smo jih po svojih močeh in z bolj ali manj bogatimi rimami povezali v pesmi. Nastale so take mojstrovine: PERO, OBLAK, RDEČE, KROG, OGLEDALO. Vzel sem rdeče pero in narisal modro nebo. Oblak na nebu je bil podoben galebu. Mali Rok ga je gledal in po travi posedal. Mislil je in mislil, a se ni ničesar domislil. Potem je vzel ogledalo in z njim posvetil v majhno kukalo. • Gašper Jereb Živelo je pero, okroglo je bilo. Hodilo je v šolo in pesmi pisalo. Nekoč pa neki Spak ga vrgel je na oblak. Tedaj je pero zaspalo in v hipu rdeče postalo. Še vedno na oblaku leži in z ogledalom soncu teži. • Jure Žibert in Mitja I ukan Igre starih staršev Med pogovorom z mamo sem izvedela, da otroci včasih niso imeli toliko igrač, kot jih imamo sedaj. Zato so se morali igrati bolj preproste igre. V mrzlih zimskih dneh so se največkrat šli igro "špan". Lahko se ji reče tudi "volkalca" ali "fožkaica". To je zelo preprosta in hkrati zabavna igra. Naredili so si jo sami. Na list papirja so narisali polje, namesto figuric pa so uporabljali koruzna zrna ali fižol. Predvsem deklice so iz koščkov blaga delale punčke. Škatlice od mila pa so uporabile za vozičke ali posteljice. Seveda so se pozimi tudi sankali. V drugih letnih časih pa so se predvsem radi skrivali, saj je bilo na kmetih veliko skrivališč. K prijetnim igram pa je sodilo tudi lovljenje. Navadno pa ni bilo veliko časa za igre, saj so starši svoje otroke prav hitro porabih za delo. Starejši pa so morali paziti tudi na mlajše brate in sestre. • Tadeja Kožuh, 4. a r. OŠ Petra Kavčiča, Skorja Loka NAGRAJENI SPIS Oh, ta dekleta Dekleta, oh, ta dekleta. Saj ne rečem, kar prijetno je biti z njimi, a kaj, ko so včasih sitne in svojeglave. Zato jim fantje tudi radi nagajamo. Že v vrtcu sem se prav zabaval ob njihovem vreščanju. Takrat sem jim še raje nagajal. Presneto smešno se mi zdi, ko cinUjokot kakšne srake. Sedaj, ko smo v Šoli, se je stvar spremenila. Nekatere se ne pustijo kar tako. Sošolka Živa kar dobro brcne, če ji ni kaj všeč. Pa še točno v koleno zadane. Takrat skačem kot kakšen kenguru po eni nogi. Najraje nagajam tistim dekletom, ki se zaradi tega potem zelo jezijo. Rešijo te lahko samo hitre noge. Največje težave sem imel v tretjem razredu, ko sem moral sedeli skupaj z dekletom. Prepirala sva se, kdo bo imel več prostora. Na koncu je zmagala ona. Saj veste, pametni popustijo. No, pa saj ni tako hudo, kol se sliši. Veliko se tudi igram z njimi, se pogovarjam in z njimi tudi zbijam šale. Presneto, saj sploh niso tako slabe, kot sem si misli. Sicer pa nikoli ne veš, kdaj jih potrebuješ. Zato je pametno, da si včasih tudi dober in prijazen z njimi. • Mitja Kranjec, 4. r. OŠ Olsevek KriTri^ftriTTTiTiriTTOTii JYA VRTILJAKI/ Z ROMANO Vsak torek od 18.10 do 19. ure na |ff£o Vsi veselo pojemo Dragi pevčki, hitro ponovite pesmico: Jaz pa ti, pa zidana marela... Kdo bo danes prvi? Vrtelo pa se bo na Vrtiljaku še marsikaj, zato ga nikar ne zamudite! • Romana radio triglav v nedeljo ob 8. uri: 96 MHz mm miUAK V nedeljo ob 10.30: KLEPETALNICA Zanimiv in pester teden je pred nami. Na Gregorjevo bomo spustili v vodo hiške, ki smo jih tako skrbno delali. Mi pa bomo v nedeljo gostili mlado obetavno pevko Saro Kohne. Če bi radi slišali njeno petje, nas poslušajte. Same lepe dneve vam želijo • radijske klepetulje. - - V ponedeljek ob 18. uri: =~= BRBOTAVČEK 555; Kakšen cirkus nastane, če pozabite iz - c "ET trgovine prinesti, na primer, solato? Da (\Ai)lv č>QfsA si pozabil? se narejeno začudi učiteljica, ko stopite pred njo in ji s tresočim glasom poveste, da je zvezek z domačo nalogo ostal lepo doma. Toda, če verjamete ali ne, je postala pozabljivost množičen pojav: tak kot, na primer, kellvfamilvhisterija. Zato ni (vsaj zaenkrat to velja!) nič hudega, Če pozabite enkrat, dvakrat, trikrat... četrtič pa za vsak primer le prevetrite predale v možganih in odvrzite, kar v njih dela napoto. Z Glasoviru avtobusom se bosta tokrat odpeljala: Nina Tratnjek, Reteče 119, Škofja Loka, in Anže Primožič, Poljane 129. NOVINARSKI KOTIČEK Zimaki turno-emučareki tabor na Komni Naklo - 28 fantov in deklet višje stopnje je s šestim' spremljevalci preživelo tri čudovite zimske dneve (od 22. do 24. februarja) na zasneženi Komni. Prvi dan smo se povzpeli na to visoko planoto in popoldne vadili hojo s cepinom in derezami ter turno smučali po neštetih hribčkih okoli koče pod Bogatinom-Drugi dan smo ves dan hodili. Dosegli smo Bogatinskp sedlo in se zabavali v na novo zasneženi pokrajini. Zadnji dan pa smo priredili veseli veleslalom in uživali na toplem soncu. Popoldne smo se zelo neradi vrnili v dolino. In kako je tabor doživljal Aleš Slak? Iz njegovega dnevnika povzemamo nekaj najbolj zanimivih izsekov. 22. februar: Ko sem se zbudil, je bilo zame zelo odklopljeno jutro. Komaj sem čakal, da se bom rešil "ta starih", ki mi vedno težijo. Hoditi smo začeli pri slapu Savica. Komaj sem prilezel na vrh, bil sem že na dnu življenja, ampak mi je le uspelo. Popoldne smo se odpravili smučat. Enkrat sem prav grdo padel. Zelo sem se osramotil, ampak bil je pač zdrs. 23. februar: To jutro sem se zbudil s pasto okoli ust Kasneje smo šli na Bogatinsko sedlo. Prvič sem poskusil pravo turno smučanje. Bila je megla in zato se nisem bal, ker pač nisem vedel, kje smučam. Na sedlu mi je bil všeč star vojaški bunker in Matevževe sladke marelice. Spust je bil odličen! 24. februar Danes se je nekdo drug zbudil s pasto na obrazu... Včerajšnji ples je bil super. Plesali smo d° polnoči in še dlje. Po zajutrki smo šliood Bogatinsko sedlo in pripravili smešni veleslalom. Čeprav se nisem preveč utrudil, sem zasedel 1. mesto. Andrej si je zlomi' roko, zato smo žalostni odšli v kočo. Popoldne smo se vrnili v dolino. Moji odtisi: "Odštekano, zakon, full cool, zabavno!" KOLESA, ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWINN • popravilo koles, rezervni deli in oprema • vzmetne vilice različnih znamk Del. čas: 10. - 12. ure, 15. - 18. ure, sobota: 9. - 12. ure VALY-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik IZŠLA JE 4. ŠTEVILKA ČASOPISA BORDAM! Bordam! je glasilo Snovvboarding zveze Slovenije. Je brezplačen, najdete pa ga v trgovinah s snovvboard opremo, na prireditvah Snovvboarding zveze Siovenije, v osnovnih in srednjih šolah in v restavracijah McDonald's. Svetovni pokal in svetovno prvenstvo na Pokljuki sta požela pohvale najboljših biatlonskih asov GLOBOČNIK ŠTIRIKRAT MED DVAJSETERICO Čeprav ob odsotnosti najboljše slovenske biatlonke Andreje Grašič naši tekmovalci niso zmogli uvrstitev blizu kolajn, pa so nekateri, zlasti TVžičan Tomaž Globočnik, vendarle navdušili -Svetovna prvaka v zasledovalnem teku sta postala Švedinja Forsbergova in Rus Dračev - Utrujene biatlonce do konca sezone čakajo le še nastopi v avstrijskem Hochfilznu konec tega tedna Pokljuka, 8. marca - Množica gledalcev, ki je v nedeljo spremljala zaključne boje 1. svetovnega prvenstva v zasledovalnem teku, je vso tekmo in še posebej v cilju navdušeno Pozdravljala najboljše biatlonce sveta. Prav številni gledalci pa so bili, poleg zadovoljnih tekmovalcev, tudi nagrada našim organizatorjem, ki so v skoraj nemogočih razmerah z veliko pomočjo vojakov in gasilcev (navozili in nanosili so več kot štiri tisoč kubikov snega) vendarle uspeli pripraviti celotedenski program tekmovanj na Rudnem polju. Z žensko tekmo svetovnega prvenstva v zasledovalnem teku m nato zaključno slovesnostjo se je v nedeljo popoldne končal Program letošnjih največjih bia-flonskih^prireditev na naši Pokljuki. Ta se je začel že minuli ponedeljek z uradnim treningom ter se nadaljeval s tekma-fna svetovnega pokala v torek "i četrtek. V petek je bil na sporedu uradni trening pred svetovnim prvenstvom, ki so mu v soboto sledile kvalifikacije, najpomembnejši dan pa je bila nedelja, ko smo dobili prve svetovne prvake v biatlonskem zasledovalnem teku. Že v sobotnih kvalifikacijah za štartna mesta na nedeljski tekmi je šlo najbolje Rusu Dračevu (v soboto je praznoval 32. rojstni dan), ki je za seboj pustil Nemca Fischerja, Latvijca Bricijsa in Nemca Grossa, Norvežana Bjorndale- Tomaž Globočnik je bil naš Andrejo Grašič je tokrat najuspešnejši tekmovalec. magala bolezen. pre- KOROLKEVIČ ODHAJA IZ SLOVENIJE "Organizatorji svetovnega pokala tukaj na Pokljuki so se res potrudili in v razmerah, kakšne pač so, pripravili tekme. Zagotovo so za pripravo terenov vložili ogromno dela in tako so bile tudi proge pripravljene, kolikor je mogoče dobro in ni bilo prevelikih razlik med posameznimi skupinami tekmovalcev. Res pa je, da domači tekmovalci za to tekmo niso imeli posebne prednosti, saj po vrnitvi iz olimpijskih iger tu na Pokljuki ni bilo moč trenirati in smo trenirali v Tamarju," je tako svetovnem kot kasneje tudi slovenskem. Spoznavamo, 1»q£ J"e Ivan Tavčar na svoji domačiji na Visokem daljnega leta rS P°stavil prvo teniško igrišče pri nas, razvoj teniških klubov, ^odobje med vojnama in čas od povojne obnove do teniške Pomladi. Z Mimo Jaušovec knjiga prehaja v obdobje slovenske jeniške pomladi, kjer je na vidnem mestu tudi nastanek današnjih [eniških igrišč v Kranju, ko so leta 1961 ob pomoči vojske kranjski pniški navdušenci pod vodstvom Arturja Znidarja, Petra Starca, r*d» Kustra in Bojana Bedenka zgradili pet peščenih in eno di u »grišče. Knjiga nadaljuje pot z rojstvom podjetništva iz "una tenisa in obravnava novejšo teniško zgodovino s pojavom Ponzorjev in menedžerjev, s tem pa tudi vedno bolj komercialno P°dobo tenisa tudi pri nas. Knjiga se končuje s teniškimi portreti nekaj največjih svetovnih K[edstavnikov, ki so dali belemu športu poseben pečat. Med oSenci najdemo imena, ki so tudi v svetovnem merilu v svojem "dobju zabeležila pomembne uspehe. Tu je prisotna tudi moja £enkost' ob imenitni družbi poleg sebe pa sem upravičeno mko ponosna. • B. Mulej PLANINSTVO PRIPRAVE NA JUBILEJ DRUŠTVA Križe, 9. marca - Člani Planinskega društva Križe so se minulo soboto sestali na občnem zboru. Kot so ugotovili na osnovi poročil o delu, je bilo tudi lansko leto uspešno. Med drugim so opremili zavetišče v Gozdu s centralno kurjavo in sončnimi kolektorji, število kolektorjev pa so povečali tudi na koči na Kriški gori. Tam so montirali novo napravo za odplake v suhih straniščih in dejavno sodelovali tudi s tujimi strokovnjaki pri urejanju ekoloških problemov v gorah. Organizirali so izlete, Zimski TRIM pohod in 4. gorski tek, pri čemer so sodelovali številni planinci. Za prizadevnost so dobili bronaste znake PZS Olga Rener, Janez Ambrož, Marko Fabiani, Stane Hočevar - mlajši in Tone Lavtar. Letos bodo vsak mesec pripravili povprečno dva izleta, izdali pa so tudi koledarček zanje. Se več dela bodo imeli pri obnovi tovorne žičnice, za katero bodo zamenjali voziček in izboljšali strojnico. Dokončno nameravajo urediti tudi društveno pisarno in sejno sobo v pomožnem objektu pri zavetišču v Gozdu. Kot je napovedal predsednik Ivan Likar, bodo kmalu stekle priprave na praznovanje 50-letnice društva prihodnje leto. Do takrat nameravajo zbrati gradivo in izdati društveno kroniko, izdelati nov prapor in povečati število članstva. • S. S. ZAHVALA Še vedno pretreseni od žalosti zaradi hude prometne nesreče pri Naklem se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ali nam še pomagate blažiti posledice tragedije. Še posebej se zahvaljujemo: - medicinskemu osebju in vsem drugim, ki so na kraju nesreče nudili pomoč ponesrečencem, še posebna zahvala velja dr. Mitji Mohorju - medicinskemu osebju KC v Ljubljani na urgentnem oddelku, na oddelku intenzivne terapije za otroško kirurgijo, oddelku za otroško kirurgijo, v Centru za intenzivno terapijo odraslih, na travmatološki kliniki in na maksilofacialni kirurgiji - osebju Rehabilitacijskega centra Soča v Ljubljani - policistom in gasilcem iz Kranja - župniku Miru Šlibarju - Občini Mengeš, posebno Riki Binter - Kolektivu podjetja PETROL in vsem drugim podjetjem, društvom in posameznikom, ki nudijo materialno in denarno pomoč - Mengeški godbi Zahvaljujemo se za obisk in izrečeno sožalje predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu in predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije Janezu Podobniku in vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Smučarsko skakalni klub SERVIS DEBEVC Mengeš RT NO PLEZANJI MATEJ SOVA SPLEZAL SREČO VRTNICE Lepo vreme v januarju in februarju je omogočilo plezanje tudi v naravnih plezališčih, zlasti v Ospu in Mišji peči. MATEJ SOVA (Promontana - Salewa, La Sportiva), član ŠPO Tržič, je splezal kar nekaj novih smeri v Mišji peči. Že januarja je v enem dnevu splezal smer TEQUILA (7c+8a), februarja pa seje lotil studiranja 32 metrov dolge smeri SREČA VRTNICE (8b). 24. januarja je na pogled splezal smer STINGER (7c), naslednji dan pa mu je uspel vzpon v SREČI VRTNICE (8b), zanjo je porabil le 6 poskusov. Tri dni kasneje pa je na pogled splezal še smer TWIN PEAKS (7c) in se strinja z oceno (prej je bila namreč 7c+). • ŠPO TRŽIČ GRIF -16 Zanimivo revijo, kot je Grif, če izhaja le vsake dva meseca, vse preveč in predolgo nestrpno pričakujemo. Raznoliko besedilo in bogata slikovna vsebina navdušuje raziskovalce nekoristnega sveta. Vsaj enkrat bi radi omenili tudi domiselno opremo, ki jo vsa leta opravlja alpinist in fotograf Matej Mejovšek s pravim študijskim pristopom in veliko originalnih rešitev. S prvim prispevkom predstavljajo v besedi in sliki Tadej Golob, Bogdan Kladnik in Matej Mejovšek Lepenco, skriti in neznani kotiček naših Alp. Slapove te lepotice so premagali v poletnem času v smeri vodnega toka, in v zimskem času v obratni smeri po zaledenelih strminah. Urednik revije jc pripravil tudi zapis o Heinrichu Harreju, ki je že 1. 