MOJA BANKA hf\ VIDUS! ik FILIALE DI CIVIDALE FILIALA ČEDAD tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / Št. 48 (792) • Čedad, Četrtek, 14. decembra 1995 abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.400 lir B ANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 8,75% netto importo min. 20.000.000 MOJA BANKA Incontrerà durante la conferenza stampa a Cividale Nel segno dell’identità Partita la macchina organizzativa del Mittelfest - L’edizione 1996 a Cividale dal 20 al 28 luglio - Guerra: “La diversità culturale in regione é un esempio” Sarà nel segno dell’identità il prossimo Mittelfest. Almeno quest’anno partita in tempo rispetto alle passate e-dizioni, la macchina organizzativa del festival del teatro della Mitteleuropa ha vissuto sabato e domenica a Cividale un momento di incontro tra esponenti culturali (direttori di festival e di compagnie teatrali, di istituti di cultura esteri in Italia e italiani all’estero) di Paesi che fanno capo all’Iniziativa Centro-europea. A conclusione delle riunioni, lunedì, durante una conferenza stampa sono stati SC Nediza - KD Trinko S peter dvojezična sola sobota, 16. decembra ob 20.30 ZEMLJA NASA LAST? Mladinska gledališka skupina KPD Šmihel annunciati il tema della prossima edizione e le date (dal 20 al 28 luglio 1996). L’altra novità riguarda lo statuto dell’Associazione Mittelfest, che é stato predisposto e dovrà ora passare al vaglio degli enti pubblici fondatori (la Regione, la Provincia di Udine, il Comune di Cividale e la Camera di commercio di Udine). Tra i soci sostenitori probabilmente ci sarà anche la Comunità montana delle Valli del Natisone. Perché l’identità? A spiegarlo é stato Giorgio Pres-sburger già durante il primo incontro con i partecipanti al convegno, sabato. “E’ un tema molto vasto - ha detto Pressburger, che assieme a Carlo De Incontrerà é stato riconfermato alla direzione artistica del Mittelfest - attorno al quale si sta costruendo il nuovo volto politico dell’Europa di questo fine millennio. L’identità e la diversità sono alla base della vita stessa, ne definiscono l’essenza, e la coscienza di ciò evidentemente determina crisi ricorrenti nelTuomo”. L’argomento delle diverse identità culturali e linguistiche é stato affrontato lunedì anche dall’assessore regiona- le alla cultura Alessandra Guerra: “Spero che l’esempio delle diverse identità presenti in regione possa offrire l’esempio a livello nazionale e intemazionale”. La Guerra ha espresso soddisfazione perché “finalmente si sta costruendo qualcosa di importante in un campo, quello culturale, in cui la regione ha un profilo esile” ma si é detta anche preoccupata per eventuali attacchi che, a livello regionale, possono arrivare al Mittelfest. Michele Obit segue a pagina 3 Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Osterc s sodelavci je obiskal našo deželo in se srečal s slovenskimi kmetijskimi operaterji na Tržaškem in Goriškem. Med svojim obiskom se je v Spetru srečal z vodstvom Gorske skupnosti za Nadiške doline, kjer ga je sprejel predsednik Firmino Marinig z odborniki. Srečanje je slovenskemu vladnemu predstavniku nudilo priložnost, da se je pobliže spoznal s kmetij- sko problematiko v Benečiji. Predstavniki gorske skupnosti so posebej podčrtali možnost čezmejnega sodelovanja na nekaterih kmetijskih sektorjih (mlekarne, sadjarstvo, kmečki turizem in vinogradništvo). Predlagali so, da bi tudi ob pomoči slovenskega ministrstva prišlo do konkretnih pobud v okviru evropskega programa Inter-reg med gorskima skupnosti-ma za Nadiške in Terske doline ter med območjem občin Kobarid, Tolmin in Bovec. Minister Osterc na obisku pri Gorski skupnosti Utrditi članstvo Sdgz Na zadnjem občnem zboru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je bil v Trstu, so izvolili novo vodstvo, ki bo imelo nelahko nalogo voditi to strokovno organizacijo in kot je povedal sam predsednik Boris Siega poiskati odgovore na sedanje gospodarsko-manjšinske izzive. Skupščina zamejskih gospodarstvenikov je potekala tudi v znamenju pomladitve vodilne skupine SDGZ. V tej logiki je prišlo tudi do kadrovskih sprememb v odboru združenja za videmsko pokrajino. Na mesto predsednika je bil imenovan Igor Cont, ki je odgovornosti prevzel od dosedanjega predsednika Fabia Boninija, ki bo v SDGZ sedel v nadzornem odboru. Podpredsednica beneške strokovne organizacije pa je postala Teresa Covaceuszach. Cont sodi med mlajšo generacijo beneških gospodarstvenikov, ki je izbrala nelahko pot domače uveljavitve na tem pomembnem sektorju našega družbenega življenja. Po končanem šolanju v Gorici je na tržaški ekonomski fakulteti zaključil univerzitetni študij in se posveta zunanji trgovini. Lahko bi rekli, da je naš sosed, saj je njegov urad zraven našega uredništva v Čedadu. Pogovor na 4. strani ed il valli J IL CUORE CALDO DELLA CASA Via Udine, 8 - Manzano - Tel. 755148 fARREDI , PROSSIMA APERTURA MOSTRA Via Nazionale, 31 PRADAMANO (S.S. UD-GO) Novo leto in stare težave Kot kaže, se bomo od starega leta poslovili, ne da bi lahko rekli, da so bili med Slovenijo in Italijo storjeni kaki bistveni koraki naprej na poti dogovarjanja. Konec leta je prinesel še dodatno olje na ogenj polemik, ki se ne bodo tako hitro ugasnile. Napetosti med obema državama gotovo ne pomagajo naši narodnostni skupnosti, ki v prvi osebi občuti težo teh dvostranskih težav. Svojo količino olja na ogenj polemik je v prejšnjih dneh dodal sam ministrski predsednik Lamberto Dini, ki je v parlamentu popolnoma osvojil stališča Nacionalnega zavezništva (AN), ki je v svojem predlogu pogojevalo pristop Slovenije in Hrvaške k Evropski uniji s povračilom hiš beguncem iz Istre, Reke in Dalmacije. Italijanska desnica je bila naravnost evforična nad takšno izjavo predsednika Dinija. Kaj kmalu pa je iž Slovenije prišel odgovor premierja Janeza Drnovška, ki je kritiziral takšno oceno svojega italijanskega kolega. Mislimo, da je vsem jasno, da begunska imovina je trojanski konj italijanske diplomacije, ki ima očitno druge vzroke, da na tako odločen način blokira vstop Slovenije v Evropsko unijo. Interesi so očitno veliko večji in o njih bi bilo treba tudi javno spregovoriti. Nemogoče je namreč, da Italija izgublja vlak za vlakom, kar zadeva možnosti gospodarskega odpiranja proti Vzhodu zaradi nekaj desetin hiš. Progettazione ed installazione di: »CAMINETTI » CUCINE IN MURATURA » SPOLERT »STUFE IN MAIOLICA CON GARANZIA DI FUNZIONAMENTO »> CERAMICHE »SANITARI »RUBINETTERIE Nediške doline: obisk ministra za kmetijstvo Da destra Mimma Gallina, Giuseppe Bernardi, _________________ f_______________ J * • Alessandra Guerra e Carlo De Porta la primavera nella tua casa novi mata j ur četrtek, 14. decembra 1995 2 Bencin: deželi vse bolj poceni V Poslanski zbornici je spet prišlo na dnevni red vprašanje cenejšega bencina, ki bi ga plačevali naši deželani. Gre za predlog Severne lige, po katerem naj bi v naši deželi (območje bi bilo razdeljeno v tri skupine, odvisno pač od razdalja od meje) plačevali bencin po isti ceni, kot se ga plačuje na črpalkah v Sloveniji. Predlog je nastal zato, da bi avtomobiliste iz naše dežele zadržali na tej strani meje, saj vsako leto “roma” v Slovenijo veliko milijard lir za nakup bencina. Na podlagi tega predloga, naj bi prebivalci obmejnega pasu še naprej dobili bone, kot to že velja. Ob tem pa bi koristili še z novimi boni, ki pa bodo veljali za vso deželo, njihova vrednot pa bo različna, glede pač na razdalje od meje. Tisti, ki prebivajo bližje meji, bodo plačali bencin po nižji ceni. Svojčas smo že izrazili pomisleke na ta predlog in nekako