1938 prvi preplezal severno steno Eigerja, kasneje pa preživel sedem let v Tibetu, od koder je napisal tudi knjigo. V zadnjem času pa so po njej posneli film, ki ga prav te dni predvajajo tudi pri nas. Zanimivo je slediti himalajskemu dnevniku, ki sta ga pripravila Marjan Kovač in Tomaž Humar, in žalostno še enkrat prebrati, kako se je moglo zgoditi, da sta se vrnila brez tretjega soplezalca. Bogdan Kladnik nam v besedi in sliki pričara čudovit svet tržaškega podzemlja v jami Claudio Skilan. Urban Golob je napisal nekaj vrstic o alpinističnem smučanju, Marko Petauer pa o težavah pri ocenjevanju zahtevnosti gorskokole-sarskih poti. Dejan Ogrinec je prispeval krajši zapis o ekstremnem kolesarjenju, Martin Šolar pa o vse bolj obljudenih hribih tudi pozimi, Miha Kajzelj pa je opisal drzne podvige Roberta Kalana v osapskih stenah. V osmem nadaljevanju nam Urban Golob predstavlja osmi slovenski osemtisočak, Sraufovo goro, Daulagiri, na katero se bodo slovenski alpinisti letos zopet vrnili. V tretjem delu feljtona pa nam Sebastijan Semrajc in Sonja Knez opisujeta Gongga Shan na Kitajskem, malo mesto sredi visokih gora. V intervjuju se nam predstavita Alex in Thomas Huber, ki sta preplezala najtežje smeri na svetu. Simon Slejko in Matej Mejovšek sta se podala na zimske vrhove Kamniško Savinjskih Alp, Jernej Grudnik in Matevž Lenarčič nam predstavljata zaledeneli slap Rinko, Simon Slejko in Urban Golob pa nam opisujeta bivakiranje v zimski noči. Zanimivo je bilo potovanje z dvema katrama v Pakistan, ki ga popisuje Gaber Bergant. Mavrični sončni zahodi spremljajo alpiniste v stenah na fotografijah slovenskega rojaka Giannia Pecchiarja. V prilogi te številke Grifa pa lahko preberemo vrsto zanimvih podatkov in alpinističnih uspehov naših predrznih fantov in deklet. • C. Velkovrh ŠAH PAZLAR GORENJSKI PRVAK Jesenice, 6. marca - V petek se je končalo Gorenjsko prvenstvo v šahu. Nastopalo je 33 igralcev iz gorenjske regije. Najbolje se je odrezal domačin Marko Pazlar (SD Jesenice), ki je nekoliko presenetljivo, vendar zasluženo osvojil prvo mesto in s tem naslov gorenjskega prvaka. Drugo mesto je zasedel Matej Sušnik (SS Tomo Zupan Kranj). Tretje mesto je dosegel Franc Rodman (SD Jesenice) in s tem samo dopolnil klubski uspeh domačinov. • B. Kosmač HOKEJ ŠPORTNA MESEČNA REVIJA za vroča dogajanja na Udu Izšla je nova, 26. številka revije HOKEJ, v kateri med drugim lahko preberete: - Intervju: Brane Jeršin, tehnični vodja Hokejskega društva Jesenice in državne reprezentance - Tomaž Vnuk in Nik Zupančič sta s Feldkirchom osvojila naslov evropskega klubskega prvaka - Portreti igralcev: Blaž Emeršič, Tomaž Razinger in Boštjan Kolarič - Cehi so s prvim igralcem in vratarjem turnirja Dominikom Haškom postali presenetljivi olimpijski prvaki Pohitite, revija HOKEJ vas že čaka pri vašem prodajalcu časopisov! ŠPORT ŠMID-ŠMID, d.n.o. družba za šport MLEKARSKA 12 4000 KRANJ tel.: 064/330-423 mob.: 0609/641-674 VADITELJ PLAVANJA V mesecu aprilu in maju bomo organizirali tečaj za pridobitev naziva VADITELJ PLAVANJA. S pridobitvijo naziva (diplome) lahko samostojno vodite plavalne skupine v okviru šol v naravi ali organiziranih plavalnih tečajev. Prijave in dodatne informacije dobite po tel.: 330-423 in mob.: 0609/641-674. Tečaj je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Zainteresiranim pošljemo na želen naslov celoten program. ZAČETNE PLAVALNE ŠOLE ZA ODRASLE IN OTROKE Do začetka letnih počitnic bomo organizirali plavalne tečaje za odrasle neplavalce in otroke. Tečaji bodo potekali po 19.00 uri za odrasle in od 18.00 do 19.00 ure za otroke, v mesecih april, maj in junij. Vsi zainteresirani lahko dobite dodatne informacije po tel.: 330-423 in mobitel 0609/641-674. Javnost ne sme zvedeti! Branko Grirns, Z-itncinji sodelavec: PREJELI SMO Znani francoski pisatelj H. de Balzac je bil vedno v dolgovih in zato na begu pred dolžniki in sodniki. Nekoč pa je na njegova vrata potrkala starejša gospa in zaprosila za prispevek za pogreb umrlega soseda. De Balzac ji je izročil pet frankov in povprašal, kaj je ta človek sploh bil. Gospa je pojasnila, da je bil sodnik in sodni izvršitelj. De Balzac je navdušeno poskočil in ji takoj izročil še deset frankov s prošnjo, "da naj, če je mogoče, pokopljejo vsaj še dva". Nekaj podobnega bodo kmalu govorili v Sloveniji. Pa sodniki niso nič krivi. Majhna presenečenja popestrijo življenje. Za eno (ne prvo in bojim se, da tudi ne zadnjo) je prejšni teden poskrbela vlada oziroma njena koalicija, na predlog slovenske vlade so s drastično povečale sodne takse - za do petsto odstotkov. Višina sodnih taks je bila ie doslej v zakonu napisana v obliki točk, ki so se sproti revalorizirale, zato je dvig realen in nikakor ne gre za kakšno uskladitev z inflacijo. Pred dvigom sodnih taks je bilo za začetek postopka tožbe potrebno odšteti okoli osem tisoč tolarjev. Poslej bo za tožbo na sodišču treba odšteti več kot 40.000 tolarjev. Še huje je s pritožbami, saj bo tarifa dvojna in bo taksa znašala nič manj kot 81.000 tolarjev. Močno so se podražili tudi vpisi v javne knjige, kar so občani dolžni storiti po zakonu. Izdaja overjene fotokopije iz zemljiške knjige bo poslej dražja za tretjino, nekateri drugi postopki pa še bistveno bolj. Vlada je svoj predlog utemeljila z namenom, da z dvigom sodnih taks zmanjša zaostanke na sodiščih. Prav podražitev vpisov v javne knjige pa nedvoumno kaže, da je vsaj del problema drugje: vlada mora napolniti svojo vrečo brez dna, ki jo imenuje proračun. Državni proračun se je namreč v zadnjem letu dni povečal realno za tretjino (ob tem pa vlada dovoljuje občinam, da smejo v svojih proračunih zgolj slediti inflaciji - naj živijo dvojna merila!) in vlada hoče pobrati vse, kar se le da pobrati. Državljan ima sicer pravico zaprositi ' sodišče za oprostitev plačila sodne takse. Toda prav tista država, ki je najprej z naravnost nerazumnim dvigom sodnih taks prisilila državljana, da bo moral prositi sodišče za oprostitev plačila sodne takse. Toda prav tista država, ki je najprej z naravnost nerazumnim dvigom sodnih taks prisilila državljana, da bo moral prositi državne uradnike za milost, mu je podpisala take pogoje za vložitev predloga, da se bodo marsikomu zdeli ponižujoči (razgaliti bo treba vse dohodke in premoženje celo za družino oziroma bližnje sorodnike). O ustavni pravici do osebnega dostojanstva vlada ni rekla nič. Prav tako ni rekla nič o tem, da Ustava določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na gmotno stanje, vključno s pravico do pritožbe proti samovolji oblasti. Vse to bi ljudje lahko videli in slišali, a niso mogli. Televizijskih prenosov sej Državnega zbora še ni in jih najbrž zlepa ne bo. V teh dneh mnogokrat berete članke proti TV prenosom, češ da kako "poslanci hočejo, da se jih slika". Takšni članki so neumnost. Večina poslancev zagotovo noče TV prenosov. Morda bi še pristali na radijske prenose, samo da ljudje ne bi videli prave slike tega parlamenta. Držijo se tistega znanega načela: "Za tistega, ki ima rad klobase in spoštuje zakone, je bolje, da nikoli ne vidi, kako jih delajo." Če bi namreč volivci videli odnos dela poslancev vladajoče koalicije (nikakor ne vseh poslancev!), ko so poslušali utemeljitev veta državnega sveta na zakon o sodnih taksah, bi skočili do stropa. Sprehajanje po dvorani, branje časopisov in revij, glasno klepetanje in za hip celo noge na mizo še niso najhujše. Ob opozorilu, da 40.000 tolarjev za prisotne poslance in ministre ne pomeni veliko, za marsikatero slovensko (žal tudi kranjsko!) družino pa predstavlja denar, s katerim mora preživeti cel mesec, in da sprejem takšnega zakona lahko v svoji skrajni posledici pomeni tudi to, da bo Slovenija pravna država zgolj za premožnejše državljane, je eden od poslancev vladajoče koalicije z očitnim posmehom zavpil, "Saj tako je tudi prav!" Poslanci so morali o zakonu odločati že drugič, saj je Državni svet na zakon o sodnih taksah sprejel odložilni veto. Ker je bil veto sprejet na predlog avtorja teh vrstic, ki se je Državnega zbora udeležil kot poročevalec, bo opisani parlamentarni cirkus tudi brez TV prenosa ohranjen za zgodovino. V zbirki legenarnih Murphvjevih zakonov ima zakon o vladi častno mesto: "Med razpravljanjem o zakonih so v nevarnosti svoboda, življenje, lastnina in pravice vsakega državljana." Poslej naj bo ta zakon posvečen tudi vladni večini v parlamentu. Tistim poslancem, katerih cinizma in neobčutljivosti za človeške stiske se ne sme videti. O tem javnost ne sme zvedeti ničesar. Branko Grims je član SDS Državnemu zboru R Slovenije, vladi R Slovenije Zadnja uskladitev LDS in SLS pri vsebini za tretje branje spremembe ZDEN-a je oportuna pravični, pravni in socialni državni Sloveniji. Za vse državljane morajo biti zagotovljena načela poštenosti, spoštovanja Ustave RS, varovanje človekovih pravi in temeljnih svoboščin ter upoštevanje Evropskih načel in zakonitosti. Za vse navedeno je opora v zadnji javnom-nenjski raziskavi, ki potrjuje potrebo nujnih varovanj Slovenskih državotvornih interesov v spremembi ZDEN-a. Nujnost teh sprememb dovolj nazorno izpostavlja in dokazuje tudi Varuh človekovih pravic v RS, g. Ivo Bizjak. Zato pričakujemo, da ponovno preverite usklajevanje stališč poslanske skupine LDS, ki je predlagatelj spremembe ZDEN-a, ki mora biti usmerjena v ustvarjalno prihodnost, nikakor pa ne podpora preteklosti in na račun novonastajajočih krivic. S spoštovanjem Vas pozdravlja Združenje najemnikov nacionaliziranih stanovanj v Sloveniji in Društvo najemnikov poslovnih prostorov Slovenije. Marjana Pavlin - Marinšek Skrivaj in pod mizo V pošteni demokraciji se najpomembnejše odločitve sprejemajo pred očmi javnosti, pri njihovem oblikovanju sodelujejo vsi dejavniki, še posebej pa ne smejo biti izključeni predstavniki civilne družbe, končna odločitev mora biti absolutno v skladu z interesi ljudstva, kar se preverja na referendumih in na drug ustrezen demokratičen način... Doslej se je to v Sloveniji Zgodilo le enkrat in sicer ob osamosvojitvi! Prav zato je bila izpeljana uspešno! Za to odločitvijo so stali vsi! Pri podobno usodnih odločitvah pa temu ni več tako. Potem ko so prvaki političnih strank skrivaj in pod mizo skupčkali t. i. slovenski privatizacijski model in so o tem podpisale političen sporazum vse politične stranke razen Liberalne stranke, se je na privatizacijskem področju pokazalo, kam vodijo takšni načini odločanja in strankarskega kupčevanja. Potem ko doživljamo težave, ker smo začeli vstopati v Evropo le na podlagi ponovnega strankarskega kupčkanja in trgovine od mizo, namesto v skladu z demokratično ugotovljeno voljo ljudi, se zdaj srečujemo že s tretjim tajnim kupčkan-jem političnih strank in sicer s kupčkanjem o potrebni slovenski narodni spravi. Kot da ne bi bilo ves čas jasno, da današnja Evropa temelji na spravi svojih narodov in da le spravljen narod lahko vstopi v njihovo družbo, so se politične stranke vse do danes izmikale potrebnim korakom za dosego sprave. Le Združenim ob Lipi sprave gre zahvala, da ta neizbežnost ni ostala zamolčana ali celo zlorabljena! Zdaj, ko so vse stranke spoznale, da brez tega ne bo šlo, pa zamolčujejo Lipo sprave in njeno deklaracijo o narodni spravi iz l. 1990 in hitijo pisati vsak svojo. Namesto da bi pomagali k spravi slovenskemu narodu, ponovno skušajo pod mizo in na skrivaj iztržiti čimveč vsak za svojo stranko. To pa je seveda mogoče le naskrivaj in tako, da trgujejo med seboj, ne pa po poti javne uveljavitve pravnih načel in pravnih korakov prave sprave. Protestirajmo zoper takšno ravnanje strankarskih aparatov in strankarskih partitokra-cij, zahtevajmo čiste in javne račune, želimo, da se slovenski narod spravi zares, ne pa tako, kot bodo skupčkali problematični politiki. Nočemo, da bi slovensko narodno spravo udejanjali pod mizo in na skrivaj in za svoj račun predstavniki tistih sil, ki so razdor med slovenskimi ljudmi na enak način, torej skrivaj in zahrbtno, povzročile. Nimajo niti pravice, niti mandata za to! Zahtevajmo javnost dela na oblikovanju ustreznih listin, zahtevajmo uveljavitev konkretnih ukrepov v konkretnih rokih in na konkreten način in to tako in takšnih, ki jih bodo slovenski ljudje sprejeli za svoje! M a le tiše k Danijel Ljubljana, Rožna dolina c. IV/5 O pomembnosti podgan za slovensko (ne)strpnost Prav nič nas ne preseneča reakcija nadškofa Rodela. Na neki nenavaden način nas celo veseli, saj sta se oni in njegova institucija dokončno predstavili v vsej veličini in nestrpnosti, sovraštvu do drugih in drugačnih ter neobvladljivi paranoji in fikciji o lastni ogroženosti od vsega, kar ne sledi in ji ne uboga njih zapovedi. Naslovnico plošče skupine StreInikoff skupaj z besedili in glasbo razumemo kot umetniški odziv na ravnanje gospoda Franca Rodeta. Slednji gospod si, odkar je začel pred svojim imenom uporabljati naziv nadškof, jemlje sveto pravico do absolutnega vrednotenja majhnega dela tos-transtva, ki mu pravimo Republika Slovenija. Še bolj kot to pa je nesprejemljiv način, v katerem govori o ustavno zagotovljeni pravici do splava, "pravih" Slovencih, antifašizmu itd. menimo, da je sam večkrat doslej žalil čustva nevarnih državljanov in državljank