ponudili v oceno “recipročno” odločitev, ki bi jo lahko sprejeli v Sloveniji. Kaj bi se zgodilo, ko bi za slovenske državljane uporabili iste kriterije in jim v bistvu preprečili, da bi vsak dan prišli v italijanske trgovine in v njih pustili na desetine milijard? Aktualno Marcia per l’ospedale Domenica dalle 10 a Cividale Una nuova iniziativa a favore dell’ospedale di Cividale é stata organizzata per domenica dal movimento spontaneo dei dipendenti per la difesa del nosocomio ducale. Si tratta di una marcia che partirà alle 10 di domenica dal piazzale dell’ospedale per raggiungere largo Boiani dove, nei pressi del municipio, ci saranno alcuni interventi di dipendenti della struttura e di amministratori locali. Un’iniziativa che ha “l’appoggio dell’amministrazione comunale, di organizzazioni del volontariato, di molte persone, del Comitato di difesa dell’ospedale” affermano Giulia Stentardo e Gianna Fichera, portavoci del movimento. Claudia Chiabai, presidente del Comitato di difesa, sostiene di essere “ben felice di questa iniziativa, tutte le voci a difesa dell’ospedale sono utili”. Il movimento spontaneo dei dipendenti nasce allo scopo di far sentire la voce dei dipendenti sulla vicenda dell’ospedale. Accusati, a torto o a ragione, di essere poco presenti nelle iniziative passate, i dipendenti vogliono invece dimostrare di esserci. “Certo, per tutelare il nostro posto di lavoro -dicono le organizzatrici del- Sportello per i 5B aperto a S. Pietro Nell’ambito della Comunità montana Nell’ambito degli o-biettivi 5B che rappresentano un’opportunità indispensabile al nostro rilancio socio-economico anche la Comunità montana Valli del Natisone ha istituito “lo sportello per lo sviluppo locale”. Lo “sportello”, promosso dall’Amministrazione regionale quale forma di decentramento ai fini dell’informazione e dell’assistenza tecnica, sia per i progetti pubblici che per quelli privati, è coordinato dall’arch. Walter Tosolini e dal dott. Carlo Menon. L’obiettivo fondamentale di questo servizio è quello di fornire informazioni e soprattutto assistenza nella formulazione dei progetti che verranno successivamente sottoposti al controllo dell’amministrazione regionale per l’approvazione ed il finanziamento. Gli uffici addetti allo “sportello” restano aperti al pubblico dal lunedì al venerdì con orario continuato, dalle ore 8 alle ore 14. la marcia di domenica - ma anche per sensibilizzare i cividalesi”. Denunciano che all’interno dell’ospedale “il morale é a terra, lo stato d’animo é critico, si parla solo di quello” e che anche ai dipendenti non viene spiegata la reale situazione e le prospettive future dell’ospedale. Su questo punto interviene ancora Claudia Chiabai: “Sarebbe corretto che la direzione informasse tutti i dipendenti, non solo i medici”. (m.o) L’ospedale di Cividale con il piazzale da cui partirà la marcia organizzata dai dipendenti del nosocomio Identità: valore difendere e sostener La commissione giustizia e pace, operante all’interno della diocesi di Udine e diretta da don Angelo Zanello, presidente della Caritas diocesana ha avuto sabato scorso a S. Pietro al Natisone una serie di incontri con operatori ed esponenti della realtà locale. Lo scopo della visita era quello di approfondire da vicino la complessa realtà delle Valli del Natisone, “ma anche ufficializzare l’impegno della commissione” -come ha dichiarato don Zanello - “e significare l’incoraggiamento a tutte le realtà ecclesiali, culturali, amministrative che stanno affermando il diritto della popolazione al riconoscimento della propria specificità culturale. Incoraggiare dunque quelle forze che si impegnano per ridare un volto, restituire dignità ed affermare l’inden-tità slovena della comunità. Siamo in ritardo e questa è forse l’ultima occasione per salvare l’identità delle valli del Natisone”. Nell’ambito della visita a S. Pietro al Natisone la commissione ha incontrato anche il presidente della Comunità montana Giuseppe Marinig ed ha fatto visita al centro scolastico bilingue dove è stata ricevuta dalla direttrice Živa Gruden Crisetig. SSOje obiskal prefekta Predsednica Sso Marija Ferletič in podpredsednik za Videmsko pokrajino Riccardo Ruttar sta ob srečanju z novim videmskim prefektom predočila problem slovenske manjšine v Videmski pokrajini. Izrazila sta tudi obžalovanje nad dogodki v cerkvi na Matajurju. Prefekt je pozorno poslušal izvajanje, piše Sso v tiskovnem sporočilu, se je strinjal, da je potreben stalen dialog za preverjanje odprtih vprašanj za njihovo čimboljšo reševanje. V tem smislu je izrazil tudi svojo razpoložljivost. Cividale ricorda ancora Domenica a Cividale saranno ricordati per iniziativa dell’amministrazione comunale, in collaborazione con Anpi e Apo, gli 8 partigiani friulani fucilati nel dicembre ’44 all’entrata del campo sportivo e la moltitudine di patrioti e civili uccisi dai nazifascisti alle Fosse del Natisone. Il ritrovo è fissato alle 10 presso la Loggia del municipio, da dove alle 10.30 muoverà il corteo verso il campo sportivo. La commemorazione, nella caserma Francescato, sarà tenuta dal sindaco Bernardi. Slovenia: Tv private in crescita Televisione e politica Mentre monta la polemica tra i partiti per la decisione di Bruxelles di non firmare il documento di avvicinamento della Slovenia all’Unione europea, nella capitale sulle rive della Ljubljanica è già tutto pronto per la campagna elettorale del prossimo anno. Se i democristiani hanno deciso di giocarsi la carta della politica estera sul tavolo da gioco preelettorale, la destra sta affilando le armi nel settore interno ed in particolare in quello sociale. Nessuno, però, tocca il tasto economico, roccaforte dei liberaldemocratici che proprio sulla stabilità economica intendono giocarsi gran parte della propria reputazione politica ed elettorale. Come fare a spiegare alla gente la propria posizione per assicurarsi il suo voto? Sembra che la stagione degli scandali, così cara ai socialdemocratici di Janša, sia passata. E così si cerca di trovare altri argomenti ed altri mezzi. Anche in Slovenia si è scatenata una vera “bagarre” per avere il più possibile dalla propria parte i mezzi di comunicazione ed in particolare lo strumento televisivo. In questo senso vanno lette le divisioni del Consiglio della radiotelevisione di stato chiamato a nominare i vertici nel settore informativo e dei programmi. Perciò la nomina, o meglio, la riconferma di Lado Ambrožič è stata partorita non senza dolore. I componenti della società civile che siedono nel consiglio si sono divisi sulla designazione di Ambrožič, a suo tempo vicino a Janša e poi ritornato sulla via del centro-sinistra. Un buon candidato, dunque, che assicura una giusta equidistanza, come ha sostenuto lo stesso Ambrožič dopo la nomina giurando la sua totale imparzialità nel guidare la Tv. Credere all’ imparzialità dei giornalisti è come credere che i bambini li porta la cicogna oppure che nascono sotto il cavolo. “Col cavolo”, avranno e- sclamato in molti nei vari partiti sloveni, sostenendo la necessità di nuovi “sbocchi” televisivi per riuscire a entrare nelle case (e nelle teste) degli sloveni. Ed ecco nascere una miriade di televisioni private, locali ed a livello nazionale. Tutti si dicono portatori di obiettività e non aprono bocca sugli sponsor che stanno loro alle spalle. Basta, però, sbirciare negli organigrammi per trovare la risposta sull’editore (o il partito) di riferimento. Il mondo cattolico partirà proprio alla vigilia di Natale con la sua TV 3, guidata da Janko Tedeško, caro a-mico di Janša e noto giornalista in costante ricerca di scoop sugli ex comunisti. In arrivo anche un’altra tv commerciale di grosso spessore, la Pro Plus. Dagli sponsor che ruotano intorno ad essa sembra che l’opzione di centro-sinistra sia d’obbligo. “Col cavolo”, avranno commentato i rappresentanti dei partiti minori, troppo arrabbiati e troppo deboli per poter aprire uno studio televisivo “a loro misura" e troppo poco influenti per poter avere un loro peso nel settore della carta stampata che riflette, in qualche modo, l’attuale gerarchia partitica. Il quotidiano “Slovenec” ha abbracciato la causa del primo governo di centro-destra, il Demos. La “Republika”, che in gennaio u-scirà con l’ambizione di poter diventare il primo giornale economico del paese, sembra trovarsi bene nella realtà dei liberaldemocratici, mentre il “Dnevnik” continuerà a sostenere le scelte della sinistra. Il maggior quotidiano del paese, il “Delo", sostiene di stare sopra le parti anche se qualche sguardo a destra è quasi d'obbligo. Così come il noto amaro “che fa sempre bene”. Sul fronte dei settimanali va ricordato lo storico “Mladina” orientato a sinistra che però non risparmia critiche a nessuno, e sull’altra sponda “Mag"molto vicino alla destra di Janša Rudi Pavšič Bekeš ambasciatore a Roma Minoranza con Peterle Il presidente del partito democristiano sloveno Lojze Peterle si è incontrato a Capodistria con una delegazione della comunità italiana residente in Slovenia. L’ex ministro degli esteri si è detto favorevole ad un collegamento organico della minoranza italiana in Slovenia ed in Croazia. Secondo il leader demo-cristiano è necessario che la Slovenia finanzi le istituzioni comuni della minoranza nei due paesi. Peterle si è detto sicuro che con l’entrata in Europa della Slovenia e della Croazia lo status del- la comunità italiana migliorerà. Pensioni troppo alte Tempi duri per i pensionati in Slovenia. Le attuali retribuzioni pensionistiche sarebbero troppo alte specie se rapportate alle paghe della maggior parte dei lavoratori ed al tasso di produttività. Si propone perciò che le pensioni vengano ridotte. Di questo argomento si è parlato durante una tavola rotonda, organizzata dal sindacato “Confederazione 90” durante la quale è stato evidenziato che il buco del fondo pensionistico in Slovenia è di circa 13 miliardi di talleri (170 miliardi di lire). La quiescenza media in Slovenia si aggira intorno alle 480 mila lire (la paga media è di circa 800 mila lire), ma ci sono anche pensionati che non arrivano alle 150 mila lire. Salita del marco Gli uffici di cambio valute da questa settimana do- vranno assoggettarsi alla nuova normativa, decisa dalla direzione della Banca nazionale slovena. Negli uffici di cambio si potrà vendere tanta valuta quanta è stata comperata. Il periodo di conteggio è settimanale. La decisione è stata presa a causa di un forte incremento della vendita di valuta straniera. La nuova normativa ha inciso specialmente sul cambio del marco che dopo l’annuncio della Banca na- zionale, è aumentato di circa il 15 per cento. Artisti premiati Nel noto bar “Nebotičnik” a Lubiana sono stati consegnati i premi “Zlata p-tica” (l’uccello d’oro) ad alcuni artisti sloveni che si sono particolarmente distinti nell’anno in corso. 1 premi sono stati consegnati all’attrice Violeta Tomič, alla pittrice Petra Vari Simončič, al complesso musicale “Demolition Group”, allo scrittore Zdravko Kobe ed al gruppo cinematografico “Slovenska kinoteka”. Il premio speciale alla carriera è stato consegnato all’attore Demeter Bitenc. Bekeš ambasciatore Peter Bekeš, ex deputato della Lista associata social-democratica, sarà il nuovo ambasciatore sloveno a Roma e subentrerà a Marko Kosin. La decisione è stata presa dalla commissione parlamentare per la politica estera. Contrari alla nomina di Bekeš i rappresentanti del centro-destra ed in particolare l’ex ministro degli esteri Lojze Peterle. Kultura novi mata jur četrtek, 14. decembra 1995 Mittelfest ’96 nel segno dell’identità Uno spettacolo del Mittelfest 1994 Od “Tjavdan” do “Nediškega zvona” Radio Trst A je praznoval petdesetletnico oddajanja 3 Grudnu in Škrlju novinarski nagradi dalla prima pagina Mimma Gallina, coordinatrice organizzativa della manifestazione é intervenuta sulla funzione del festival “non in alternativa alle istituzioni, ma con un ruolo di stimolo che consente alle istituzioni di operare al di là dei condizionamenti burocratici”. E stimoli sono arrivati anche dagli operatori culturali degli altri Paesi nel corso degli incontri che sono stati, secondo Mimma Gallina, “il punto di partenza per consolidare le future ipotesi di lavoro”. Si é parlato soprattutto di Z novim letom Novi glas Katoliški glas, ki izhaja v Gorici, in Novi list, ki ga izdajajo v Trstu, bosta konec leta prenehala s svojo informacijsko dejavnostjo. Oba tednika, ki sta izraz katoliško usmerjenih Slovencev, se bosta z novim letom združila v nov tednik (ali bo izhajal dvakrat tedensko?) “Novi glas”. O nastanku novega tednika smo brali tudi v zadnji številki tržaškega Novega lista, ki ugotavlja, da ni veC razlogov, da bi vztrajali pri izdajanju tržaškega tednika, saj so osnovna izhodišča Novega lista in Katoliškega glasa ista. V javnosti pa nismo do danes zasledili informacije o tem, kakšna bo vsebina novega tednika. Bo šlo za nadaljevanje oziroma za izraz dosedanje uredniške politike obeh tednikov ali pa bo nov uredniški odbor ubral novo pot. possibili coproduzioni nel campo della prosa e della musica, sulla base di precedenti esperienze come la “Medea” di Goenz nel 1991 e la rappresentazione tratta da Handke nel 1992. Ma l’ambito su cui si sono verificate maggiori convergenze é stato quello promozionale e pubblicitario: festival e istituti hanno concordato in proposito su possibili azioni, interventi comuni, collaborazioni che verranno elaborate e attuate già per la prossima edizione del festival. Michele Obit Scuole, lo show di Nata “Natale: ieri, oggi e domani” é il titolo dello spettacolo natalizio che, a S. Leonardo, vedrà protagonisti i bambini delle scuole e-lementari di Grimacco, Pul-fero, S. Leonardo, S. Pietro al Natisone, Savogna, Stre-gna e della scuola privata bilingue di S. Pietro. L’iniziativa é organizzata da Comunità montana e Direzione didattica a conclusione degli interventi programmati ed attuati nei mesi di novembre e dicembre. NATALE: IERI, OGGI E DOMANI Domenica 17 dicembre alle ore 16 Auditorium della scuola media di S. Leonardo V petek 8. decembra je slovenska radijska postaja radio Trst A slovesno praznovala v tržaškem kulturnem domu polstoletja oddajanja. Ob tej častitljivi obletnici je prejela tudi visoko odlikovanje Republike Slovenije. Na slovesnosti so se prepletali beseda, glasba in pesem prav tako kot se vsak dan že petdeset dogaja na valovih tržaškega radia, ki je 12 ur dnevno zvesti spremljevalec slovenskega človeka na Tržaškem in Goriškem. O prehojeni poti so na prireditvi spregovorili direktorica sedeža RAI Furlanije-Juljiske krajine Grazia Levi, odgovorni urednik novinarskih oddaj Šaša Rudolf ter direktor slovenskih programov Fili-bert Benedetič. Naj povemo, da je bil Radio Trst A v prvem desetletju namenjen izključno tržaškim Slovencem in je pri tem ostalo tudi ko je cona A prešla leta 1954 pod italijansko administracijo. Goriška stvarnost se je sicer tudi prej pojavljala, vendar je prva redna tedenska oddaja Na goriškem valu stekla šele januarja 1979. Tudi Slovenci v Furlaniji smo na radiu dobili svoj prostor zelo pozno, vsekakor po reformi RAI. Od časa do časa pa je bila naša stvarnost prisotna tudi prej in predvsem po zaslugi prof. Pavleta Merkuja, ki je to območje z veliko ljubeznijo tudi podrobno raziskoval. Prvo redno oddajo za Benečijo je pripravljala Laura Bergnach v rubriki Tja- vdan (pomenljiv naslov kajne?) ob začetku leta 1977. 