Republike Slovenije in tudi vernikov, ki za manifestiranje svojega verovanja ne uporabljajo institucije, ki za komuniciranje s krščanskim bogom uporablja veleposesti, gozdove, banke in neobdavčene prihodke. Zakaj RKC računa na ustavno zagotovljeno pravico svobode govora, drugače raz-mišljujočim pa je ne priznava? Zakaj ponovno poziva, v skladu s svojo staro prakso, k inkviziciji drugačemislečih ? Kje tiči razlog za njeno težnjo po gozdovih, verouku v šolah in vmešavanju v dnevno politiko? Zagotovo bi ga lahko poiskali tudi v tem, da RKC ni zmogla notranje moči za preobrazbo, ki jo je zahteval hitro spreminjajoči se svet. Razlog za njeno nestrpno reakcijo do vsake kritike gre iskati v njeni nekritičnosti do sebe (ki je posledica notranje nedemokratičnosti in totalitarizma) in posledičnem nesa-mozaupanju. Če vodstvo RKC zares želi v prihodnje svoje vernike zavarovati pred takšnimi in drugačnimi žaljenji njihovih verskih čustev, naj pretehta svoje poteze in ne izziv« tovrstne reakcije civile družbe. RKC naj začne delovati v skladu z načeli demokratične družbe, kjer je kulturen dialog osnovna zahteva. In a propos podgani: Bog p je verjetno ustvaril z enako mero naklonjenosti kot človeka. Mladi liberalni demokrati in demokratke Predsednik: Sašo Stojanovk Podpredsednica: Mateja Demšic Izjava za javnost Te dni potekajo koalicijska usklajevanja za oblikovanje stališč do Predloga o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji EPA 1644 - tretja obravnava. Prl teh pogajanjih na strani pogajalske skupine SLS sodeluje tudi dr. Edo Pirkmajer, državni sekretar za privatizacijo v Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, ki je tudi član predsedstva Združenja lastnikov razlaščenega premoženja. Ob tem se v zainteresirani javnosti postavljajo vprašanja o vlogi združenja pri teh usklajevanjih. Predsedstvo združenja daje S tem v zvezi in z vednostjo dr Pirkmajerja naslednjo IZJAVO: L ZLRP dosledno nasprotuje spreminjanju Zakona o denacionalizaciji. Ocenjuje, da je predlagano spremin' janje zakona neupravičeno, vnaša zmedo v pravni red, posega v pridobljene pravice, vodi v zaviranje postopkov, m v skladu z Resolucijo Sveta Evrope št. 1096 in je ustavno sporno. 2. Ker združenje pri pogajanjih ne sodeluje, ne daje dr. Pirkmajerju za pogajanja nobenih pooblastil. Kakršnikoli dogovori o spreminjanju ZDEN so izključno stvar koalicijskih partnerjev, ki jim ZLRP naČeln0 nasprotuje, saj za ZLRP v nobenem primeru niso sprejemljivi. 3. ZLRP pričakuje od vseh slovenskih razlaščencev, da bodo pozorno spremljaU delo poslancev v Državnem zboru RS in se na osnovi njihovih odločitev opredelil1 do političnih strank na jesenskih volitvah. Predsedstvo ZLRP Predsednik: Une Jaklič, dipl. ing< 226 Tončka USODE Piše: Milena Mikiavčič Ko sem bila še majhna, je bil zaposlen le ata. Mama je skrbela za nas, otroke in mogoče sem tudi zato imela ves čas pred očmi, da v tovarni delajo le moški. Toda pozneje, ko smo se morale sestre lotiti kuhanja in drugih domačih opravil, kajti zaposlila se je še mama, sem šele opazila, da se je ob dveh, ko je zatulilo, izza vrat usulo skoraj več žensk kot moških. Otroci smo stali na mostičku, se stiskali k ograji ali pa gledali celo v graben, če se je le preveč mimoidočih vtaknilo v nas. Bliže se nismo upale. Tam je bil strašni Žiko in ko je njegov gromki glas zagrmel po tovarniškem dvorišču, se mi je zmeraj zdelo, da so se še ptice skrile na varno. Tako strog je bil in mogoče sem prav zaradi tega zmeraj s takim spoštovanjem pogledovala tudi za njegovo ženo Tončko, kadar sem jo le srečala. Kadar me je mama napodila, da sem šla k Žiku po "flance", sem se zmeraj upirala: ne tja pa ne grem. Toda vseeno sem zmeraj morala iti. Toda, glej ga vraga! Doma je bil Žiko čisto drugačen. Malo se je pohecal, kakšno rekel, in zmeraj me je vprašal, a ti si pa od Berte Pivkove. Tončka, pa, če je le bila kje blizu, ga je s tihim umirjenim glasom opozorila, da naj nikar ne sprašuje, ker sem mu že vse večkrat razložila. Tako je bilo nekoč, pred davnimi leti in kdove, zakaj so se mi spomini utrnili prav v trenutku, ko sem ponovno potrkala pri Tončki. Zdi se mi, da se ni prav nič spremenila. Niti Žiko. Prijazna, polna topline in gostoljubnosti. Oba. Tako, da sem se z velikim veseljem usedla za mizo in prisluhnila. Odgrinjanje preteklosti je šlo Tončki dobro od rok. Njeno pripovedovanje je bilo tako slikovito, da sem si z lahkoto predstavljala mlada, malce sramežljiva dekleta, ki so že v otroških letih začele delati prve resne korake v življenje. Za drobec sekunde sem pomislila, kako smo bili včasih krivični do žensk. Njihovo delo smo merili le skozi likanje, kuhanje, pranje in podobno. Resnici na ljubo pa so morale, vsaj tiste, Tončkine generacije, zavihati rokave tako kot vsak moški. Drugače bi težko preživele... Tončkini spomini na mladost so prav tako povezani z delom in odpovedovanjem kot marsikateri drugi. Rasla je med petimi brati in sestrami in povsem normalno je bilo, da je morala že pri devetih letih od doma. Pri Kovaču v Novi vasi je bila rezina kruha tanka in zato ni bilo nobenega usmiljenja, ko je napočil čas za zaslužek. "Najprej so me dali k Vrbančk. Postala sem pestema. Pazila sem na otroke, istočasno pa sem obiskovala še šolo. To se je dogajalo le vsak drugi dan. Nista minili dve leti - imela sem komaj enajst let, ko sem že pomagala v kuhinji pri pomivanju posode. Gospodinja me je vzela s seboj tudi v hlev, kjer sem se dobro znašla," je mirno, toda s kančkom žalosti v glasu pripovedovala Tončka. V svoji prvi "službi" je velikokrat jokala. Bilo ji je dolgčas, toda niti na kraj pameti ji ni padlo, da bi zvečer stekla domov, k mami in ji zezla v naročje ter se pocrkljala. Toda gospodinja je bila dobrega srca, pa še rada jo je imela. Zvečer, ko so šli spat, ji je rekla: "No, Tončka, a bi bila ti za to, da postim vrata malo priprta?" Otroku se je strašno oddahnilo. Toda še v tistem letu je zbolela. Hočeš -nočeš se je morala vrniti domov. Ena usta več so se pri napol prazni skledi še kako poznala in potem ni bilo čudno, če se je njeni mami ponovno pošteno oddahnilo, ko je potrkal na vrata Gantar in se ponudil, da vzame Tončko v službo. Vzel jo je v delavnico. Joj, kako so jo včasih bolele nobe! Toda bila je tiho in vdano je potrpela, tako kot so jo bili navadili. Še zmeraj je bila ponižna in tiha. "Spominjam se, da so me nekoč dekleta prišle iskat, da bi si šle ogledat neko igro. Zdi se mi, da je bila Lepa Vida. Vprašaj, mogoče te bodo pustili, so mi govorile. S strahom sem stopila do gospodinje in vsa sem se tresla, ko sem izjecljala prošnjo. Toda gospa so me le pogledali in mi rekli, da je zame bolje, da ne grem. Nič drugega. Še danes, ko pomislim na tiste trentuke, občutim v srcu sram in neko trpko razočaranje obenem: še tako drobne želje sem morala zadušiti v sebi..." Ves čas je kot angel varuh, nanjo pazil stric Ludvik. On je bil tisti, ki je posredoval, da je šla Tončka za nekaj časa služil v Vnanje Gorice. Tam je ostala vse poletje, toliko, da je prišla malo k sebi. "Medtem mi je že "zrihtal" delo v Sori. Tam sem se začela učiti za prešivalko. Sprva smo delali vse ročno, od "širfanja" naprej. "Mašine" so bile prav tako na ročni pogon. Sprašuješ, kaj vse smo rabili pri delu? "Poror" za podvihavanje, nož za "šir-fanje" in kladivo. Pa dvoje pridnih rok. Te sem imela. Kot vajenka sem zaslužila le dinar na uro. Takoj ko sem se izučila, sem dobila kar štirikrat več. Mislila sem, da so se zmotili. Šla sem k stricu Ludviku, bilo mi je nerodno, ker sem se bala, da sem nehote koga ogoljufala. Zasmejal se mi je in me potolažil. Njegova žena je naju poslušala in po njegovi razlagi smo vsi trije imeli v očeh solze." Potem je prišla vojna. Se nadaljuje! Manj lustracije in več iluminacije Pod tem naslovom je pred kratkim v Gorenjskem glasu, v rubriki Pogledi z gorenjskega juga, publicist in filozof g. Miha Naglic objavil svoj prispevek na naslovno temo. Naj mi bo oproščeno, ker se bom pri pisanju članka zanašal le še na svoj spomin. Strinjam se z avtorjem, da je vsak prispevek, ki prispeva k boljšemu poznavanju bistva lustracije, katarze, sprave in pomiritve, dobrodošel, ne morem pa biti "navdušen" nad razlago sprave dr. Tinela Hribarja - filozofa, ki je prej zameglitev pomena kot odkrivanje bistva. Kot prvo je potrebno prav tako tendenciozno in ideološko pisar-jenje lustrirati. Po njegovem: "Sprava naj se zgodi tedaj, ko sem pripravljen več dati kot dobiti, ko za dano ne terjam poplačila ali preplačila. Sprava ne more biti prisiljena." Lepo rečeno, toda predpostavka je akt svobodne volje, svobodne odločitve, da sem pripravljen. Ni potrebno ne vem kako globokumnega filozofskega razglabljanja, da sprevidimo, da v navedenem primeru ni potrebne nikakršne sprave. Najosnovnejši element sprave je zamolčan. Preprosto gre za zahtevo po nekdanji "ukradeni", bolje rečeno, prisilno odvzeti lastnini. V poduk pravemu postopanju za dosego sprave je vsakodnevno življenje, knjiga knjig, ter postava (zakonik kazenskega prava). Primer: če sem znancu ukradel sukno, mu jo najprej moram vrniti, šele po tem dejanju se lahko spraviva. Ce se hočem spraviti, brez da bi ukradeno vrni, delam nasilje. Če okradeni sprejme spravo, ne da bi dobil suknjo, mi potrdi tatvino, jo prizna in grešno dejanje blagoslovi. Eo ipso, zahtevana filozofska širina pri razlagi sprave ni bila prisotna. Zgornji razlagi v prid bo tudi ravnanje naših najbližjih sosed, to je Italije in Avstrije. Z Oglejskim sporazumom bi prvi in najtežji korak do sprave opravili z bistveno nižjo ceno, ker tega nismo bili pripravljeni sprejeti (vlada), smo zavlačevali, nato pa bili skoraj prisiljeni podpisati Španski sporazum, ki je nam naložil veliko večje breme. Vse kaže, da bo tudi Avstrija zahtevala vrnitev nekdanje lastnine. Sosedom se torej prav nič ne sliši, da bi se spravili brez vračila zaseženega. V ta kontekst spada tudi domača vroča tema o vračanju gozdov Cerkvi. Spomnim se, da tudi v nadaljevanju prispevka sledi precej anomalij, pa jih pustimo v presojo bralcem. Za konec bi avtorja prispevka, g. Miha Naglica, rad opozoril, da najverjetneje gre v tvegano trditev, da je bil slovenski komunizem - imenovan socializem, "avtohton". Nesluten materialni in duhovni razvoj "bi moral trajati še danes, pa žal ne. Dvom o avtohtonosti mi sproži zame zelo zgovoren podatek, da se je morala komunistična ideja iz kraja rojstva, nastanka, preseliti. Doma se ni in ni prijela, zato je morala v izvoz, v Rusijo. V Lučinah, 2. 3.1998 Janez Oblak, Lučine 2 Delavci jeseniške železarske družbe CPK Po pogodbi o prevzemu delavcev v CPK z dne 20. 1. 93 smo bili v to družbo prevzeti delavci iz matičnih družb Acroni, Fl prom, Energetika, Seka, Hrasta, Var-inga... Sredstva, ki jih je družba CPK prejemala tudi od slovenske države, so bila namenjena za našo prekvalifikacijo, dokvalifikacijo, pridobivanje novih znanj, obiskovanje tečajev... Danes nas v C P K-ju životari še 125 in da sploh prejmemo plačo ali nadomestilo za čas čakanja, smo primorani vsak dan posebej opozarjati na našo stisko, ko se dnevno zberemo pred sedežem CPK ali pa gremo z avtobusom pred Koncem Slovenskih železarn v Ljubljano. Žalostno, a resnično - CPK je podoben listi znani Orvvel-lovi živalski farmi, v kateri je prašiče, ki so se namnožili in nakotili ter zorganizirali, popolnoma nemogoče odgnati od korita. Na račun delavcev CPK-ja so več kot solidno živeli prenekateri - tu sindikalni funkcionarji Zveze svobodnih sindikatov, ki ji prodpadamo. Iz denarja, ki je bil namenjen za naše plače, so si sindikalni funkcionarji ZSSS izplačevali svoje funk-cionarske plače in kar tako, mimogrede, pozabili na svoj dolg v višini skoraj 5 milijonov tolarjev. Mimogrede povedano, bruto plača za 86 delavcev na čakanju znašajo 5.900.000 sit. 'Tudi to je eden izmed razlogov, da še nismo prejeli januarskih plač. Namenoma ne bomo izstopili iz Zveze svobodnih si-nidkatov - pač pa bomo na dolg, ki so ga funkcionarji zveze svobodnih sindikatov povzročili CPK-ju, javno opozarjali toliko časa, dokler Zveza svobodnih sindikatov dolga - 5 milijonov sit -CPK-ju ne bo poravnala. 44 podpisov v uredništvu Notranji lastniki Domel, vendarle uspeli s pritožbo Odvetniška pisarna Dušana Kocmana je v dnevnem -M o O fMNMM ti N •"4 1ESlL—ČEbm'''""'''7'>\/ Kranj GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Tesle 2, p.p. 181 4001 KRANJ E-mail: tele-tv-kr@ siol.net Internet: http://www.tele-tv.si TELEFON: 064/33-11-5S TELEFAX: 064/32-73-13 Kontaktni tel. - TV STUDIO: 064/33-11-56 UREDNIŠTVO: 064/33-11-59 FAK-POROČILA DESK 064/33-12-31 časopisju (Delo, Gorenjski glas in drugod) konec februarja 1998 smatrala za potrebno objaviti svoje poglede in stališča do sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je bila razveljavljena sodba Okrožnega sodišča v Kranju, po tožbi Investicijskih družb, ki jih upravlja Atena Ljubljana, Nika Brežice, ter Odškodninskega sklada in Kapitalskega sklada PIZ. Pravno relevantno dejstvo je, da Višje sodišče v Ljubljani pojasnuje svojo sodbo tako, da vidi smisel objave sklica skupščine po ZGD v tem, da se obvesti delničarje zaradi njihove udeležbe na skupščini in zaradi uresiče-vanja glasovalne pravice. Pri tem Višje sodišče ugotavlja, da je v statutu družbe določeno tudi, da se skupščina skliče vsaj mesec dni pred sejo s pisnimi vabili vsem delničarjem, edina oblika obveščanja delničarjev pa je po mnenju Višjega sodišča pravno relevantna okoliščina, ki bi jo sodišča prve stopnje moralo upoštevati, da bi bila njegova odločitev materialno pravno pravilna. Objava sklica skupščine z osebnim obvestilom družbenikov je torej zadostna in pravilna v smislu 3 alineje prvega odstavka 359. člena ZGD. Ker sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo pravno relevantnih dejstev in pravnih stališč, tudi ni pravilno uporabilo materialnega prava. Toliko o enem izmed tož-benih zahtevkov, o ostalih pa se bo odločalo v novem postopku pred Okrožnim sodiščem. Odvetniška pisarna Pučnik Janko Pučnik, Novakova 5, Ljubljana ictistrov tffff 6 t Kranj Zares prekrasno vzdušje je bilo v soboto zvečer, ko je legenda slovenske glasbene scene Vlado Kreslin skupaj z Malimi bogovi & Bettinško bando nastopil v Kranju (Športna dvorana na Planini). Pohvalimo se lahko, da je tudi naš znameniti lokalček News Pub na Maistrovem trgu s svojim deležem pripomogel, kot sponzor in organizator koncerta, da smo vsi skupaj lahko uživali v prekrasni predstavi imenitnih glasbenikov. Že jutri, v sredo zvečer, pa bosta pri nas gostovali Ori-ana & Katarina glavni zvezdi TV oddaje ATLAN-TIS. Tudi vi ste prav vljudno vabljeni, da se oglasite v našem prijaznem lokalu News Pub, da boste lahko poklepetali z omenjenima mičnima gospodičnama. Ena najbolj gledanih oddaj na programu Kanal A, omenjeni Atlantis je namreč vedno na tekočem s celotnim glasbenim dogajanjem, tako doma, kot tudi po svetu. Oglasite se jutri zvečer, ker boste lahko iz prve roke izvedeli prav vse kar vas, potihem ali naglas, zanima o glasbenem zvezdniškem dogajanju. Vlado Kreslin - ZAKON! Vljudno vabljeni v News Pub na Maistrovem trgu v Kranju. CilJINNESS IRSKO PIVO KILKE1\]VY IRSKO PIVO CAFFE 11,3. m i umi K4NUA Predstavitev oddaje ATLANTIS z ORIANOj & KATARINO mmma mm m MISS IN KRALJICE SLO '96 IN *97 510 dance party 13,3, best or the best ueai cLocWtxj PResent Soul&Funk, Pop-Rotk 14.3. Best DJ's plaviti' 4h set - 18h-22h LATINO & RELLIVIAL 15.3. Mus/c hm \Movies & Mvening a n a kl i Pristanek Na ladji se je rojeval nemir. Z bližajočo se nočjo se je polastil tudi mene. To pot me mornarji niso imeli za norca. Ko sem dobro napel oči, sem na obzorju ločil palme od nerazločne rjavkasto zelene sivine. Drobna črta kopnega je ločevala nebesno modrino od morske. Nad gladino je lebdela ognjena krogla. Nebo je žarelo v barvi ognja. Zlati žarki so, tik preden jih je pogoltnilo morje, stkali droben most vse do naše ladje. Dan je črna dežela Abidjan je najpomembnejša luka v Gvinejskem zalivu. Foto: Andreja Svete. zamenjala temna noč pretkana z zvezdami. Večer je na afriškem nebu silno kratek. Sredi noči me je prebudil telefonski klic. Afriško pristanišče Abidjan je bilo v neposredni bližini. Pristajali smo. Nadel sem si delovno obleko in se spustil v ladijsko strojnico. Ljudje v njej so bili napeti. Začelo se je. Vse naprave smo preklopili z avtomatike na ročni pogon. V kontrolno kabino strojnice so deževali telefonski klici s poveljniškega mostu. Vmes se je s prijetnim zvončkl-janjem oglašal telegraf. Ukazi o spremembi hitrosti, zaustavitvi in ponovnem zagonu ladijskega motorja, so se vrstili izredno hitro. Prvi oficir stroja je sklonjen nad kontrolno mizo zaskrbljeno opazoval instrumente. Njegova desnica je neprestano dvigovala telefon, usta pa izgovarjala vedno isti "da". Medtem je levica pridno sledila telegrafu. Mazati so sledili ukazom svojega šefa. Tekali so po ladijski strojnici in zapirali ter odpirali ta ali oni ventil. Prostor je bil napolnjen s pridušenimi kletvicami na račun oficirjev palube. S štirimi gumbi na kontrolni plošči sem skrbel za pravilno napetost generatorjev in kontroliral pritisk zraka v rezervarju. Vmesni čas sem zapolnil Z opazovanjem vrveža in kuhanjem kave močno razburjenemu "čifu". Noč se je borila z zgodnjim jutrom, ko sem prišel iz "mašine". Obhajale so me temne misli. V vsako pristanišče sem se pripeljal nekaj metrov pod vodo in bil tako vedno prikrajšan za panorame novih krajev. Nemo sem se zazrl v luči, ki so skrivnostno svetile iz teme in vabile. "Ko bom velik, bom oficir palube," se je priplazilo skozi moje zaspane možgane. Težke veke pa so me opozorile, da me v ozki kabini pod majhno lino čaka postelja. Slonokoščena obala Abidjan, nekdanja prestolnica Slonokoščene obale in najpomembnejša luka v Gvinejskem zalivu, leži ob laguni Ebrie. Dežela je dobila ime po nekoč najpomembnejšem izvoznem blagu - slonovi kosti. Bivša francoska kolonija jeleta 1960 postala samostojna. Oče naroda, predsednik Houph- out Boigny, je izdal dekret, da se sme imenovati samo s starim kolonijalnim imenom Cote d' Ivoire. S tem je dal jasno vedeti, da ni popolnoma prekinil s starimi oblastniki. Francoski pomorščaki in misijonarji so se na obrežju dežele naselili že v prvi polovici 17. stoletja. V drugi polovici 19. stoletja je Francija območje razglasila za svojo kolonijo. Za gospodarski čudež, ki je državo zajel v prvih dvajsetih letih samostojnosti, je zaslužen njen predsednik. Zedinil je stališča številnih etičnih skupin in se naslonil na Francijo. Kljub uspešnosti se ostareli "patriarh" ni znal izogniti vsem muham afriških samodržcev. Glavno mesto je po brazilskem vzoru preselil v notranjost. Veliki Abidjan je nadomestilo mestece Yamossoukoro. V deželi, kjer je le dvanajst odstotkov prebivalcev katolikov, je dal zgraditi največjo cerkev na svetu, kopijo Svetega Petra v Rimu. Denar, ki je bil menda njegov, bi lahko koristneje porabil. Zadnja leta v deželi dviguje glavo gospodarska kriza in z njo narašča brezposelnost. Blagostanje je vse preveč odvisno od muhastih cen kakava in kave, ki sta njena glavna izvozna artikla. Zaloge žlahtnega lesa se počasi izčrpavajo. Velike plantaže mono-kultur vedno bolj izrivajo pridelke za samooskrbo. Glavnino uvoza sestavljajo osnovni prehrambeni artikli, kot sta pšenica in koruza. Predsednika Buignyja problemi ne zanimajo več. Že nekaj let mimo spi v svoji veliki cerkvi. Se nadaljuje! NESREČE, NEZGODE Talina brizgnila v obraz Škofja Loka - V torek popoldne se je pri delu v podjetju Almos, d.o.o., v Zmincu huje ranil 22-letni Muhamed R. Delal je pri talilni peči, v kateri talijo aluminij. Ko je talino temperature okrog 750 stopinj Celzija vzel iz peči, jo je z zajemalko prenesel v vzdrževalno peč. Ker je bila peč polna, je ostanek taline vlil v kovinske kokile. Pri tem je, domnevno zaradi velike temperaturne spremembe, prišlo do eksplozije. Talina je brizgnila po obrazu in oblačilih Muhameda R. Pri tem je dobil hude opekline po obrazu. Sodelavci so mu takoj dali prvo pomoč in ga hladili z mrzlo vodo, nato pa odpeljali v zdravstveni dom v Škofjo Loko, od koder so ga prepeljali v Klinični center. Preiskovalci so ugotovili, da niso bila uporabljena vsa predpisana zaščitna sredstva. Stiskalnica stisnila sredinec Blejska Dobrava - V sredo dopoldne se je v podjetju VOGT Electronik huje ranila 34-letna delavka Muminovič M. Delala je na liniji kablov oziroma na kovalnem stroju, na katerem je prišlo do zastoja. Ne da bi izklopila električno stikalo, je snela zaščitno plastiko in z desno roko segla v notranjost stroja. Poskušala je odpraviti napako, vendar je prek senzorja aktivirala stiskalnico. Stiskalnica ji je stisnila sredinec desne roke. Delavki so pomagali sodelavci, potem pa so jo odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zdrobljeno kost sredinca. Cerkljanskim lovcem pogorela koča Cerklje, 9. marca - V petek, nekaj pred enajsto ponoči, so bili kriminalisti UNZ Kranj povabljeni na požarišče na Štefanji gori, kjer je gorela koča lovske družine Cerklje. Kriminalistično-tehnični ogled so zaradi noči preložili na sobotni dan, vendar pa v UNZ Kranj tudi včeraj še niso mogli navesti vzroka za požar. Kljub trudu gasilcev je namreč lovska koča na Štefanji gori pogorela do tal, od nje je ostalo le nekaj ožganih lesenih nosilcev in razbita strešna opeka. Predstavniki lovskega društva, ki ima blizu 40 članov, so v nedeljo povedali, da je bila koča stara 22 let, Škodo pa ocenjujejo na 2 do 3 milijone tolarjev. Pogorišče si je v soboto dopoldne ogledal tudi župan občine Cerklje Franc Čebulj. Lovci zdaj, po nedavnem občnem zboru in zapletih v zvezi z loviščem, ugotavljajo, da so se zadeve sicer pregrele, vendar glede uveljavljanja sklepa občinskega sveta o lovišču ne mislijo popustiti. Tudi župan Franc Čebulj je napovedal, da se bodo pogajali z ministrstvom oziroma vlado. Vprašanja, če sumijo, da je morda med požarom in sedanjimi zapleti glede lovišča lahko kakšna povezava, niso želeli komentirati. Poudarili pa so, da bodo zavetišče oziroma kočo obnovili. Pričakujejo pa tudi, da se bodo v nadaljnjih razreševanjih zapleti razpletli brez neproduktivnih pregrevanj, nasprotovanj ter takšnih in drugačnih groženj. Nenazadnje so člani lovskega društva Cerklje tudi z imetjem na Štefanji Gori že vrsto let do zdaj dokazovali, da so sposobni organizatorji (tekmovanja) in dobri gospodarji. • H. J., A. Ž. - foto: F. Č. Četrt stoletja specialne enote Ministrstva za notranje zadeve Pomoč s pridihom udarnosti in ostrine Pripadniki Specialne enote Ministrstva za notranje zadeve v letu opravijo približno petdeset najzahtevnejših varnostnih nalog« Ljubljana, 9. marca - Prvega marca pred petindvajsetimi leti je bila iz izkušenj v protiterorističnem boju ustanovljena četa milice, predhodnica današnje specialne enote. Ta je bila formalno ustanovljena pred osmimi leti, njen namen in organiziranost praktično ostajata nespremenjena, če izvzamemo spremembe pred štirimi leti, ko se je iz enote izločila enota za protidiverzijsko zaščito, takrat pa so ukinili tudi mehanizirano enoto. Lani so pripadniki specialne enote opravili 55 akcij, število njihovih posredovanj pa iz leta v leto narašča. Pripadniki specialne enote opravljajo varnostne naloge z visoko stopnjo tveganja, ki zahtevajo posebno izurjene in opremljene policiste. Specialna enota daje podporo ostalim službam v sestavi ministrstva za notranje zadeve, pri tem pa ne gre le za represivno delo, pač pa tudi ukrepanje in pomoč v primeru naravnih in drugih nesreč. Kot je dejal njen poveljnik mag. Srečko Krope, ima specialna enota povsem enaka pooblastila kot ostale policijske enote. Posredujejo na celotnem območju države. Število njihovih akcij iz leta v leto narašča, tako da po mnenju poveljnika enota opravičuje svoj obstoj. Raz- Gorenjci (na srečo) pripadnike specialne enote bolj poredko videvamo, saj je območje UNZ Kranj po oceni poveljnika zanje dokaj mirno. V zadnjih dveh letih so na Gorenjskem operativno delovali le enkrat, pa še takrat bolj po naključju, saj je storilec* v tem primeru izsiljevalec, na Gorenjsko menda zgolj prebegnil. merje med usposabljan-jem za naloge in konkretnim operativnim delom je s sedemdesetimi odstotki v prid urjenja, kar je primerljivo s podobnimi enotami v tujini. Pa tudi sicer se pripadniki policijske specialne enote lahko povsem enakovredno primerjajo s podobnimi enotami v Evropi. Na predzadnjem tekmovanju so osvojili prvo mesto, na zadnjem pa drugo. Sodelovanje s Prejšnji četrtek so ob svojem jubileju kolegi iz tujine poleg pripadniki Specialne enote odprli tekmovanj dopolnjuje-svoja vrata in obiskovalcem pokaza- jo tudi s skupnimi vaja-li, kako so delali nekoč in kaj ter s mi. Nove speci alce kakšno opremo to počnejo dandanes, izbirajo izključno iz vrst slovenske policije. Pogoj za kandidiranje na razpisu so vsaj triletne delovne izkušnja Na interni razpis se letno javi med šestedeset in sedemdeset kandidatov. Skozi selekcijska sita se do pripravniškega staža uspešno prebije desetina prijavljenih« ki po uspešno opravljene^ zaključnem izpitu tudi urad' no postanejo člani specialne enote. Povprečni pripadnik specialne enote v sestavi p<"e' živi osem do deset let, poy' prečna starost pripadnikov m je 31 let. Ta je v najudarnejs' operativni enoti A še nekoli' ko nižja, znaša približno 2° let. V specialni enoti je tud' približno sedem odstotkov policistk. U. Špeh 35 let izpitnega centra Jesenice Komisija opravi 2.500 voženj na leto Jesenke, 9. marca • Na območju upravne enote Jesenice je evidentiranih 15.913 voznikov. Na Javerniku so v petek slovesno proslavili 35 let izpitnega centra. Na Jesenicah dela enajst avto šol in 47 inštruktorjev. Minuli petek so na Javor-niku ob Avto-moto društvu slovesno proslavili 35 let izpitnega centra na Jesenicah. Osnovnošolci so pisali spise na temo o varnosti v prometu, vozniki so lahko preizkusili svoje znanje v vožnji in v cestnoprometnih predpisih. Policijska postaja je prikazala sodobno opremo, ki jo ima v policijskih avtomobilih za ugotav-ljanje hitrosti in za alkoholiziranost voznikov. Leta 1963 je na Jesenicah opravljalo vozniški izpit 955 fl 1111U II 11U LlII ti 11 IS II11 Ll fl 11 fl fl HIIU Ll L! H LI II Ll 11U LI fl IIU li Ll L! B H Ll D B B B B B B B B fl fl B B fl B D fl fl fl fl 11 fl fl fl fl fl H fl )BOGLAS Prometni kviz Tokrat smo pripravili deveto nagradno vprašanje v rubriki PROMETNI KVIZ v letu 1998. Tudi ta teden ste nam poslali zajeten kup pravilno rešenih dopisnic, ki smo jih tudi najbolj veseli. Nekateri nas tudi sprašujete, kdaj bomo zopet pripravili večji prometni kviz Malo za šalo, malo za res ? To se bo zgodilo v mesecu aprilu. Vsi, ki bi radi v tem letu opravljali izpit B kategorije ali se izpopolnili v vožnji, nas lahko pokličete za informacije po telefonu 0609 633-776, 064 327-200. NAGRADNO VPRAŠANJE Q^ Q^ □ „ □ <=» o IjM]L>HQ2=i Logatec * Triaika 148 • tel.:0«l/74l «32 • fax:0«l/74l £12 RADIO TUDI DRUGJE JE LEPO - oddaja vsak četrtek ob 16.56 na Radiu Tržič • torek v Gorenjskem glasu in reviji Otrok in družina Pozdravljeni! V četrtkovi oddaji 5.3.98 smo vas popeljali z besedo irtjjlasbo po krajih, kjer je včasih (nekje še danes) ostal običaj "GREGORJEVANjE - "LUČ V VODO". Gregorje s pomladjo prinesel toplejši in daljši dan. V Tržiču boste lahko v sredo, 11. 