2e leto kasneje se je na radiu Trst A pojavil Ne-diški zvon, ki ga še danes poslušamo enkrat tedensko ob sobotah. In to je bil pomemben korak naprej, saj so nehali Benečani biti nekaj ekzotičnega in folklornega za tržaškega poslušalca oziroma le zanimivo polje za raziskovalce. S to oddajo smo prvič sami spregovorili o sebi, tudi v naši dialektih in pripravljali oddaje prvenstveno namenjene nam samim, torej priznana nam je bila vsaj do določene mere naša subjektiviteta. Za Nediškim zvonom so kasneje stekle še oddaje za Rezijo “Glas Rezije” in za Kanalsko dolino “Glasnik Kanalske doline”. Seveda vse to je prispevalo k temu, da so bolje Slovenci na Videmskem prišli v skupno zavest slovenske manjšine. Poldruga ura oddaj tedensko je pomemeben korak, vendar še vedno premalo tudi upoštevajoč bogastvo dejavnosti, pobud in izzivov, ki prihajajo z našega območja. Torej bi bila za-željena razširitev tega prostora. RAI pa je s temi oddajami v veliki kontradicij, po eni strani namreč ne priznava Slovencev v videmski pokrajini in nam neo-mogoča vidljivost slovenskih TV programov 3. m-reže, kjer bi morala vsekakor najti ustrezno mesto tudi stvarnost Slovencev videmske pokrajine, po drugi pa je na gosto posejala naš teritorji z oddajniki in omogočila slišnost Radia Trst A tudi v notranjosti naših dolin. Zato ob čestitkah za visoki jubilej želimo izpostaviti tudi potrebo, da se enakopravno obravnavajo tudi Slovenci v Furlaniji, (jn) V Novi Gorici so izročili priznanja slovenskim časnikarjem, ki so se izkazali pri svojem delu. Priznanje je podelilo Društvo novinarjev Slovenije. Nagrado za življenski dosežek slovenskega časnikarstva je dobil naš zamejski znanec, novinar ljubljanske televizije Igor Gruden, ki je v zadnjih letih bil dopisnik iz Furlanije-Julijske krajine in danes o zamejski stvarnosti dopisuje za ljubljanski časopis Dnevnik. Novinar Primorskih novic Robert Skrij pa je bil deležen priznanja zaradi pisanja avtorskih prispevkov o dogajanju na obmejnih območjih in o stvarnosti Slovencev v Italiji. Slovesnost v Novi Gorici je sodila v okvir novinarskih študijskih dnevov Mitje Gorjupa, v okviru katerih so pripravili tudi občni zbor Društva novinarjev Slovenije. Pri “Druži knjiga o “Sinovom in hčeram slovenskega naroda” je naslov knjige, ki je izšla ob pripravah na obisk papeža Janeza Pavla II. in ob 75-letnici slovenskega metropolita Alojzija Šuštarja. V knjigi je izbor besedil Janeza Pavla II., njegovih slovenskih sogovornikov in drugih avtorjev. Prispevke za knjigo je zbral in uredil Pavel Bratina, ki jo je razdelil na devet tematskih poglavij. Delo je založil verski tednik Družina. Med snemanjem oddaje Pod farnim zvonom v Toplovem leta 1972 (iz knjige Glas v... etru) r Pobudo za oživiet lepo versko navado sta dala kulturno društvo Rečan an lieška fara V saboto začne Devetica Potiekala ho od vasi do vasi, nje pot se začne na Zverincu pride h koncu pa v Sevcah Kar so ble lieta, ki po naših vaseh je bluo ljudi ku mruji in nie bluo “au-ta” na ciesti, ki nas je lahko odpejau na druge kraje, so se naši te stari radi zbieral, in vsaka parložnost je bla dobra. Takuo so jo vic krat za-piel pod piargulo na sred vasi, so se zbral za znest ’no kopo, za se pomenat, se posmejat, in tudi za molit vsi kupe. Vic krat se je zgodilo, da so molil v vas: če je kajšan umaru, če je tudi samuo stau slavo, za vaht, in takuo napri, nie-so čakal gaspuoda, začel so kar sami, in takuo je bluo tudi z Devetico. Taka navada je bla nastala v starih lietih, kar nie bluo dost far in gaspuo-du in je bluo težkuo imi-et gaspuoda za vsako parložnost. Tako so sami Brošura z Devetico božično, ki jo je napravlo društvo Rečan molil, runal precesje, po-žegnal. In so tuole dielal na posebno vižo, vsaka vas takuo, ki jo je znala buojš vekunstat. Takuo kjer so imiel dobre pieu-ce, so vic piel, tisti, ki so imiel tonkače so škampi-njal, tisti, ki so imiel stro-kounjake so imiel lieuš oltarje, štalco? In te drugi? So pa samuo molil, vsak takuo, ki je znu, vsak takuo, ki so ga bli starši navadli. Če pomislimo na tele reči in jih nomalo pregledamo, nam gre nomalo na smieh, zak videmo puno napak, ki naši te stari so jih dielal in kajšan krat še donas, ker pi-esmi an molitve so zmie-ran ustno prenašal. Pridejo uon reči, ki niemajo pomiena in so skor na-spruotne vsebini, ki se misle poviedat. Zatuo, kar smo se na kulturnem društvu Rečan zmisnili, da bo tri-eba ponovit tiste stare navade in smo začeli s tisto, ki je bla narbuj štie-ta “Devetica” smo tudi zbral v eno brošurco molitve in piesmi, in smo jih nomalo postrojih Takuo, ki je bla živahno sparjeta tale stara/novost, takuo so bile tudi živahne polemike med ljudmi, kar smo se zbieral po vaseh za organizat večera. Pa nič hudega, saj vsak more molit in piet takuo, ki zna. Dovol je, da bomo veseli in kupe preživieli tele marzie vi-čera, ki nas parbližujejo božičnemu prazniku. Začnemo 16. na Zverincu, potle se puojde v Podlak, Dolenj Garmak, Topoluove, Lesa, Kosco, Platac, Dolenje Bardo an na koncu v Seuce, vsak vičer ob 19.30. uri. (A.C.) SLORI - Slovenski raziskovalni institut predsednik Slorija sklicuje IZREDNI OBČNI ZBOR V ponedeljek 18. decembra 1995 ob 19. uri v prvem sklicu in ob 19.30 v drugem, v Gregorčičevi dvorani, Ul S. Francesco 20 v Trstu Dnevni red: statutarne spremembe Aktualno “Poiskati rešitve s skupnimi močmi” Pogovor s predsednikom Sdgz za videmsko pokrajino s prve strani Najprej skoraj obvezno vprašanje: kako ocenjuješ dosedanjo prehojeno pot Slovenskega gospodarskega združenja v Benečiji? Ne da bi komurkoli delal hvalospevov, lahko rečem, da je bilo dosedanje delo dobro izpeljano, za kar gre največja zasluga dosedanjemu predsedniku Fabiu Bo-niniju, ki je v nelahkih pogojih utrdil našo strokovno organizacijo in ji nakazal smer za bodoče delovanje. V mislih imam predvsem odlično sodelovanje, ki ga je združenje znalo ustvariti z videmsko Trgovinsko zbornico, s katero smo izpeljali nekaj zanimivih pobud. Denimo “Vabilo na kosilo” sodi med iniciative, ki tudi našemu združenju dajejo določeno težo, ob tem pa je pobuda šla v smer valorizacije naše specifike in naše kulture na področju gostinstva. To pobudo bomo obogatili s sorodno, ki je namenjena valorizaciji naše beneške specialititete, guban-ci. Mislim, da so to iniciative, ki imajo pozitiven odmev v javnosti in z njimi velja nadaljevati in jih obogatiti. Predsedniško mesto si prevzel pred kratkim. Kako boš nastavil delo združenja? “Kar zadeva sodelovanje z videmsko Trgovinsko zbornico, ga velja še obogatiti. Ob tem pa obstajajo danes pogoji za intenzivnejše sodelovanje z gorsko skupnostjo in s samimi občinskimi upravami, ki so danes po zadnjih volilnih spremembah veliko bolj dostopne in bi lahko rekel, da boljše razumejo določene problematike. To predstavlja tudi za naše združenje izziv, da bomo znali skupaj poiskati osnove za sodelovanje in za uresničitev določenih pobud. Toliko o zunanjem delu združenja. Kar zadeva naše interno delo, pa je potrebno, da se maksimalno potrudimo, da bomo povečali naše članstvo in da bomo kot organizacija številčno in kakovostno rastli. Dobro se zavedam, da naša izhodišča niso optimalna: manjkajo nam kadri in nimamo usposobljenih oseb, ki bi znale docela uresničiti vse naše načrte. Zato je toliko bolj pomembno, da se v združenju aktivizirajo vsi naši gospodarski subjekti. Občutek imam, da nekateri gospodarski operaterji večjih podjetji niso povsem razumeli pomena, ki ga naša organizacija ima za bodočnost celotnega beneškega gospodarstva in dejstva, da so se določene koordinate spremenile in da je zato potrebno, da s skupnimi močmi iščemo rešitve na pereča vprašanja. Igor Cont, nov predsdenik združenja Omenil si dobre stike s Trogovinsko zbornico. Kaj pa z drugimi gospodarskimi subjekti na Ce-dajskem? Jasno je, da stremimo za tem, da bi bili naši stiki najboljši z vsemi sogovorniki na našem območju, s pame-tji na deželni ravni in tudi z gospodarskimi sogovorniki onstran meje. Da to uspemo pa je potrebna naša organizacijska in članska utrditev. Brez nje bo težko uresničiti te načrte. Rudi Pavšič Il Coreco boccia il direttivo della CM E’ tutto da rifare per la Val Canale Tutto da rifare nella Comunità montana Valcanale-Canal del Ferro. Lo ha deciso il Comitato di controllo che ha bloccato la delibera di nomina del direttivo della Comunità. Il caso è nato nel momento in cui l’assemblea ha deciso di ridurre il numero di assessori da otto a sei. Secondo i responsabili del Coreco il direttivo della Comunità non ha intrapreso la procedura ufficiale, cioè sottoporre la delibera “del taglio” di assessori al presidente della Regione per il suo parere. Il segretario della Comunità, considerato che si tratta di un procedimento d’urgenza, ha fatto sì che la delibera diventasse immediatamente esecutiva. Ora invece il presidente Fale- schini si dovrà dimettere, di seguito si nomineranno otto assessori i quali decideranno sul “taglio” da sottoporre al presidente della Regione. Quando si dice burocrazia! Anpi: se postavi spomenik vMečani Na oktobrskem kongresu Anpi Nadiških dolin v Špe-tru je bil soglasno sprejet predlog za postavitev zgodovinskega spomenika v Me-čani. To vasico, na levem bregu Nadiže, so bile kozaške horde nemškega okupatorja popolnoma požgale tik pred koncem druge svetovne vojne, 26. februarja 1945. Od tedaj je minilo že čez 50 let a nihče ni storil ničesar, kar bi na tem mestu Benečije opominjalo bodoče rodove na čase strašnih grozot med Hitlerjevo okupacijo Evrope. Denarna sredstva potrebna za pripravo načrta, izdelavo in namestitev spomenika v Mečani naj bi zbrala nadiška sekcija Anpi med svojimi člani, pri domačinih Mečane, Lipe in Petjaga, na špietarski občini ter na pokrajinski federacij Anpi v Vidmu. Vodenje in dokončno ureditev celotnega projekta naj bi prevzel v svoje roke naš izkušeni človek, prof. Paolo Manzini iz Špe-tra, ki mu je lani uspelo postaviti sredi Spetra lep spomenik padlim za svobodo. Obletnica požiga Mečane je v polnem zimskem času, ki nikakor ne ustreza za izvajanje proslav na odprtem. Zato se predlaga, naj se odkritje spomenika in komemoracija požiga vršita na vaški praznik sv. Kocjana, ki ga v Mečani slavijo junija. Umestno bi bilo tudi, ko bi naša občinska uprava v Spetru, če ne prej pa vsaj kmalu po Novem letu 1966 ponovno namestila pred vasjo dvojezični napis kraja. Saj je to že naredila po vseh vaseh občine. Tudi v tem smo čisto zadnji, na repu! Uboga naša Mečana... Anton Birtič Don Nicoletti ai fedeli di Camporosso Insieme pure in sloveno “A Camporosso e Ugo-vizza c’è un motivo storico e religioso per valorizzare e non lasciar morire una tradizione locale: da oltre mille anni in queste due parrocchie si è sempre usato una parlata slovena”. Si apre così il messaggio del parroco di Camporosso (è responsabile anche del santuario di Monte Lussari) Giovanni Nicoletti che ha preso il posto dei due francescani sloveni fino a che, tra qualche mese, in questa parrocchia non arriverà un sacerdote di madre lingua slovena. Intanto don Giovanni Nicoletti, a cui va riconosciuto lo sforzo di recepire le esigenze dei fedeli, ha spiegato sul bollettino parrocchiale come si svolgeranno le funzioni religiose. In sintesi le messe non saranno distinte, mentre “le prediche” - sostiene don Nicoletti - “sono in italiano, perchè io non so parlare sloveno e inoltre mi pare ingiusto imporlo a chi non capisce lo sloveno... mentre tutti capiscono l’italiano. Diversamente per le preghiere e le canzoni: io chiedo a tutti di imparare a dirle, tutti uniti insieme, anche in lingua slovena. Le preghiere sacerdotali le dirò alcune volte in sloveno. Non faremo preghiere doppie perchè non ha senso e non è giusto allungare la Messa per puntigli linguistici”. *1 prg 7/AVW £ Hi PÌCCOLI FERRAMENTA - CASALINGHI - UTENSILERIA LEGNAMI - ELETTRODOMESTICI - MATERIALE ELETTRICO - COLORI - ARTICOLI DA REGALO ŽELEZNINA - GOSPODINjSKI ARTIKLI - ORODJE LES - ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI APARATI -ELEKTRIČNI MATERIAL - BARVE - DARILA CIVIDALE ČEDAD Via Mazzini 17 Tel. 0432/731018 Na pobudo gibanja Panelle vsak lahko podpiše na svoji občini do 31. decembra Referendumi: tokrat jih bo 20? Resno pa se odpira vprašanje izvotlitve tega pomembnega instrumenta demokracije Predstavniki federalističnega gibanja Panelle so spet stopili v akcijo za podpiranje podpisov z namenom, da ponovno pride do referenduma. Tokrat jih predlagajo 20 in vsi tisti, ki želijo podpreti pobudo lahko podpišejo do 31. decembra na svoji občini. Poglejmo, kateri so predlogi: 1) izvolitev vseh poslancev z večinskim sistemom (po anglosaškem modelu) in ukinitev proporčnega dela; 2) legalizacija mehkih mamil (drog); 3) ukinitev proporčnega sistema pri izvolitvi članov v Višji sodni svet (CSM); 4) ukinitev monopola Enel; 5) golden share - ukinitev posebnih pooblastil države v podjetjih, ki so v programu privatizacije; 6) demilitarizacija finan- čnih stražnikov; 7) ukinitev obvezne pomoči sindikatov pri sklepanju najemniških pogodb, ki jih ne upošteva “equo canone”; 8) potrditev pravice posameznika do vojaškega opo-ročeništva; 9) o lovu - da se onemogoči vstop v privatna zemljišča brez dovoljenja lastnika; 10) ukinitev norm, ki urejajo napredovanje sodnikov; 11) uveljavitev civilne odogovornosti sodnikov; 12) o prekinitvi nosečnosti, da se pravica razširi tudi na privatne zdravstvene strukture in da se prepusti odločitev izključno ženski; 13) omejitev propagandnih oglasov na mrežah Rai; 14) izvolitev vseh senatorjev z večinskim sistemom in ukintev proporčnega dela; 15) ukinitev anticipirane-ga plačevanja davkov “ritenuta d’acconto”; 16) ukinitev novinarske zbornice (ordine); 17) ukinitev državne zdravstvene službe v smislu, da se posameznik odločili zanjo ali pa za privatno zavarovanje; 18) ukinitev modulov s tremi učitelji v osnovni šoli; 19) ukinitev možnosti za sodnike, da sprejmejo izvensodniške zadolžitve; 20) ukinitev PRA. S tem mislimo, da smo zadostili osnovnejši informacij, ki smo jo dolžni našim bralcem. Lahko sami še bolj poglobijo to vprašanje in se eventuelno odločijo za podpis. Dolžni pa smo tudi povedati svoje mnenje. Referendum je zelo pomemben in dragocen instrument demokracije, kot se je pokazalo v preteklosti, ko je šlo za delikatna etična vprašanja. V poplavi predlogov za referendume, ki smo ji v zadnjem času priča, obstoja skrb, da se ta instrument izvotli in predvsem, da se ustvari negativen odnos do njega, kar je neizbežno, če se morajo volilci odločati o zadevah kot je urnik trgovin ali vprašanje PRA. Drugo, kar je vredno poudariti je, da ne more (in tudi ne sme) referendum zamenjati parlamentarnega dela. Izvolili smo svoje predstavnike v parlament v Rim (in jih tudi plačujemo) prav zato, da sprejemajo in spreminjajo zakone. In to v diskusiji in dialogu med različnimi pozicijami, kar je osnova demokracije. Na referendumu pa lahko odgovorimo le “ja” ali pa“ne”. Kronaka {^713 jih prave hobles Tudi Marjac je par-Su damu za praznike s