3., ob 18. uri doživeli TRŽISKO ŠEGO - "VUČ U VODO". V Kropi so bili kovači, ki so končali delo sredi dopoldneva, prav tako tudi tržiškim čevljarjem ni bilo več treba delati čez dan ob luči. Na večer prod Gregorjevim se je zbrala vsa vas in slovesno ob vsesplošnem veselju "VRGLI LUČ V VODO". S tem naj bi vodo odnesla luč in prinesla pomlad. Plavajoče lučke so imenovali "8ARČIČE SV. GREGORJA" Kasneje so začeli izdelovati hišice (različnih oblik in materialov). Prav je, da se tradicija obnavlja iz roda v rod. Pokrovitelj 125. oddaje: MARKIČ STYLE NOVA VEČJA PRODAJALNA V TRGOVSKEM CENTRU OETEtJICA V BISTRICI PRI TRŽIČU Nagradno vprašanje: Napišite delovni čas pokrovitelja. Odgovore pošljite: Radio Tržič, Balos 4, za oddajo Tudi drugje je lepo Lahko si ogledate mokasine za pomlad - poletje 98 iz lastne proizvodnje, športno obutev za otroke in odrasle, otroško ortopedsko obutev j PETEJAN CICIBAN lo. ortopedske natikače Še vedno lahko kupujete copate za dom rmt!k£ VABLJENI V TRGOVIr .itastim p MAI Pozdrav Janja - Dušan j j TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ ... razveseljuje ljubitelje slovenske zabavne glasbe... nagrajuje zveste poslušalce... je lestvica zabavnih melodij za staro in mlado... gostuje na frekvencah 88,9 in 95 MHz vsako soboto ob pol treh... ustvarjamo SKUPAJ ..VI in Tomaž, Dušan in Mojca Nagrajenki zvestobe zadnje oddaje sta bili Tanja Ferlic iz Križev in Urška Ajdič iz Tržiča. Bravo, vam je že uspelo, kdo bo naslednji? Kajti spet bomo skupaj 14. 3., do takrat pa nam pišite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Pa lep tedne do snidenja vam želimo! LESTVICA TA DOBR'H 10 RADIA TRŽIČ: 1. Saša Lendero - Skupaj midva (6) 2. Gimme 5 - Matahari (3) 3. Vili Resnik - Ne prosi boga (2) 4. Vesele Štajerke - Glas kitare (4) 5. Oto Pestner - Imel sem jo rad (2( 6. DOLORES - Kje dobri ste ljudje (novost) 7. NINO ROBIČ - Ura brez kazalcev (novost) 8. SIMONA WEISS in ALEKSANDER MEŽEK - Vsa ljubezen (novost) 9. NAGELJ - Jodlmix (novost) 10. MARTA ZORE - Pojdi z njo (novost) i KUPON TA DOBR'H 10 Radia Tržič: Glasujem za: j I Rad n bi sUšal-a: l___-__-___-_____I VAŠA PESEM w RAD OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. i PREDLOGI TEGA TEDNA 16. 3. 1998 Popevke: Zmagovalni pesmi 1. CVETJE IN VRTOVI - MIRAN RUDAN PrePnJe$a tedna: 2. NAJ BOGOVI SLIŠIJO - VILI RESNIK 1. Zemlja koroška - Božo A 3. NORA NOČ • POP DESIGN Kolenč 2. Tam na Trški gori - ans Mz - viže: Franca ?oioi641-103_4048 Ugodno prodam starinska vrata. 3*691-688_4799 Kupim 2500 kosov OPEKE zareznik ^kinda, po ugodni ceni. ©632-531 Prodam L. SMREKOVA VHODNA vRATA, rabljena, stekla Termopan. ®211-325 4858 Prodam APNO za beljenje. ©621- 062 4861 SMREKOV OPAŽ 12 in 16 mm, prodam. ©641-207 4862 Prodam 38 m2 lamelnega PARKET EXTRA kvalitete. ©327-067 4912 Ugodno prodam obžagan LES 3-16 cm in zazidljivo parcelo 630 m2. ©312-563 4917 Prodam novo zastekljeno OKNO 180x140 za polovično ceno. ©312- 568 4936 LATE za kozolce ponte raznih dolžin, prodam. Dostava na dom. ©688- 063 5037 Prodam nova VHODNA VRATA, okno Termoton 100x1200, 110x140. ©66- 244 5044 Ugodno prodam stekleno volno v vrečah. ©801-865 5050 Prodam DESKE cola 5 cm 8 cm, bukova drva. Zg. Luša, Polanc 5075 Prodam dve polici za teraso rob 0,80 m po 1500 SIT. ©725-432 5088 Obrtno Podjetje Kranj tel.:064/241-309 Obnavljamo sedežne garniture, kuhinjske kote, zavese, senčila. Možnost plačila na obroke IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko na vašem domu, Gorenjska. Ura 550 SIT. Ing. 226-532 4477 Prodam 50 raznih knjig za 200 DEM. ©714-519 4815 Instruiram kemijo in nemščino za osnovno in srednjo šolo. ©241-194 4817 Poučevanje diatonične harmonike z osnovami teorije za vse starosti. ©061/841-559 4888 Uspešno instruiram angleščino za OŠ in SŠ. ©311 -908 4921 Instruiram matematiko za osnovne šole. ©226-222 4923 INSTRUIRAM matematiko in fiziko za srednje šole in maturo. © 223- 064 4966 KUPIM Odkupujemo SMREKOVO in BOROVO HLODOVINO. ©641-412 4047 Uteži za 300 kg tehtnico kupim, dobro ohranjene. ©641-212 5041 LOKALI Prodamo v Kranju nove PROIZVODNE PROSTORE, skupaj 650 m2, od tega 420 m2 v pritličju, KRANJ trgovino 22 m2, v I. nads. za 35.000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 462 KRANJ KOKRICA v prizidku hiše trgovski lokal (68 m2+20 m2) s skladiščem in parkirišči, KRANJ cca 150 m2 pisarniških površin v I. nads. poslovne stavbe, PRODAMO KRANJ 60 m2 v pritličju in 60 m2 v I. nadstr. za proizvodno dejavnost na dobri lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2314 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO Kranj Šorlijevo naselje: na dobri lokaciji oddamo 2 pisarni s souporabo WC, KRANJ RUPA oddamo delavnico 200 m2, 600 DEM/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 4321 KRANJ CENTER ugodno prodamo več poslovnih površin za mirno dejavnost v atriju meščanske hiše, cca 1000 DEM/m2, KRANJ CENTER v pritličju meščanske hiše prodamo NOV rgovski lokal, 70 m2,1550 DEM/ m2, KRANJ Primskovo, ob cesti pritličje hiše z garažo, skladiščem in parkirišči, 160.000 DEM, KRANJ Center, pritličje3 hiše cca 120 m2 + klet, za mirno dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2315 ODDAMO KRANJ CENTER 22 m2/l za mirno dejavnost, 500 DEM/mes, željeno predplačilo, KRANJ Jelenov klanec manjši trg. lokal, cca 30 m2, 400 DEM/mes, poli, predplačilo, KRANJ Center več trgovskih lokalov in poslovnih površin za mirno dejavnost v maju 98, KRANJ Center v starejši hiši potrebni obnove cca 200 m2 za razne dejavnosti za 10 let, najemnina po dogovoru, ŠENČUR nov trgovski lokal z izložbo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 2316 Prodamo nov GOSTINSKO -TURISTIČNI OBJEKT v Preddvoru nad jezerom na parceli 1000 m2 za 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 2736 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Labore 67 m2/PR, pisarne, CK, tel., 600 DEM/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 2744 NAJAMEMO KRANJ najamemo 30 m2 pisarniških površin v hiši s CK, dostop z avtom obvezen. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 2745 ODDAMO v Kranju skladiščne prostore 19 m2, v Kranju trgovino 20 m2 v pritličju in skladišče ali pisarne v nadstropju za 500 DEM/ mesvv; v bližini Kranja delavniške prostore in trgovino z živili. K 3 KERN, 221-353, 222-566 FAX 221- 785 3294 ODDAMO Orehek pri Kranju poslovni prostor 60 m2 + skladišče 20 m2 za trgovino ali servisno dejavnost, cona 12 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 331-785 3295 V Zvirčah oddam prostor za trgovino, pisarno, obrt, velikosti 45 m2. Q57-442 V Radovljici oddamo POSLOVNI PROSTOR 12+12 m2. ©738-029, pO 16. Uri 4898 Oddamo vpeljano VINOTEKO z možnostjo razširitve za cvetličarno in darila. ©411-384 4916 Prodamo večji gostinsko turistični objekt na Jezerskem. K 3 KERN, 221-353,222-566 4953 ŠKOFJA LOKA Frankovo naselje, pri banki, odlična lokacija oddamo dva LOKALA, enoletno predplačilo. 2000 NEPREMIČNINE, 351-220 4993 KRANJ oddamo več poslovnih prostorov različnih velikosti. VVILFAN nepremičnine, 360-270 sooa Oddam nove prostore za ordinacijo ali podobne dejavnosti. ©731-553 V okolici Radovljice prodamo POSLOVNO INDUSTRIJSKI objekt, 900 m2, za 360.000 DEM, ali samo zgornjo etažo, 450 m2, za 155.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112._ V KRANJU oddamo 78 m2 poslovnih prostorov za pisarniško dejavnost ali neživilsko trgovino, najemnina 1100 DEM/mes. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Dodiplomski študijski program MANAGEMENT (visoka strokovna izobrazba, VII. stopnja) INFORMATIVNI DAN bo v četrtek, 12.3.1998, ob 18.00 uri v Šolskem centru, Podlubnik la, Skorja Loka Informacije: 064/656 137 izberite svojo pot do znanja [^rrf/irrrrSnklicite po tel. 331-206 in 330-133 dopoldan se osebno oglasite. Pisne ponudbe lahko oddate na naslov lil. Nikole Tesle 1, Kranj. Zastekljujemo vse vrste - BALKONOV, TERAS, VETROLOVOV IN OPRVLJAMO OSTALA STEKLARSKA DELA. ©061/272-381, 041/679- 168 4406 Hitro in poceni opravljamo VSA ZIDARSKA DELA. Vse informacije dobite na ©224-730 4416 Hitro in poceni opravljamo VSA ZIDARSKA DELA. Vse informacije dobite na ©224-730 4417 Opravljamo VSA SLI KOPLESKARS-KA DELA kvalitetno in poceni! ©730-202 4419 ROČNO PLETEM iz prinesenega materiala. Informacije na ©312-629, Kranj 4423 ČISTILNI SERVIS METOD vam nudi spomladansko čiščenje tekstilnih, talnih oblog, čiščenje in premaz vseh vrst talnih površin, čiščenje stekla. ©326-969 4467 ČIŠČENJE sedežnih garnitur, vinas in keramičnih ploščic, itisona, oken... LESKET 211-338 4622 S.P. Zidarstvo in fasaderstvo izvaja vsa gradbena dela z materialom ali brez. ©227-031 po 20. uri 4656 Obnavljamo kopalnice in opravljamo vsa vodovodarska dela. ©81-124 4697 ŽIČNE MREŽE ZA OGRADITEV VRTOV IZDELUJEM IN MONTIRAM, frlic, 332-100 4702 STROKOVNO OBREZOVANJE DREVJA, NAČRTOVANJE IN ZASADITVE VRTOV IN GROBOV, SVETOVANJE. ©312-722 4743 Moško, žensko in otroško frizerstvo, pridite v frizerski salon LENA. ©323- 560 4778 Vsa popravila in montaža hladilnih sistemov. ©041/686-745 4818 BAMBUS RATAN pohištvo - OBNOVIMO HITRO, KVALITETNO IN POCENI, ODKUP-OBNOVA-PRODAJA. Pričakujemo vaš klic. ©061/575-533, 0609/652-477 4820 AVTONEGA TINA Podjiubelj, pere, čisti in polira. PRIPOROČA SE 4843 VODOVODNE STORITVE 24 UR NA DAN! ADAPTACIJA KOPALNIC, RAZ-NA POPRAVILA ITD. ©51-469 4867 JASNOVIDNOST, VEDEŽEVANJE, NIHALO, SANJE - po telefonu 2000 SIT, dan-noč. ©068/87-061 4887 Če potrebujete elektroinštalacijo v stanovanju, hiši ali poslovnem prostoru. Pokličite 864-397 4895 Po naročilu pečem pleteno srce za roj. dan. ©246-626 4919 Opravljam vsa zidarska in kerami-čarska dela. ©041/674-578 4930 BOJLERJI, KOTLIČKI, PIPE, VENTI-Ll, PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, ELEKTROINSTALACIJE - popravilo, montaža. © 325-815 4960 Opravljamo vsa vodoinstalacijska dela, manjša gradbena dela, pečar + zidar.adaptacije kopalnic, stanovanj. Cene konkurenčne. ©0609/ 612-005 4984 ŠIVANJE in popravila po naročilu. ©332-722, od 16. do 20. ure 5021 Popravila vseh vrst TV aparatov - TV GORENJE TUDI NA DOMU! ©331-199, Sinko 5022 Deklaracije oblikovane s tekstom, črtno kodo, grafiko izdelamo ekspresno. ©634-665 5048 Ali potrebujete prevoz tovora ali se selite KOMBI PREVOZI po najnižjih cenah. ©621-609, 041/718-895 5049 Polagam keramiko ugodno in kvalitetno. ©241-596, 041/714-817 5087 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, OKNA, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINO - izdelujemo, montiramo, servisiramo, čistimo. ©211-418 ali 714-519 soag STANOVANJA PRODAMO: KRANJ - garsonjero 29,40 m2 v 6. nads. na Planini za 58.000 DEM, 1 ss 39 m2 na Planini v 3. nadstropju za 80.000 DEM, 1 ss 42 m2, v 4. nadstr., na Planini za 75.000 DEM, 1 ss, 42 m2, z atrijem za 77 000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, FAX 221-785 439 Prodamo v Kranju: 2 ss 55 m2, 5. nadstr., za 90 000 DEM, 2 ss 67 m2, na Planini v 2. nadstr., za 99 000 DEM, 2 ss 63 m2, na Planini v 2. nadstr., za 98 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221- 785_'_440 Prodamo 2,5 ss 75 m2 na Planini v 2. nadstr. v nizkem bloku za 127.000 DEM; 2,5 ss 68 m2 na Planini v 4. nadst. za 110.000 DEM, 3 ss 80 m2 na Planini v 4. nadstropju za 128.000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222- 566 in fax 221-785 442 Prodamo Kranj: 3 ss, 80 m2, v 4. nadsr, na Planini 2 za 128 000 DEM, 3.5 ss 98 m2, na Planini atrijsko za 180 000 DEM, 4 ss 94 m2 na Planini v pritličju za 140.000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 443 PRODAMO KRANJ: 3 ss 85 m2 na Planini v 3. nadstr., nizek blok za 124 000 DEM, 3 ss 83 m2 na Planini v 11. nadstr., za 126 000 DEM, 3 ss 83 m2, na Planini v 11. nadstr., za 126 000 DEM, 3 ss 62.30 m2 na Zlatem polju v 2. nadstr. za 82 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 446 Prodamo: Šk. Loka - 3 ss 73 m2, v 2. nadstr z garažo za 140 000 DEM, možen nakup brez garaže, ŽIRI - v centru mesta več nedokončanih stanovanj po 1000 DEM/m2. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 447 Oddamo stanovanja: polovico dvojčka v Radovljici, 1 ss na Drulov-ki, 1.5 ss na Planini in 2,5 ss na Kebetovi ulici, 4 ss na Drulovki, gornji del nove hiše v Bitnjah. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221- 785 629 Prodamo Kranj: 2 ss, 63 m2, v 2. nadstr., v celoti obnovljeno za 107 000 DEM, 2 ss + 2 kabineta, 88 m2, I, nadstr, Planina I prodamo ali menjamo za garsonjero z doplačilom, 2 ss 50,60 m2 v I. nadstr. na Zoisovi ul. s centralno, telefonom za 95000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 1667 Prodamo v bližini Bohinja mansard-no STANOVANJE, 60 m2, za 110 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222- 566 in fax 221-785 2040 KRANJ Planina II, 2 ss/V, 78m2, 1500 DEM/m2, KRANJ Planina I 2ss+2 k/V, 92 m2, 2 balkona, obnovljeno, 1600 DEM/m2, KRANJ Zlato polje, novo garsonjero, 33 m2/ II, 73000 DEM, ŠKOFJA LOKA novo 2 ss+27 m2 arija, 105.000 DEM, KRANJ Center meščansko 2 ss/lll, 89 m2, CK, tel., 1600 DEM/m2, KRANJ Center starejše meščansko, cca 100 m2 in zidano garažo, primerno za poslovno dejavnost, KRANJ Šorlijevo nas. 2 ss, 60 m2/ III, 95000 DEM, KRANJ Šorlijevo nas. 3 ss obnovljeno, 68,30 m2/lll, 1700 DEM/m2, na 3 obroke. DOM NEPRE-MIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 KRANJ Vodovodni stolp 3 ss obnovljeno, CK, plin, 74 m2/lll, 130.000 DEM, KRANJ HUJE 3 ss + k, 83 m2/PR, ni CK, cena po dogovoru ali na obroke, LJUBLJANA Moste 1 ss/ll., 30 m2, balkon, tel., CK. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/650-123 2304 KUPIMO: KRANJ, RADOVLJICA, BLED MANJŠA STANOVANJA. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2306 NAJAMEMO KRANJ 2 ss komfortno za poslovneža z družino, KRANJ okolica 1 s ali 2 ss za družino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 2307 STANOVANJA ODDAMO: KRANJ Zlato polje novo garsonjero, 33 m2/ II, 400 DEM/mes., letno predplačilo, LJUBLJANA Moste 1 ss, 30 m2, CK, tel., balkon, 550 DEM/mes., polletno predplačilo, KRANJ Šorlijevo nas. 2ss, cca 54 m2, delno opremijeno, 550 DEM/mes, polletno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2308 STANOVANJA PRODAMO KRANJ, Planina III, 3 ss atrijsko, opremljeno, 108 m2 + 128 m2 atrija, 180.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2742 STANOVANJA ODDAMO KRANJ okolica oddamo dve stanovanji s klasičnim ogrevanjem, 450 DEM/ mes, predplačilo. DOM NEPREMIČ-NINE, 22-33-00, 0609/650-123 2743 ZLATO POLJE 2 ss, 61,50 m2, 2. nad., CK, prodamo. MIKE & CO. 226- 503 3168 ŠORLIJEVA 1 ss, 41 m2, 1. nad., balkon, prodamo. Mike & comp. 226- 503_3169 PLANINA II zamenjamo 1 ss, 52 m2, pritličje z atrijem, za manjše 1 ss v I. ali II. nad. na Planini III ali Šorlijeva. Mike & Co. 226-503 3174 KRANJ 3 ss, 80 m2, I. nad., lastna CK na olje, balkon, prenovljeno, prodamo za 125.000 DEM. Mike & comp., 226-503 3176 Kranj - Šorlijevo naselje, prodamo komfortno GARSONJERO v 1. nadstr. MANDAT ©22-44-77 3832 Planina - TAKOJ PRODAMO lepo 2 ss, 63.30 m2, CK, 2. nadstr. MIKE & Co. d.o.o., ©226-503 4218 KRANJ - Zlato Polje GARSONJERO, 22 m2, CK, tel, CATV, prodamo ali menjamo za 1 ss. MIKE & CO. d.o.o., ©226-503 4221 NAKUP IN PRODAJA NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA POGODB, VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIGO. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 22-33-00, 0609/650-123_4317 STANOVANJA PRODAMO Kranja Planina III, 1 ss, 44,5 m2/IV, zastekljen balkon, 80.000 DEM, KRANJ CENTER 1 ss, 48 m2/l., CK olje, tet, 1800 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 Panasonic ISDN OD IDEJE DO IZVEDBE http: //www. telefon-trade .si TELEFONSKE CENTRALE IN REŠITVE ZA PODJETJA KRANJ d.o.o. Tjtelefon trade ZASTOPSTVO-TRGOVINA-SERVIS STANOVANJA ODDAMO Kranj Stra-žišče 2,5 ss v vrstni hiši s posebnim vhodom, CK, tel., balkon, 600 DEM/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/650-123 4319 V Lescah prodam GARSONJERO 22 m2 s CK, kletjo in balkonom. ©730- 240 4769 V Kranju prodam 1 sobno STANOVANJE, Planina 3, Kranj. ©328-778 4837 V Hrastju pri Kranju prodam STANOVANJE, 44 m2, CK, telefon, klet. ©061/159-84-74 4886 Ribno pri Bledu prodamo 2,5 sobno novo mansardno stonavnje z galerijo 80 m2, cena 160.000 DEM. ALP-DOM.d.d. 715-662, 0609/652-597 4945 Bled prodamo kletno stanovanje z lastnim vhodom 37 m2, cena 60.000 DEM. ALPDOM.d.d. 715-662, 0609/ 652-597 4946 Kranj prodamo 3 sobno lepo ohranjeno stanovanje z dvema balkonoma z opremo ali brez. Cena 120.000 DEM. ALPDOM 715-662, 0609/652- 597 4947 RADOVLJICA Prodamo 1 sobno stanovanje brez centralnega ogrevanja, plačilo v obrokih. ALPDOM, 715-662, 06097652-597_4948 BLED oddamo 2 sobno stanovanje na Bledu za daljšo dobo. ALPDOM, 715-662, 0609/652-597 4949 MLFAN Nepremičnine Koroška 10, 4000 KRANJ Tel.: 064/360-270, 360-260 DOMŽALE - prodam enoinpolsobno delno opremljeno stanovanje 45,70 m2 za 85.000 DEM. © 812-319 4955 V Škofji Loki prodamo zelo dobro vzdrževano enosobno stanovanje, pod ugodnimi pogoji. © 620-938 4962 Mlada mamica z dojenčkom nujno najame stanovanje v Kranju, do 200 DEM. © 323-633_4971 Planina, prodamo 2.5 ss, 75 m2 in 2+2, 90 m2, CK, dva balkona, prodamo tudi garažo, Mike & Co. d.o.o. © 226-503 4977 KRANJ Planina li, dvosobno, komfortno, opremljeno oddamo, cena 500 DEM. 2000 nepremičnine, 351- 220 4992 KRANJ 63 m2, terasno v H 8, lepa sončna lega, zadnje nastropje, komfortno, NUJNO PRODAMO. 2000 NEPREMIČNINE 351-220 4994 ŠKOFJA LOKA Frankovo nas., 45 m2, mansardno, CK, SATV, TEL, prodamo za 75000 DEM ali menjamo za večje z doplačilom. 2000 NEPREMIČNINE 351-220 4995 KRANJ 125 m2 v Starem mestnem jedru, prodamo podstrešje z vsemi dokumenti za spremembo v stanovanje ali posl9ovni prostor, cena 50.000 DEM. 2000 NEPREMIČNINE, 351-220 4996 KRANJ Pianina III, 2 ss lepa sončna lega, 65 m2, ugodno prodam. 2000 NEPREMIČNINE 351-220 4997 Najamemo več stanovanj za že znane najemnike na Jesenicah in Okolici. NOVAK NEON, 862-877 5000 TRŽIČ, RADOVLJICA, KRANJ najamemo garsonjere ali enosobna stanovanja. VVILFAN nepremičnine, 360- 270 5003 ODDAMO RADOVLJICA 2 ss, opremljeno, vseljivo takoj, CK, balkon, ŠENČUR 2 ss v hiši, opremljeno, CK, samostojen vhod, BITNJE 1 ss v hiši, delno opremljeno, CK. VVILFAN nepremičnine 360-270 5004 Prodamo v Kranju več stanovanj različnih velikosti. VVILFAN nepremičnine 360-270 5007 Nujno najamem 1 ss v Škofji Loki. ©621-240 5036 Planina III enosobno stanovanje, 43,5 m2, staro 10 let, 5 nad. dvigalo CK, KTV, prodam. ©326-025 5066 KRANJ Planina I 29,6 m2+ 3m kleti, 63000 DEM, KRANJ Šorlijevo nas. I, 5 ss/l, 40,9 m2, 85000 DEM (opr.kuhinja), STANOVANJA PRODAMO Kranj Planina III, 1 ss, 43,5 m2/ V, zastekljen balkon, 86000 DEM, Kranj Planina II 1 ss, 42,5 m2/PR + atrij, cena po dogovoru, LESCE 1 ss/ II, 52,6 m2 + 8 m2, novejše opremljeno, 95000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 5076 TRŽIČ: prodamo štirisobno stanovanje, 90 m2, v starejšem nizkem bloku, brez CK, cena 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V RADOVLJICI prodamo dvosobno stanovanje v prvem nadstropju novejšega bloka, 61 m2, za 116.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na JESENICAH prodamo novejše komfortno 3-sobno stanovanje, 77 m2, v četrtem nadstropju nizkega bloka, z vsemi priključki. Čena ugod na: 60.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V FRANKOVEM NASELJU v Škofji Loki prodamo enosobno mansardno stanovanje, 37 m2, za 69.000 DEM in dvosobno stanovanje v 2. nadstropju, 57 m2, ločena kopalnica in VVC, za 105.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V DRULOVKI prodamo trisobno stanovanje v mansardi nizkega bloka, 69 m2, za 116.000 DEM. SVET NEPRE-MIČNINE, 330-112._ Na ZLATEM POLJU v Kranju prodamo obnovljeno enosobno stanovanje, 39 m2, CK, KATV, telefon, cena 75.000 DEM in 3S stanovanje, 84 m2, obnovljeno, za 121.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V ŠORLIJEVEM NASELJU v Kranju prodamo garsonjero, 32 m2, za 65.000 DEM in dvosobno stanovanje v drugem nadstropju, 53 m2, za 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI I v Kranju prodamo lepo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 94 m2, pritličje, cena 135.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI I v Kranju prodamo 2S stanovanje, 66 m2, za 102.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V četrtem nadstropju stolpnice na Cesti 1. maja v Kranju prodamo trisobno stanovanje, 78 m2, za 115.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI III prodamo enosobno stanovanje, 34 m2, za 69.000 DEM, dvosobno stanovanje, 53 m2, za 92.000 DEM in trisobno stanovanje, 75 m2, za 122.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI III v nizkem bloku ugodno prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 76 m2, za 125.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Kranju prodamo več garsonjer različnih velikosti; 26 m2 v pritličju, 29,60 m2 v 5.nad., 27,40 m2 v 6.nad, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini, Zlatem polju in v Šorlijevem naselju vzamemo v najem več garsonjer ali enosobnih stanovanj za znane stranke. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 radio triglav 4270 JESENICE TRG TONETA CUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz MALI OGLASI Kranj - Planina 1-sobno, 44 m2,1, nad., balkon, CK, prodamo za 75.000 DEM. Mike and Comp., Na Golniku nujno prodamo enosobno stanovanje 42,17 m2 visoko pritličje, z balkonom, CK, telefon po dogovoru, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranjska gora kupimo enosobno stanovanje do 2. nadstropja ali samostojni manjši vikend za znanega inetesenta. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ V Kranju prodamo več enosobnih stanovanj različnih velikosti; na Zlatem polju 35,30 m2 v visokem pritličju, na Planini 42,50 m2 v pritličju, v centru Kranja 48,30 m2 v l.nad., vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Zoisova ul. prodamo dvosobno stanovanje 50,60 m2, v prvem nadstropju, z vsemi priključki, stanovanje ostane opremljeno, vseljivo po dogovoru, cena 95.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina prodamo dvosobno stanovanje 65,60 m2 , v 4.nadstropu za 100.000 DEM in 68,40 m2 v 5.nadstropju za 115.000 DEM, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina prodamo dvosobno z dvemi kabineti 89,50 m2 v 2. nadstropju, cena 125.000 DEM in trisobno s kabinetom 94 m 2 v pritličju cena 140.000 DEM, oba z vsemi priključki, tel. je po dogovoru, vseljivo po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina 3, prodamo dvosobno stanovanje z kabinetom 81 m 2, v 1 .nadstropju, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 130.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Škofja Loka - prodamo trisobno stanovanje 73,70 v 2. nadstropju, dva balkona, CK, telefon je po dogovoru, cena 130.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na Drulovki kupimo večje trisobno ali dvosobno stanovanje z dvemi kabineti za znanega kupca. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 JESENICE prodamo dvosobno stanovanje 40 m2, vsi priključki. Zelo ugodno. POSING Tel. 064 863 150 JESENICE prodamo trisobno stanovanje v nizkem bloku in v stolpnici. Vsi priključki UGODNO. POSING Tel. 064 863 150 BLED prodamo enosobno novejše stanovanje 31 m2 za 67.000 DEM in 35 m2 Alpska za 80.000 DEM. POSING Tel. 064 863 977 LESCE prodamo garsonjero z balkonom za 42.000 DEM. POSING tel. 064 863 977__ KRANJSKA GORA prodamo dvosobno stanovanje 54 m2 opremljeno zelo ugodno za 110.000 DEM. POSING Tel. 064 863 150 JESENICE TAKOJ KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO. TEL. 064 863 977 KRANJ PLANINA II. prodamo enosobno stanovanje z atrijem 42 m2, komfortno, takoj vseljivo, za 78.000 DEM. POSING Tel. 064 222 076 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE prodamo mansardno enosobno stanovanje 37 m2, za 69.000 DEM in enosobno 38 m2, komfortno, za 73.000 DEM. POSING Tel. 064 224 210 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE prodamo dvosobno stanovanje 63 m2, vsi priključki, nizek blok, za 105.000 DEM. POSING Tel. 064 222 076 ŠKOFJA LOKA GROHARJEVO prodamo enosobno stanovanje 32 m2, vsi priključki, za 64.000 DEM in PODLUBNIK enosobno 38 m2, komfortno za 73.000 DEM. POSING Tel. 064 222 076 ŠKOFJA LOKA NOVI SVET prodamo kompletno obnovljeno dvosobno stanovanje 40 m2 zelo ugodno 70.000 DEM. POSING Tel. 064 224 210 KRANJ ŠORLIJEVO prodamo dvosobno stanovanje 54 M2, vsi priključki, nizek blok, za 95.000 DEM. POSING Tel. 064 222 076 KRANJ PLANINA I. prodamo novejše trisobno stanovanje 77 m2, vsi priključki, nizek blok, takoj vseljivo, za 115.000 DEM. POSING Tel. 064 222 076_ KRANJ PLANINA I. prodamo dvosobno stanovanje 64 m2, komfortno v priti, za 87.000 DEM in dvosobno stanovanje 66 m2, nizek blok, za 100,000 DEM. POSING Tel. 064 224 210 KRANJ PLANINA I. prodamo štiri-sobno stanovanje 94,2 m2, komfortno, takoj vseliivo, za 135.000 DEM POSING Tel. 064 222 076 KRANJ PLANINA III. prodamo novejše dvoinpolsobno stanovanje 75,10 m2, komfortno urejeno za 120.000 DEM. POSING Tel. 064 224 210 NAKUP KRANJ OKOLICA TAKOJ KUPIMO GARSONJERO ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO. VARSTVO Na svojem ali vašem domu varujem otroka. ©212-263 4829 VOZILA DELI RABLJENI DELI, MOTORJI, MENJALNIKI, KAROSERIJSKI DELI za vsa vozila po naročilu. ©332-178, 041/697-492 2332 Močno enoosno prikolico primerno za traktor prodam - nedokončano. ©422-228 4793 Prodam manjšo avtomobilsko PRIKOLICO. ©78-689 4806 Prodam GOLF letnik 1977, celega ali po delih, neregistriran. ©59-2 1 6 4859 KATALIZATOR za ASTRO 2.0 GSI, steklo d. vrat, ključavnico, beli levi smernik. ©632-465 4882 Prodam PRIKOLICO za osebni avto s ponjavo. ©311-872 4931 Prodam spojler za kamion Zastava ali TAM 2001. ©328-010 5069 Prodam dobro ohranjeno TRAKTORSKO VITLO Riko. ©686-071 5084 VOZILO KUPIM Kupim karamboliran JUGO, B332-439 90. 