trenam. Za špindat manj je kupu biljet od 2. klaše an kadar se j’ nabasu v treno, je za-čeu gledat po vagonah, kje je bluo napisano 2. klaše za na iti tu to 1. Malomanj vse vagone je biu že pregledu, pa ni mu ušafat napisano 2. takuo, de se j’ ujezu an ničku na žlah je od-paru vrata od adnega vagona, kjer tam v pi-ču sta se objemala dva muroza. - Na zamierta - je jau Marjac - a je ta parva al ta druga? - Ka’ te tebe briga? -mu j’ hitro odguoriu muroz!!! ’Na parložnost za se varnit v domače kraje Navadimo se kuhat po starim Nimar vič j udi vpraša stare ricete naših kraju Produzione e vendita di infissi in legno lamellare su misura certificati e garantiti. HOBLES SpA - 33049 San Pietro al Natisone (Udine) - Speter (Videm) Zona industriale - Telefono 0432/727286 - Telefax 0432/727321 Dičember je tu an kajšni Benečani, ki žive po sviete, se že po-bierajo pruot duomu za božične praznike. Dva od telih sta Toninac an Milica, pa zavojo snega an ledu, ki sta bla ušafala po ciestah lansko lieto, sta namenila prit damu s trenam. Kadar se prazniki bližajo po trenah je vse na tiešnja takuo, de okuole liepe Milice se j’ bluo zbralo puno moških an Toninac, ki je ljubosumen, jo j’ ti-šču zmieram blizu sebe. Kadar treno je pasu čez ’no dugo galerijo, v vagonah je ratala tarna an ku je veleteu nazaj na dan, Milica je romantično pobuošcala moža Toninaca an pod glasam mu j’ tu uha pošepetala: - Oh muoj dragi Toninac, se vide de čuješ že ajar od naših dolin, še nikdar me nisi takuo močnuo objemu an takuo goročo bušavu ku v teli galeriji! - Muč, muč norica, ki bledeš ču dan, ist sem zmieram daržu fajfo tu usteh!!! Je huda zima tudi tle par nas, pa tuo ni ustrašlo mlade čeče, ki živi v Belgiji z nje družino an tele dni je tle med nam. Mariagabriella, takuo se kliče, je paršla na kratek obisk v rojstno vas nje tata. Ni parvi krat, ki parhaja tle. Telekrat pa se muore zahvalit loteriji, ki so jo organizal naši ljudje, ki živijo gor v Belgiji. Parva nagrada, premjo je biu an vjač v Italijo, v tisto miesto, ki se je želielo: od Milana do Rima, od Benetk do Napoli... Mariagabriella pa je paršla tle, v prestore, ki jih že pozna. “Je bluo nomalo dugo za prit do Čedada, buj dugo, ku po navadi, sa’ sem zamudila 23 ur. Za tuo se muorem “zahvalit” stavki (šiopero), ki ga imajo v Franciji” nam je jala Mariagabriella, kar nas je paršla gledat. Ceta viedet, čega je? Nje tata je Lino Iurman -Goltinou iz Praponce, mama pa Maria Perse. Oni vedo vse, kar se gaja tle v Italiji, sa’ gledajo vsaki dan italijansko televizijo (-Rai 1), predvsem če kažejo an pravejo novice tle s Furlanije. Za kar se tiče novice Nediških dolin, jih pa mlieka an kar se zvari lepua ulita tu ’no dažico, an če jo niemata vič, pa tu an boti-ljon. Doložita dva glaža mijačne uode an začnita jo trest brez se ustavt. Za ne pu u-re bota vidli go po staklenc žarne od masla. Pride reč, de je batuda nareta. Doložita še nomalo uode an soli. Tu an lonac de-nita an litro uode an osolita. Kar veugrie-je, varzita notar zlo počaso serkuovo moko, ne previe, de na rata gostuo. Pustita, de se bo kuhalo nih 20 minutu, potlè ulita notar pu litra batude, če van je ušeč kiselo pa še vič. Doložita ne tri pesti graha, ki sta ble že priet skuhale par kraj. Namest graha moreta nucat an burje kuhane an le-puo olupjene. Al bi na bluo lepuo, de za drugo “Vabilo na kosilo” bi kajšan napisu kake bu-kvaca z našimi starimi ricetami? Sevieda, naj jih napiše kajšan domač človek. Midva se na bojmo hude zime “Midva se na pru bojmo zime, dervi smo jih napravli an kup za nas an za druge vasnjane, an zda, ki smo še “mo-torizani“ nas na obedan ustave! Dielat na dva, kupe, je še lepuo, eden daje ku-ražo te drugemu, uteče nam an kaka debela za se posmejat!” Takuo nam pravta Lino Suherjou go miz Brieg an Bruno Petriciou iz Kraja. “Znesla srna damu kuintale an kuin-tale dervi! Sevieda, pomagu nam je naš trator... brez njega se nisma bla takuo frišna an nasmejana parstavla pred fotografsko makino!” Ben nu, dragi Lino an Bruno, seda kupe uživajta pardielane darvà, okuole ognja zberita se vi an še drugi parjate-Iji an vasnjani, verzita adno na karte an ničku takuo napri, pomagajta se dan drugemu še puno puno liet. prebierajo na Novem Matajurju, sa’ so tudi oni naročeni na anj, ku malomanj vsi naš ljudje, ki žive deleč od duoma. Na fotografiji, ki je bla posneta lietos poliete v Ru-alisu, kjer ima žlahto, vide-mo Mariogabriello miez mame Marije an strica Janeza (sta sestra an brat). Janez je biu puno liet mlekar, parvo v Dreki, potlè v Gorenjim Tarbju. Odkar je stekla iniciativa “Vabilo na kosilo po Nediških dolinah”, kjer naš go-stilničari (ristoratori) ponujajo naše stare domače jedi, narete s tistim, ki se pardiela na naši zemlji, tiste jedi, ki so jih naši te stari kuhali, zanimanje, interes do teh ričet je zlo veliko. Ne samuo med fureštimi, ki tle parhaja-jo za tole parložnost, za tele kosila an vi-čerja, pa tudi med domačimi, ki ne znajo vič kuhat, al nieso nikdar kuhal, po starim. Zgodilo se je, de vič ku kajšan nam je telefonu za viedet, če so kje kake bu-kva, kjer so napisane tele stare ricete. Bukvi jih nie še, troštamo pa se, de preča jih kajšan napiše an publika. Prepišemo pa vam ne dvie stare ricete, ki lieta nazaj jih je bla za vse nas vebrala Franca Bonini iz Lies. Za reč adno, al znata kakuo se speče pinco svetega Miklavža? Napravta 1/3 part kila ušenične moke, 1/3 par kila serkuove moke (tista armena), 1/3 part kila buri kuhanih an zamlietih, fe-co, su, cuker, grozdje te suhe an mlieko. Zmešajta z uodo to ušenično moko an fe-co an pustita par kraj, de ustane. Gor na šporget denita gret nomalo mlieka s cuke-rjam an zmešajta serkuovo moko an ugasnita oginj. Denita kupe obadvie paste, burje kuhane zamliete, osolita an udielita še nomalo. Pustita, de ustane nazaj. Nar-dita potlè mikane hliebce an gor na varh položita kako zarnjo suhega grazduja. Uzamita ’no ponu, namažta jo an potrosita gor nomalo serkuove moke an položita tele hliebce. Denita v foran an spečita po-času, ku kruh. Zupa batudna Dva dni priet denita čeh kraju an litro Minimatajur Contrasto tra la retorica fascista e la realtà vissuta al fronte -14 Olga Klevdarjova Ed un’angoscia sottile si impadronisce dei soldati Alpini in marcia verso il fronte del Don (1942) La radio vola alto nei toni declamatori dei comunicati ed enfatizza l’evento del giorno: “Il Duce ha annunciato di aver approvato il progetto per la costruzione della Casa della Vittoria ad esaltazione della fede armata del popolo italiano...” ma Olga, colta dal sonno, che si è popolato di sogni, non sente più: si rivede ragazza a Tar-peč con vestitino a fiori mentre si toglie i žeki per camminare nell’acqua fresca della Rieka. La radio, indifferente ai sogni di Olga, declama: “L’annuncio è stato dato in occasione del ricevimento del Direttorio Nazionale dell’Associazione Combattenti, che hanno presentato a Mussolini un ordine del giorno in cui fra l’altro si parla dell’orgoglio dei combattenti di poter far blocco unico con tutto il popolo italiano, che l’Etica del Fascismo ha temprato alle prove più ardue, in una ferrea volontà di vittoria e in una i-neguagliabile fierezza per i sacrifici che essa esige, eccetera, eccetera”. Anche per questo tipo di discorsi, il popolo italiano, come i gerarchetti del fascio di Špietar, e la stessa Olga che dorme con le sue bambine, sono ben lontani daH’immaginare cosa sia andato realmente a fare Galeazzo Ciano nella foresta di Gorlitz nella Prussia o-rientale, da Hitler, avendone una risposta identica a quella che ha ricevuto il generale Friedrich von Paulus, intrappolato