5081 VOZILA ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KRE-DITI RABLJENIH VOZIL. ©242-600, 242-300 232 Odkup, prodaja voztil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 579 ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. ©064/241-168 2837 ODKUP-PRODAJA rabljenih vozil, svetovanje pri prodaji, staro za novo. AVTO KADIVEC ©418-0013, 041/666-754_3115 MITSUBISHI COLT 1.3 ELI, letnik 92-93, kov. zelen, 83000 km, nova oblika, servo volan, avtoradio, seer-visiran, lepo ohranjen, garažiran, ugodno prodam. ©061/716-221 3838 MITSUBISHI COLT 1.3 GL, I. 90/8, prvi lastnik, 91000 km, bele barve, avtoradio, kljuka, redno servisiran, lepo ohranjen, prodam. ©061/715- 666 3840 FIAT DUCATO 2.5 D FURGON, povišan, letnik 9/93, prevoženih 170.000 km, prvi lastnik, prodam. Cena 14000 DEM. ©041/623-488 oz. 061/127-33-92 popoldan 4374 ODKUPUJEMO RABLJENA VOZILA ter opravljamo PREPISE VOZIL. GA-VALA d.o.o. Primskovo ©0609/642- 672 4418 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, I. 94, prvi lastnik, 39000 km, servisna knjižica, servo volan, avtoradio, elek. stekla, garažiran, izzredno lepo ohranjen, ugodno prodam. O061/716-221 4536 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI 16 V, I. 95, prvi lastni, 78000 km, servo volan, elek. stekla, elek.ogledala, klima, air bag, avtoradio, spojler... lepo ohranjen, ugodno prodam. ©061/715-666_ 4537 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, prvi lastnik, reg. do 2/99, I. 94, 73000 km, servisna knjižica, elek. stekla, radio, spojler, euro kljuka, servo volan, centralno zaklepanje, lepo ohranjen, prodam. ©061/715-666 4538 Prodam JUGO 55 KORAL, I. 88, ohranjen. ©50-257 4579 VW 1200, I. 75, poceni prodam ljubitelju. 066-828 4764 Prodam LADO NIVO 1600, I. 87. ©742-725 4765 Prodam JUGO KORAL 60 I. 90, dobro ohranjen, 73000 km, registriran do 11/98. ©76-070 4766 Prodam Z 101, I. 89 in rabljeno OPEKO špičak. ©59-040 4770 R 4 TL odlično ohranjen, druga lastnica, reg. 11/98, cena ugodna. ©681-102 4775 Prodam OPEL REKORD karavan, I. 82, celega ali za dele. ©738-237, 0609/645-105 4777 Odkup karamboliranih vozil, takojšen prepis, plačilo v gotovini. ©634- 231 4779 R4 GTL, I. 87, VOLVO 460 GLE I. 92, lepo ohranjen, prodamo. AVTOGAR-ANT 634-231 4780 RENAULT 5 FIVE, I. 94, 5 v, reg. do 2/ 99, prodamo. AVTOGARANT 634- 231 4781 PEUGEOT 405 GL I. 94, odlično ohranjen, možen kredit, prodamo. AVTOGARANT 634-231 4782 KOMBI TRAFIC IMV 1200 diesel s sedeži, možen kredit, prodamo. AVTOGARANT 634-231 4783 ALFA ROMEO 33 1.5 TI, I. 87, reg. do I/99, možen kredit, prodamo. AVTOGARANT 634-231 4784 GOLF JXD I. 89, GOLF JXB I. 86, GOLF JGLD, I. 83, prodamo. AVTOGARANT 634-231 4786 OPEL KADETT 1.4 ILS karavan I. 91, ŠKODA PICK UP 135 LX I. 93, prodmao. AVTOGARANT 634-231 4787 RENAULT CLIO 1.2 RN, I. 94, HONDA CIVIC 1.6 ESI HB I. 93, prodamo. AVTOGARANT 634-231 4788 JUGO 55 KORAL, I. 90, RENAULT 4 GTL, I. 89, prodamo. AVTOGRANT 634-231 4789 RENAULT 19 16 V I. 93, prvi lastnik, ser.knjiga, nekaramboliran, prodamo. AVTOGARANT 634-231 4790 RENAULT 5 CAMPUS I. 92, odlično ohranjen, kot nov, prodamo. AVTOGARANT 634-231 4791 SUZUKI SVVIFT 1.3 GL SEDAN, I. 91, reg. 1/99, 130.000 km, prodam, cena 7800 DEM. ©800-356 4794 Prodam Z 750 v nevoznem stanju. ©721-370 4798 FORD ESCORT 1.8 GHIA karavan, I. 9/93, reg. do 2/98, rdeče barve. ©66-795 4801 Prodam FORD ESCORT, kat, 1.6 CLX, cena po dogovor, 91/4. Mlakar, Granikova 81, Radovljica 4807 Prodam JUGO 55, letnik 1987. ©800-026 4812 Prodam osebno vozilo FORD ESCORT 1.4 i CL, I. 95. ©57-01 5 4826 Prodam Z 101, letnik 1983. ©633- 2 1 6 4830 Prodam TAVRIA I. 92, za 700 DEM, reg. do 11 meseca. ©241 -766 4831 Prodam LANTRO 1.6 GLSI, I. 93, veliko dodatne opreme, 67000 km, odlično ohranjen, 11500 DEM, možna menjava za cenejši avto. ©491- 263 4833 Prodam AVTO ZASTAVA 128, letnik 1988, reg. do julija. ©324-024 4835 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI nov, cena 14999 DEM, 3 leta garancije, ugoden kredit, staro za novo, leasing. HYUNDAI Jesenice, 863-430 4850 HYUNDAI COUPE 1.6 BASE nov, cena 26499 DEM, 3 leta garancije, ugoden kredit, staro za novo, leasing. HYUNDAI JESENICE 863-430 48si HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI nov, cena 21499 DEM, 3 leta garancije, ugoden kredit, staro za novo, leasing. HYUNDAIO Jesenice, 863-430 4852 HYUNDAI LANTRA VVAGON 1.6 GLSI nov, cena 22499 DEM 3 leta garancije, ugoden kredit, staro za novo, leasing. HYUNDAI Jesenice, 863-430 4853 HYUNDAI SONATA 1.8 GLS nov, cena 25999 DEM, 3 leta garancije, ugoden kredit, staro za novo, leasing. HYUNDAI Jesenice, 863-430 4854 Prodam CITROEN VISA II SUPER E, I. 83, dobro ohranjen, reg. do marca 1999. ©222-016, po 18. uri 4855 PRODAMO ZELO DOBRO OHRANJENO KOMBINIRANO VOZILO S POTOVALNIMI SEDEŽI R TRAFFIC T 1200 D, I. 91, 59000 km, reg. 1.7.98, 44 VV motor. BOSO-PET,d.o.o., Krnica 63- zg. Gorje 4856 Prodam BMW 316 I. 84, elek. stekla, ogledala, ugodno. ©312-442 4863 FORD GRANADA 2000 cm3, 6 cilinder, I. 82, registriran, dobro ohranjen, prodam. ©51-469 4865 126 BIS, I. 90, rdeč, reg. do 15.10.98, 1500 DEM. ©632-465 4883 Prodam MITSUBISHI LANCER GLX 1500 I. 88, 4200 DEM. ©891-116 Prodam R 4 I. 89, november. ©800- 348 4891 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 L, i. 90/11, 52.000 km. ©246-822 4932 Prodam JGL letnik 1982, 117.000 km, reg. do 3.99, rumene barve, zelo dobro ohranjen, 2400 DEM. ©621- 512 4937 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI FMfiNTfiR m Bratov Praprotnik 10, NAKLO ^—J Tcl./fax:064/471 -035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER .-s/®^ AVTOMOBILSKIH BELCEV 1MQM|0Br YUGO 45 A, letnik 1987, cena 1200 DEM, prodam. © 863-014, do 16. ure. 4957 Odkup, prodaja in prepis vozil -RONDO TRADE d.o.o., Kidričeva c. 51, Škofja Loka. 4954 HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS, letnik 1995, BMvV 318 i, letnik 1990, MAZDA MX 6, letnik 1991. © 634-889 RONDO TRADE d.o.o. 4967 ZASTAVA 128, letnik 1988, rdeče barve, reg. celo leto. © 634-889, RONDO TRADE d.o.o. 4968 VW GOLF 1.3 YXB, letnik 1986, 5 vrat, odlično ohranjen, ugodno. © 634-889, RONDO TRADE d.o.o. 4969 R CLIO 1.4 RT, letnik 1993, 5 vrat, bele barve, možna menjava ali kredit. © 634-889, RONDO TRADE d.o.o. 4970 ODKUP, PRODAJA in PREPIS VOZIL, možno plačilo na kredit. AVTO PRIS d.o.o. © 31 2-25 5 4978 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 L, i. 92. ©323-914 4980 JUGO 45 A, dobro ohranjen, I. 86, reg. do 3/10, ugodno prodam. ©621-715 4986 LIVADA d.o.o AVTOINTEX proda več vozil: BMVV 318 I I. 87, ŠKODA FAVORIT 136 L, I. 92, ŠKODA FOR-MAN LX I. 93, FORD MONDEO 1.8 i 16 V I. 94, GOLF JXD l. 85, JETTA JX 1.6 I. 87, R 25 GTX 85, R 18 TLJ 86, ALFA ROMEO SPRINT I. 87, Z 101 I. 79, 88, 89. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. ©224-029_ 4989 Ugodno prodamo: R 5 CAMPUS 5 v I. 91, CLIO 1.2 RN I. 94, R 19 1.4 RT I. 95, R 11 1.6 D SPRING I. 88, FORD FIESTA 1.3 i I. 92, GOLF 1.3 CL I. 92. za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. ©428-0011 ali 428-0012 RENAULT PREŠA Cerklje 4990 NA ZALOGI 80 RABLJENIH VOZIL: HONDA CIVIC 1.6 ESI, I. 92, srebrna, klima, 15300 DEM, ZX AURA 1.8 i, I. 93, 35000 km, servisna knj., reg. 10/98, 15400 DEM. NUDIMO VAM POSREDNIŠKA PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, MENJAVA STARO ZA STARO, FOTO PRODAJA VOZIL, MOŽEN ODK-UP VOZIL AVTO LESCE 719-118 5009 CLIO 1.4 RT, I. 95, 26000 km, reg. 2/ 99, Llast., moder, SS, servo, 13900 DEM. AVTO LESCE 719-118 5011 GOLF III 1.6 L. 94, met. vijola, 5 v, DCZ, ABS, SV, ohranjen, 17500 DEM. AVTO LESCE 719-118 5012 ALFA 155 1.8 TS, I. 93, met. zelena, 110.000 km, reg. 10/98, CZ, ES, SS, ALU, AR, ohranjena, 14900 DEM. AVTO LESCE 719-118 5013 NISSAN MICRA 1.2, I. 92, bela, katalizator, 6500 DEM. AVTO LESCE 719-118 5014 RVIS HVUnDHJ SERVIS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale tel.MI/716-221 -prodaja td:Mllll5-666 - servis HYUNDAI ACCENT 1,3 LSi že od 14.999 DEM ZABNICA, SP. BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 GOLF JXB, I. 91, bel, 102.000 km, reg. 11/98, zelo ohranjen, 9600 DEM. AVTO LESCE 719-118 5015 JETTA 1.6 JX, I. 87, rdeča, 5 p, SS, reg. 9/98, ohranjena, 5200 DEM. AVTO LESCE 719-118 5016 R 19 CHAMADE GTS, I. 90, reg. 9/ 98, DCZ, AR, 8600 DEM. AVTO LESCE, 719-118 5017 ALFA 33 1.5 IE, I. 93, rdeča, 9600 DEM. AVTO LESCE 719-118 5018 CLIO 1.4 RT, I. 91, črn, 5 v, SS, CZ, meglenke, ohranjen, 8700 DEM. AVTO LESCE, 719-118 5019 Prodam LADO SAMARO 1300, 3 v, I. 92, 58000 km, reg. do avgusta, nikoli karamboliran, garažiran. ©66-937 Prodam osebni avto GOLF II, I. 88, lepo ohranjen. ©863-731 5032 GOLF JGL I. 82, reg. do 28.5.98, prodam, 1600 DEM. Zakrajšek, Go-bovce 9, Podnart 5035 Prodam MAZDO 626 2.0,1. 91, 86000 km, odlično ohranjena, reg. marec 99, cena 13500 DEM. 0874-258 Prodam JUGO 45, I. 88, reg. do 9/98. a 212-539_ Prodam JUGO 55 I. 85, reg. 10/98, cena po dogovoru. ©52-227 5054 JUGO 45 letnik 1989, prodam. ©81-523, 891-420 5058 T0Y0TA 1.3 I.87 XL, reg. 14.12.98, lepo ohranjen, 5600 DEM. Q55-254, popoldan Prodam JUGO KORAL 45, rdeče barve. ©730-711 89, 5067 Prodam JUGO KORAL 45, I. 91, rdeče barve, reg. do 31.3.99, cena 2800 DEM. ©53-626, zvečer 5078 Prodam HYUNDAI PONY 1.5 GLS, limuzina, I. 90, prevoženo 92000 km, garažiran, 2. lastnik, cena 6500 DEM. ©53-626, zvečer 5079 Prodam R 4 GTL, I. 91, cena 3100. ©332-178 5080 ZAPOSLITVE Gostilna Sejem zaposli redno ali honorarno KUHARJA ter več deklet v strežbi. ©222-233 3909 Iščemo sposobne in komunikativne AKVIZITERJE za prodajo medicinskih pripomočkov. ©55-446, 041/651-737 in 041/721-657_4037 Zaposlim dva ZIDARJA za strojne omete. ©863-804 po 20. uri 4287 Za terensko delo nudimo redno zaposlitev. Informacije v sredo na S 57-995 4733 Iščem izdelovalca VREMENSKIH HIŠIC. GSM 041/675-469 _^ Iščemo zidarja in delavca za grad" bena dela. ©681-661_ Zaposlimo VOZNIKA C, E na relaciji Slovenija - Hrvaška. Q624-548, po 19^ Zaposlimo potnika za prodajo učbe-nikov po šolah. ©041/618-791 jg AVTOLIČARJA za nedoločen čas zaposlim. ©718-064__jj^ Dober zaslužek za vas prosti čas. ©061/817-715 4875 "PIRŠ" popis, trženje oglasnega prostora. Zaposlimo komercial"6 zastopnike. ©041/692-755 Komercialne zastopnike zaposlimo • popis, trženje oglasnega prostora za "PIRŠ". ©041/692-755 J^j ŠTUDENTKO za delo v discoteki potrebuje Discoteka ARX Radovljica' Inf. osebno jffjl KV NATAKAR išče delo v gostinstva © 718-568 REDNO ali HONORARNO zaposlim dekle z veseljem do strežbe. S24-67-62 ^ TELEFONISTKA išče delo, lahko kot receptorka ali varnostnica, gospO' dinjska pomočnica. ©211 -532 j»» Zaposlimo MESARJA - POSLOVODJA z vozniškim izpitom, zaželjene delovne izkušnje. ©403-253 J*j Pogodbeno ali za določen čas zaposlimo TRGOVKO v tekstilni stro; ki z osnovnim znanjem šivanja. šifra CENTER_J^! Iščemo simpatično dekle za DELO V STREŽBI. © 634-015_J AMBICIOZNA DEKLETA in FANTE iščern0 za novi način prodaje z atraktivnimi arM* zaželjen lasten prevoz in srednješojsK" izobrazba, možnost napredovanja in visof zaslužek, vikendi so prosti. lit 061/1*^ 524_496^ Iščem PRODAJALCE - AKVlZj-TERJE za nov artikel, zelo dob^ plačano. © 328-095__^ ELEKTROTEHNIK telekomunikacij ^ st. išče delo primemo izobrazbi * prevajanje iz angleščine. ©245-27^ ŽIVALI 20. marca bodo naprodaj MLADE KOKOŠI nesnice (20 tedenske W kice). Zbiramo naročila, Žabnica <39> ©311-767 , dobijo se tudi priprav« za ročno sortiranje jajc._ _J!!^ Zaradi smrti gospodarja ODDA^f KUŽKA mešančka, starega 3 £5' prijaznega, navajen bivanja v ",8' črno bel. ©242-575__p BIO KMETIJA Pri kralju, Sp. otok & Zupančič Brane; na zalogi imamo vs velikosti PIŠČANCEV za nadalj^ rejo. ©738-152_jf LABRADORCE rumene barve, psajjj psičko z rodovnikom, cepljena, sta^ 8 tednov, prodam. ©695-172 MediaArt Delavska 52, 4000 Kranj zaposlimo GRAFIČNEGA TEHNIKA za določen čas dO 17. 7. 1999 z možnostjo podaljšanja nedoločen čas Pogoj: znanje grafičnih računalniških programov Pisne ponude pošljite na naslov podjetja. C A D-CAM programerja - operaterja in CNC REZKALCA zaposlimo redno ali honorarno ©041/668-915 4337 Redno zaposlitev dobi AVTOKLE-PAR in AVTOLIČAR. ©211-325 4447 ZAPOSLIMO PRODAJALKO za prodajo obutve v Kranju. Zaželjena praksa. KERN, 224-071 4469 Zaposlimo REFERENTA ZA ORGANIZACIJO PREVOZOV v mednarodni špediciji. Pogoji: VI. stopnja izobrazbe, aktivno znanje angleškega jezika in pasivno nemškega, poznavanje dela z osebnim računalnikom (Word, Excel), zaželjene izkušnje pri organizaciji mednarodnih prevozov. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov KOLI ŠPED d.o.o., Mednarodna špedicija, Gorenjesavska 9, Kranj, najkasneje do 16.03.1998 4505 PEKA ali DELAVCA Z IZKUŠNJAMI v pekarni zaposlimo. Zaželjeno obvladovanje listnatega testa in bureka. Pekarna Zevnik, Kranj ©332-336 od 11 - 17 h _4512 Takoj zaposlimo več slikopleskarjev. ©245-340 4587 Takoj zaposlimo mlajšega DELAVCA za priučitev v mizarski delavnici. 858-802 Simpatično dekle za delo v strežbi zaposlimo. ©212-634, sobota, nedelja, prOStO 4692 Gostinski lokal v centru Kranja takoj zaposli prikupno dekle za strežbo pijače. ©331-654 od 14 - 16 h 4728 Ugodno prodam PLEMENSKE^ ZAJCA in ZAJKLE. ©451-338 Prodam leto dni stare KOKOŠI jj? zakol ali nadaljno rejo. Voklo & ©491-277_ Prodam 8 mesecev starega W ŽLIČKA srnaste pasme. ©736-fr^, Poceni prodam 2 leti starej.^ KOZLA, belkasti, brez rog. »7Z - 751 TELIČKO simentalko 6 mes#j[ brejo, prodam. ©630-891 PODARIM dva KUŽKA mešanj stara 3 mesece. ©491-540 Podarim prijazne črne PSIČKE, st*8 3 mesece, srednje rasti. ©720^0^ ŽREBCA lipicanca 5 let star prodam. ©874-201, zvečer Prodam KOZLA plemenskega s^ eno leto. ©681-047 BIKCA sim. 120 kg in ZAJCE razne prodam. Zupane, Zalog 62, Cerklje Prodam TELICO simentalko nadaljno rejo, težko 130 kg. I*6 360 " BIKCA črnobelega starega 14 prodam. ©312-375 Podarim prijaznega KUŽKA eno j star. ©327-287__Jfy Prodam domač« KOKOŠI ©451-738 TELIČKE simentalke, stare do 10 dni, prodam. O310-277 4904 Prodam brejo TELICO simentalko, ki bo v maju teletila. 