a Stalingrado: Non un passo indietro fino all’ultimo uomo. Marco Carlig, classe 1922, è venuto da Hlasta fino in Russia con l’ottavo reggimento alpini evidentemente per difendere la Patria. Fin dal 16 dicembre la “Julia” ha l’ordine di spostarsi dal suo settore, situato oltre Podgomoje più a sud, dove la Cjornaja Kalitva confluisce nel Don, perchè laggiù deve essere successo qualcosa. "Radio scarpa” ha diffuso la voce che una divisione italiana non ha tenuto agli attacchi sovietici e la “Julia” dovrà tappare la falla. Finora la guerra, sul fronte della “Julia” si era limitata a scontri lcoali e la situazione era calma. Ogni tanto qualche ferito, qualche congelato, qualche inevitabile caduto; niente in confronto alle perdite dei “rossi” ogni qualvolta essi tentavano di passare il Don. L’impressione era che i “rossi” non ce l’avrebbero fatta di fronte ad una “Julia” composta, come è noto, da uomini di acciaio. Per il resto, i soliti fastidi: rancio raramente caldo, freddo intenso, lotta continua con i pidocchi che infestavano i giovani corpi. Tuttavia in questa fase di relativa tranquillità, anche Marco, come tanti altri soldati, è stato più volte assalito dall’inquietudine. Si è presto reso conto della terribile massa di manovra costituita dai carri armati sovietici, enormi e velocissimi, dalle “katjuSe” che vomitavano micidiali raffiche di razzi, dalla potenza di fuoco delle artiglierie e, non ultima, dei “parabellum” sovietici, automatici, rapidissimi e precisi. Nel gennaio 1938 Marco aveva notato anche lui l’aurora boreale e ne aveva ricavato un’impressione indelebile. Aveva ascoltato, non ancora diciasettenne, i discorsi dei vecchi di Gruobja e di Hlasta. Questi discorsi gli tornano in mente sul Don, quando anche lassù il cielo si colora di rosso dopo il tramonto, e soprattutto nel corso degli incendi e dei bombardamenti degli eserciti in lotta. Un’ansia sottile si impadronisce anche di lui e gli tornano alla mente i racconti di suo padre soldato sul Grappa, nel 1916, durante la prima guerra mondiale. E ricorda bene quel piccolo quaderno, difficile da leggere e strano, spesso zeppo di parole e frasi senza capo nè coda, che tuttavia sua madre teneva a casa come un libro di devozione, anzi, come una reliquia: non era che un quadernetto a quadretti, cucito e ricucito con filo e spago e scritto a penna. Quando a Marco, ancora ragazzo, capitava fra le mani il quadernetto, vinto dalla curiosità, apriva la prima pagina e, stentatamente, leggeva: Ta molitviza zapisana na 12 Vosta 1916 An ta molitviza ie parnesena z voische an bila ie tan na voischi. Prepisana ie ot Carlica Stiefna; a stento, perchè Marco sapeva leggere e scrivere solo in italiano. Leggendo, però, capiva benissimo: Questa preghiera scritta il 12 agosto 1916 e questa preghiera è stata portata dalla guerra ed è stata là in guerra ed è stata trascritta da Stiefan Carlic. Stiefan Carlic era suo padre, che sul quadernetto aveva scritto tutto in questo modo, cioè “po sloviensko”. Nella ridda delle astruse formule religiose del notes qualcosa aveva colpito Marco. Questo per esempio: Cador tuo pismo pri sebi nosi, temu ne more striela Oghign in voda o-bedne scode narediti in Cadar senscha porodi Choce in seji zlo tescuo godij Se ji da tuo pismo u-ruoche In bo lagcho porodila in otroc bo srechan. Tatie ubivalzi mu na more scode narediti. In se ne smie bati pred pištolami in pusami. Dunque: nessuno può fare del male al portatore della “molitvica”; nè con pistole nè con fucili. Quello che più aveva stupito Marco era però l’esperimento del cane, che la “molitvica” proponeva: Cador na vierie mene Nai eden ispise nai ovese enemu pisu car za urat in streiajga pisa ma tist pas ne bo zadiet. Prova a legare la “molitvica” addosso ad un cane e sparagli: quel cane non sarà colpito. Ma la prova assoluta delle virtù miracolose della “molitvica” era stata l’incolumità del padre di Marco nel corso della feroce guerra del Grappa. Portava addosso la “molitvica” quando con la sua squadra fu mandato all’assalto, allo scoperto, per quattro volte nella stessa Sono ormai numerose le pubblicazioni che valorizzano la tradizione narrativa della Slavia friulana. Si tratta di fiabe e racconti tramandati dalla viva voce delle persone più anziane e poi trascritte dai più giovani, in certi casi da veri e propri narratori. Sempre più di frequente le pubblicazioni sono illustrate non solo con proprietà, ma addirittura con spiccato senso artistico. Questi giorni sono usciti tre nuovi libretti illustrati della collana “Pravce iz Benečije” , collana già ben nota che pubblica fiabe dei nostri paesi. Questi tre ultimi libretti hanno una genesi molto originale perchè sono tratti dalla registrazione dalla viva voce di genitori e nonni della scuola materna bilingue di S. Pietro al Nati-sone. La pubblicazione originale, trascritta in dialetto ne-disko, è curata dalla scuola stessa ed illustrata dai bambini: sono album molto graziosi il cui limite è solo la ridotta diffusione. Ora sono stati “tradotti" anche in sloveno standard dalla prof. Zi va Gruden ed illustrati da una pittrice ormai affermata anche nel va- giornata, mentre i “nemici” - che poi erano sloveni chiamati alle armi dall’Austria -lo aspettavano al varco. Si accorsero del massacro al quale erano mandati gli italiani e urlavano: “Bežite nazaj! Ne pridite se klat!” Ogni volta Stiefan tornò solo alla sua trincea e ogni volta ebbe la divisa sforacchiata dai proiettili, ma non fu colpito. Fatto prigioniero potè far ritorno alla famiglia dopo la guerra. Venticinque anni dopo toccò a Marco di andare alla guerra, e la sua mamma, alla partenza non fece in tempo di affidare anche a lui la “molitvica”. Qui sul Don, Marco non sa che la mamma non può darsi pace del contrattempo. E ora, pur respingendo la superstizione che lo turba, lui non riesce a sottrarsi alla sottile inquietudine che gli si insinua nell’anima. La stessa angoscia ha colto, fin dall’ottobre, l’al- ito mondo dell’ illustrazione : Luisa Tomasetig. I libretti portano i seguenti titoli: 1) Tri račice (narrata da nonna Teresa nell’anno scolastico 1992-93); 2)0 treh bratih (narrata da nonna Gina); 3) Zlodej in Marija (raccontata da papà Andrea nel 1990-91). Per il contenuto consigliamo di acquistare i libretti. Per quanto riguarda le illustrazioni, ventuno in tutto, diremo che queste sono realizzate con tecniche miste su carta colorata e lavorata in “negativo”, valorizzate da u-na stampa in bicromia in tre pino Ernesto Drescig dell’ottavo reggimento, classe 1921, di Dreka. La poca istruzione non gli ha impedito di soppesare le forze in campo. Non gli è sfuggito il divario fra il numero dei soldati, la quantità e la qualità degli armamenti, l’isolamento dell’esercito invasore, la penuria di vitto e del vestiario, eccetera. Infine ha valutato i disagi ambientali, il freddo, il gelo, i pidocchi. Ernesto si è accorto della trappola in cui si trova e, senza darsi pensiero della censura, comunica alla sorella, in una lettera di scarse parole, il suo presentimento: li 22-10-1942 - XXP.M. 202 Carissima sorella Marcella prima di tutto ti facio sapere che io mi trovo in ottima sallute e così spero pure di te. Dunque cara sorella mi trovo lontano da te e cara sorellina prega per il tuo fratello lontano se hai speranza di rivederlo ancora io penso sempre a te credo di non vederti mai più e per adeso non mi resta altro da dirti che salutarti caramente tuo fratello Ernesto e un saluto anche alla cara mamma. (segue) tonalità diverse. Il chiaroscuro accentuato dalla tecnica rende T atmosfera fiabesca con una forte