1366-134 4906 Prodam črnobelo TELIČKO, staro 10 dni. Resman, Gorica 9, 715-519 4907 20 tednov stare JARKICE, prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 4935 Prodam BIKCA starega 4 mesece. ©451-787_4943 BIKA po izbiri, od 200 do 500 kg, prodam. Hraše 6, Lesce. 4975 TELICO SIMENTALKO visoko brejo, prodam, a 061/614-301_4976 JVodam TELEČJE MESO. Q682-745 Enoletne KOKOŠI nesnice po 150 SlT/kom, prodam. ©326-363 4985 Prodam BIKCA in TELIČKO simentalko. Lahovče 18 4988 Prodam MLADO KRAVO v 9. Mesecu brejosti. ©725-689 5006 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Praprotna polica 15, Cerklje 5010 BELE PURANE širokoprsate pasme, od 3-4 kg po 380 SIT/kg, prodam. ©245-039_ Prodam mlado KRAVO simentalko dobra mlekarica. ©620-058 5025 Prodam mlado OVCO za zakol in dva jagenjčka. ©451-171 5045 Oddam KUŽKA mešanca. »411-383 Podarimo 2 meseca stare JAZBEČARJE. ©431-383 5053 Prodam mlade ZAJCE samičke in samce za nadaljno rejo. ©725-421 Brejo KRAVO frizijko in teleta, 6 tednov, prodam. ©641-114 5068 TELICO, kravo brejo in bikca do 500 kg, kupim. ©725-254 5074 Poceni ODDAM KUŽKA vovka, stara 1,5 meseca. ©641-476 5086 Prodam dve TELIČKI SIMENTALKI, stari teden dni in fižol. ©061/613- 371 4871 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca, starega od 10-14 dni. ©66-117 4840 Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni. ©451-587 4894 Kupim KONJA ali KOBILO vajeno kmečkih del, staro nad 5 let. »718-792 4914 Kupim BIKCA simentalca ali teličko ali bikca črnobelega. ©401-532 4940 Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni. ©682-189 4941 Kupim 14 dni starega TELIČKA simentalca. ©061/ 611 -596 4998 Sporočamo žalostno vest, da je v 75. letu umrla naša PAVLA LESIČNIK iz Stražišča pri Kranju Od nje se bomo poslovili v četrtek, 12. marca 1998, ob 16.30 uri. Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje na pokopališču v Bitnjah. VSI NJENI ZAHVALA V 91. letu nas je zapustil naš dragi ata ANTON MIHELIČ p.d. Gorinov ata iz Podbrezij Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem /a i sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pos njegovi zadnji poti. Zahvalo smo dolžni kolektivom Merkur Naklo, Iskra Im Otoče, Iskra Oris Otoče, Špecerija Bled, Gorenjski tisk Kranj. Zahvala tudi upokojencev Naklo, Občini Naklo, Zvezi borcev Podbrezje, Gasilskemu e Podbrezje ter govornikoma g. Satlerju in g. Petku za poslovilne besede. Zahva tudi Komornemu moškemu zboru Kranj pod vodstvom g. Tomaža Tozoi Obrtniškemu moškemu zboru Kranj pod vodstvom g. Milana Bajžlja za zapete ter gospodu župniku za lepo opravljene obred. Posebna zahvala gre tudi g. M Nani, Marici in Angelci za nesebično pomoč. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. * VSI NJEGOVI arecena promili na ;trumenti Društvu ruutvu ljujemo se ta ter žalostinke etki Ivnik, ZAHVALA Nepričakovano nas je v 70. letu starosti zapustila naša draga PAVLA BEVC roj. Sekne z Visokega pri Kranju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Zahvala tudi pevcem okteta KLAS in zboru VIVA za prelepo petje, g. Cigliču in g. Grosu za izrečene lepe besede ob slovesu in vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. VSI NJENI OSMRTNICA V 73. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast ANTON KOŽUH iz Kranja, Vrečkova 5 Pogreb dragega pokojnika bo danes, v torek, 10. marca 1998, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. VSI NJEGOVI Kranj, 9. marca 1998 OSMRTNICA Svojo življenjsko pot je sklenila CECILIJA VODNJO V p.d. Žagarjeva mama s Poljan Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 11. marca 1998, ob 16. uri na pokopališču v Zg. Gorjah. Žalujoči: sin Slavko ter hčerki Marija in Božena z družinami Sp. Gorje, dne 6. marca 1998 ZAHVALA Ob smrti drage tete in sestre TEREZIJE ŠVEGELJ iz Raven 12 v Tržiču se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče in za spremstvo na njeno zadnjo pot. Posebno zahvalo izrekamo osebju Doma Petra Uzarja za skrb in nego, doktor Martinčiču in doktor Tomazinu, dekanu gospodu Mačku za lepo opravljen pogrebni obred, Temšakovemu Janezu za ganljivi poslovilni govor, Aljažu Pogačniku za lepo zaigrano Tišino, pevcem Šarabon iz Nakla za zapete žalostinke ter Pogrebnemu zavodu Tržič. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI OSMRTNICA Po dolgi in hudi bolezni je umrla moja najdražja KRISTINA SAVNIK iz Šorlijeve ul. 1 v Kranju Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 11. marca, na pokopališču v Brežicah. Neutolažljivi Marjan ter mama Viktorija OSMRTNICA V 79. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, stric in svak ZORISLAV NOVAK Pogreb bo danes, v torek, 10. marca 1998, ob 12. uri na kranjskem pokopališču. VSI NJEGOVI Kranj, Sebenje, 10. marca 1998 ZAHVALA V našem domu je praznina, v srcu našem bolečina, odkar si ti odšel od nas. V 90. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric JOŽEF REPOLUSK rojen 1908 Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste delili z nami bolečino, mu poklonili cvetje in sveče, za vsa izrečena sožalja ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala njegovemu osebnemu zdravniku dr. Trčonu in gospodu župniku Cirilu za obisk v domu in za opravljen pogrebni obred. Obenem se zahvaljujemo tudi osebju DU Kranj in Pogrebni službi Kranj ter izvajalcu Tišine. VSI NJEGOVI Kranj, Kamnik, Ruše i i ■Mkk:JPIgK.flHBB ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustil oče ALOJZ ROŽIC 3.8.1911 - 26.2.1998 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, g. župniku za lep obred, pevcem za zapete žalostinke, gospe Minki Cvetek za izrečene lepe besede slovesa. Vam, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Hčerka Irena z možem Rihardom Nomenj, 5. marca 1998 OD TORKA DO PETKA bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/638-699 'Vi < pokličite, sporočite, predlagajte... is/i i bomo pisali Šenčur, 9. marca - Okrog 230 članov PGD Šenčur bo 100-letnico društvene dejavnosti dočakalo z novimi pridobitvami. Pred dvema letoma so zapeljali v prizidek z garažo nov tovorni avto s cisterno, letos pa so dobili še komandno vozilo za hitro posredovanje ob manjših požarih. Gre za terenski avto z dodatno gasilsko opremo, v katerem je, razen za opremo, prostora za 8 oseb. Približno polovico denarja za 3,6 milijona tolarjev vredno vozilo so zbrali sami, drugo pa sta prispevala občina in krajevna skupnost Šenčur. Do praznovanja ob koncu junija, ko bodo predali namenu novi avto, imajo še polne roke dela. Kot je povedal predsednik Ivan Jenko, so začetek leta prekrili pol strehe na domu, sedaj urejajo večnamensko dvorano nad garažo, v načrtu pa je tudi izdelava fasade na prizidku in ureditev okolice doma. • S. Saje Spticapjg'jdelimo Mobitelov center Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax 064 360 810 mobitel SLOVENSKI OPERATER IMMT trn B8M hup://www mobitel.si OBD Gorenjska borzno posrednika dražba d.d. ŽEUTE KUPITI L.---ALI PRODATI DELNICE? „— NISTE ZADOVOLJNI Z O&RESTMl V BANKAH? &l KADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak delavnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK ZNAMI- Koroška 3 3, Kranj tel.: 064/380 100, im 064/380 10 12 KERAMIKE aWmex iNT.wlMw" kil rM\ AriV\ nAT II? 91. KRANJ-ZLATO POLJE 3k ZADNJE NOVICE Trentarji protestirajo zaradi sankanja na Vršiču Zaradi sankanja odrezani od sveta Pri Cestnem podjetju Kranj so Trentarjem povedali, da ceste zaradi ledu ne morejo prej plužiti. Kranjska Gora, 9, marca - Trentarji protestirajo, ker je Vršič zaprt dlje časa zato, ker zaradi sankanja na cesti nastane debela plast ledu. Ali je bolj pomembno sankanje ali cestna povezava Soške in Zgornjesavske doline? Krajevna skupnost Soča Trenta je Direkciji* Republike Slovenije za ceste poslala ogorčeno pismo zaradi zimskega sankanja na gorenjskem delu vršiške ceste. Trentarji se na občino Bovec in na republiško cestno direkcijo obračajo zato, ker jih moti sankanje po vršiški cesti. Občina Kranjska Gora je namreč podelila koncesijo zasebni agenciji, ki je začela vršiško cesto vzdrževati in primerno plužiti, vsak dan pa pripravlja nočno sankanje z Vršiča v Kranjsko Goro. Sankanje je priljubljeno tudi podnevi, ko se posamezniki z-vse Slovenije sankajo zastonj. Vršiška cesta je za sankanje primerno opremljena -z vsemi opozorilnimi in drugimi tablami in z zapornico, tako, da ne more več priti do nesreče. Krajevna skupnost Soča Trenta pravi, da si v tej krajevni skupnosti vsako pomlad prizadevajo, da bi odgovornim dopovedali, kako je za dolino Trente pomembna ta cestna povezava. Žal zaman in vedno dobijo isti odgovor: Vršič se ne odpira nič prej kot za prvi maj. Trentarjem pa je vedno znova jasno, da se takrat odpre zato, ker so prazniki in bi marsikdo rad prišel "čez vrh" pogledat ali Trenta še zmeraj živi ali celo to, kako je kaj z njegovo počitniško hišico. Ko so se lani v začetku aprila ponovno spraševali o čiščenju že skoraj kopne vršiške ceste, so dobili na različnih naslovih zelo pretresljive odgovore. Na primer: Cestno podjetje Kranj je trdilo, da ne more prej čistiti zaradi debele plasti ledu, ki je nastala zaradi sankanja in teptanja snega s snežnim teptalcem. Lansko zimo je inšpektor za ceste na vršiški cesti pri hotelu Erika odredil fizično zaporo zaradi nesreče sankača in avtomobila. Letos je cesta zaprta na enak način že brez nesreče.. Trentarji v protestu nadalje pravijo, da si ne upajo verjeti, da je snakanje bolj pomembno kot povezava Soške in Zgornjesavske doline, še posebej pa dostop do vasi Trenta, ki je proti Bovcu ogrožen zaradi podora pod Berevico že od decembra 1993. Upajo, da je v tem primeru prišlo do neljube napake in od cestne direkcije pričakujejo, da jo bodo s skupnimi močmi odpravili. Letošnja zima, ko je na Vršiču manj kot meter snega in ni plazov, je zelo naklonjena željam Trentarjev. Dejstvo je, da bi bila lahko vršiška cesta odprta malodane vso zimo... Kaj bodo zdaj storili odgovorni, se še ne ve. Vsekakor ima sankanje z Vršiča, ki je postalo na gorenjski strani hit sezone, tudi svojo drugo, manj ugodno plat za sosednjo Trento. • D.Sedej Delovno prvo leto Mengeš, 9. marca - Prvo leto delovanja Gasilske zveze Mengeš po ustanovitvi je bilo uspešno, je na občnem zboru konec tedna ugotovil predsednik Jože Žargi. Društva v občini so posebno skrb namenjala usposabljanju invorganizaciji tekmovanj. Članska ekipa je nastopila tudi na olimpiadi na Danskem in dobila zlato odličje. Velika gasilska prireditev je bila tudi ob proslavljanju 50-letnice prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Lek. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja in sicer osem občinskih in štiri priznanja Gasilske zveze Slovenije. Letos načrtujejo, da bo zaživelo tudi sodelovanje s šolo in z ženskami - gasilkami. Gasilci so lani imeli tudi 19 požarnih akcij. Zelo aktivni so bili tudi gasilci prostovoljnega industrijskega društva Lek, ki so lani zabeležili več kot 200 različnih dogodkov. Tehničnih intervencij pa je imela Gasilska zveza Mengeš lani 24. Priznanje za hrabrost pri reševalni akciji pa so podelili članu PGD Mengeš Tomažu Žargiju. • A. Ž. Umrla v bolnišnici Lesce - V sredo zjutraj je v Kliničnem centru zaradi posledic prometne nesreče umrla 21-letna Sabina "V., sopotnica v R 18. Nesreča se je zgodila 21. februarja ob osmih zvečer na regionalni cesti Lesce-Bled pri hipodromu, razen osebnega avta R 18 pa je bil udeležen Še mercedes-benz. Do nesreče naj bi prišlo zaradi nepravilnega prehitevan- ja. Prometni policisti zaradi razjasnitev okoliščin nesreče prosijo voznika osebnega avtomobila, ki sta ga v času nesreče mal<» naprej od križišča za Sohec (proti Lescam) prehitevala dva osebna avtomobila, naj *v oglasi na najbližji policijski postaji pokliče na 113. Enako povabilo policisti naslavljajo tudi na voznika, ki naj R' prehitevala prej omenjeni avto. Nobeno od teh vozil ni poškodovano. • H. J. Pošta Slovenije ponovno opravlja storitve za naslednje banke Cenjene varčevalce vljudno obveščamo, da na poštah ponovno opravljamo; vplačila In izplačila s hranilnih knjižic, izplačila čekov s tekočih računov občanov ter pripis nalogov za vpis v hranilne knjižice za 37 bank in hranilnic ter hranilno kreditnih služb, od teh za naslednje banke: I. Nova Ljubljasnka banka, d.d., Ljubljana _ 2. Nova Kreditna banka, d.d., Maribor 3. Lf3 banka Zasavje, d.d., Trbovlje S 4. 13 Splošna banka Velenje, d.d., Velenje 1 ^"""^SHi 5. 13 banka Domžale, d.d., Domžale If 6. Nova K(3M Fodročje Nova Gorica, d.d. : 7. Abanka, d.d., Ljubljana S>. Gorenjska banka, d.d., Kranj 9. Krekova banka, d.d., Maribor :: : -j 10. Slovenska investicijska banka, d.d., Ljubljana II. Banka Vipa, d.d., Nova Gorica 12. Slovenska zadružna kmetijska banka, d.d., Ljubljana ter večino hranilnic in hranilno kreditnih služb. Za opravljene storitve ne zaračunavamo provizije. Se priporoča vaea poeta POŠTA SLOVENIJE Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije za GORENJ Danes, v torek in jutri, v sredo bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, v četrtek bo pretežno oblačno, občasno bodo manjše padavine, pihali bodo severozahodni vetrovi, na Primorskem pa burja, ki bo v sredo oslabela. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME * T min / T max -3/5 -3/6 0/8 3dDiO »Ani 913 Ffi STEREO RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN mm STEMg-