caratterizzazione espressionistica: perciò le račice, il vuk, il z-luodi, eccetera, sono immersi in una vita tenebrosa e surreale. Con questa opera sicuramente Luisa Tomasetig ottiene una importante affermazione che la porrà su uno scalino di rilievo nel difficile mondo dell’ illustrazione d’arte. I libretti saranno distribuiti anche dalla cooperativa Lipa di S. Pietro al Natisone. Costo: 6.500 lire Paolo Petricig M.P. Altre tre fiabe Un'illustrazione di Luisa Tomasetig, tratta dall la pravca “Tri račice" tKB -101 Kako naučiti najmanjše, da je treba varčevati? V obdobju televizijske kulture, ko otroci preživijo več ur pred televizijskim ekranom jim večkrat postane vsak celo najmanjši napor, ko se morajo nečemu odpovedati, nekaj tujega. Zakaj bi otroci sploh začeli varčevati, se naučili, da se je treba vsako toliko odpovedati določenim željam in nekaj dati na stran. Vsekakor sestavlja tudi varčevanje posebno poglavje pri vzgoji najmanjših. Pri Tržaški kreditni banki so prav pred prazniki pripravili poseben produkt, katerega glavni cilj je prav vzgoja najmlajših na področju varčevanja. Simpatičen prašiček, ki je že od nekdaj simbol varčevanja, vabi otroke mlajše od 14 let, da se udeležijo posebne nagradne igre imenovane HOINKONTO. Ob odprtju knjižnice je otroku dana možnost, da izbere med sedmimi darilnimi nagradami. Med temi je najbolj priljubljen prav hranilnik v obliki prašička. Ob vsakem doseženem cilju si mali varčevalec lahko izbere dodatno nagrado in sicer vse dokler ne doseže vsote treh milijonov lir, ko se igra konča z višjo obrestno mero kot zadnja nagrada za vztrajno varčevanje. Pridobivanje sicer skromnih, vendar simpatičnih nagrad, kot so lahko čepica, peresnica in podobno z vlaganjem na hranilno knjižico, se varčevanje spremeni v pravo vzgojno igro. Torej posebno igro, ki vodi mlade varčevalce k spoznavanju osnovnih bančnih storitev in k razumevanju potrebe po varčevanju. PREGOVORI O LAKOTI • Lakota je najboljši kuhar. • Sita mačka lovica, lačna mačka tatica. • Trebuh je gospodar, ki nazadnje zmeraj zmaga. • Lačnemu je vsak kruh kolač. • Trebuhi so gluhi. • Trebuh se ne napolni z lepimi besedami. • Jabolka so najslajša, kadar jih zmanjka. Sport novi mata jur četrtek, 14. decembra 1995 7 La squadra di Chiacig perde con il Moimacco ma batte nel match-clou il Natisone Savogna cade e si rialza La Valnatisone nuovamente sconfitta diventa fanalino di coda - Doppio stop per il Pulfero I Giovanissimi dell’Audace in attesa del derby di Cividale superano anche il Cussignacco Risultati Promozione Valnatisone - Juniors 1-2 Ruda - Juventina 0-2 Sovodnje - San Canzian 0-1 3. Categoria Gaglianese - Pulfero 3-0 Pulfero - Buttrio 0-1 Savognese - Moimacco 0-3 Natisone - Savognese 0-1 Juniores Cividalese - Valnatisone 1-1 Torreanese - Valnatisone 0-4 Corno - Sovodnje 3-1 Giovanissimi Audace - Cussignacco 1-0 Amatori Ha riposato il Reai Pulfero Valli Natisone - Bergnach 0-0 Poi. Valnatisone - Cavalicco 0-0 Palmanova - Bar Campanile 4-2 Pallavolo Maschile Asfjr - S. Leonardo 1-0 Pallavolo Femminile S. Leonardo - Dlf Udine 3-0 Prossimo turno Promozione Fontanafredda - Valnatisone Juventina - Fiumicello Flumignano - Sovodnje 3. Categoria Lumignacco - Pulfero Savognese - Ciseriis Juniores Valnatisone - Corno Sovodnje - Chiavris Giovanissimi Cividalese - Audace Amatori Reai Pulfero - Montegnacco Bergnach - Rodeano Valli Natisone - Piaino Poi. Valnatisone - Vides Zorutti - Bar Campanile Classifiche Promozione Pro Aviano 28; Tamai 25; Tolmezzo 23; Fan-na Cavasse 22; Cordenons 20; Bearzicolu-gna, Porcia 19; Azzanese 18; Caneva 16; Tricesimo, Fontanafredda 15; Zoppola, 7 Spighe, Maniago 8; Juniors 7; Valnatisone 6. 3. Categoria Savognese 30; Natisone 27; Ciseriis 23; Lumignacco 22; Stella Azzurra, Rangers, Faedis 21; Nimis 18; Gaglianese 17; Moimacco 15; Paviese 14; Buttrio 13; Cormor 11 ; Pulfero 9; Fulgor 5; Fortissimi 0. Juniores Bearzicolugna, Union 91 22; Cividalese 20; Valnatisone 19; Natisone 18; Serenissima, Lucinico 16; Pieris 15; Buonacquisto 13; Chiavris 10; Turriaco 8; Sovodnje 5; Corno, Torreanese 3. Giovanissimi Savorgnanese 26; Majanese 25; Cividalese 23; Audace 21; Pagnacco 16; Cussignacco, Bressa 15; Buonacquisto 14; Rive d’Arcano, S. Gottardo, Tavagnacco 13; A-stra 92, Basaldella 7; Pozzuolo 1. Amatori (Eccellenza) Reai Pulfero 14; Invillino, Pantianicco 12; Chiopris 10; S. Daniele 9; Warriors 8; Tolmezzo, Chiasiellis 7; Montegnacco, Vacile 4; Mereto Capitolo 3. Amatori (2. Categoria) Anni 80 16; Termotecnica Bergnach, Valli del Natisone 13; Ziracco 12; Savorgna-no 11; Remanzacco, Rodeano 10, Piaino, Pasian di Prato 7; Collerumiz 5; S. Margherita, Martignacco 2. Amatori (3. Categoria) Ziracco 13; Xavier, S. Lorenzo 12; Car-gnacco, Roialese 10; Cavalicco 9; Povolet-to 7; Vides 5; Real S. Domenico 4; Poli-sportiva Valnatisone, Ghana stars 2. Le classifiche giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. E’ dal lontano 1974 che la Valnatisone non si trova così in basso in classifica, con il misero bottino di sei punti realizzati in dodici giornate di campionato. C’é da dire che allora la vittoria valeva due punti, e non tre come oggi. Lo Juniors Casarsa ha lasciato con il successo ottenuto al Comunale di S. Pietro, il fanalino di coda agli azzurri. Forse il gol di Luca Mottes, giunto al 37’, aveva illuso gli spettatori ed i giocatori locali. A far tornare tutti alla cruda realtà c’é stato al 45’ il pareggio degli ospiti che hanno raddoppiato al 17’ della ripresa. Doppio turno, nel campionato di Terza categoria, per la Savognese ed il Pulfero. Venerdì i gialloblù sono stati costretti alla resa nell’incontro casalingo con il Moimacco. Sono stati raggiunti in testa alla classifica dal Natisone. Domenica nello scontro diretto a S. Giovanni al Natisone i ragazzi del presidente Bruno Qualizza si sono prontamente riscattati con un successo ottenuto grazie al gol messo a segno da Flavio Chiacig. E’ andata male invece ai pul-feresi, sconfitti con uno scarto di tre reti a Gagliano. I ragazzi allenati da Luciano Bellida hanno subito poi una bruciante sconfitta ospitando i viola di Buttrio. Dopo il pareggio ottenuto nel derby infrasettimanale a Cividale, gli Juniores della Valnatisone hanno “passeggiato” nella trasferta di Torreano. Autori della quaterna rifilata ai giallorossi sono stati Cristian Specogna (due gol al suo attivo), Davide Del Gallo e Claudio Bledig. Sabato é in programma l’ultima e-sibizione annuale casalinga contro gli azzurri di Corno di Ro-sazzo. I ■dSST m A * «ticTftfì 1 NAT Alessandro Massera - Giovanissimi Continua la serie positiva dei Giovanissimi dell’Audace, che a grandi passi si avvicinano al vertice della classifica. I ragazzi del presidente Claudio Duriavig sono andati a segno al 15’ della ripresa con una conclusione dalla distanza del giovane bosniaco Almer Tiro. Domenica a Cividale si giocherà l’attesissimo derby che concluderà il girone di andata. Nei campionati amatoriali, che nel prossimo week-end termineranno il girone di andata, dopo aver osservato il turno di riposo il Reai Pulfero ospiterà sabato pomeriggio il Montegnacco. L’appetito vien mangiando: la Polisportiva Valnatisone, dopo il suo primo successo, domenica scorsa ha rischiato di fare il bis. Peccato che la palla colpita da Giovanni Dominici, dopo aver colpito la traversa, abbia battuto sulla linea di porta e sia stata quindi allontanata. Il pareggio ridà comunque fiducia ai civida-lesi, che attualmente occupano una posizione di classifica al di sotto del loro effettivo valore. Lunedì il Bar Campanile é stato sconfitto nel match che lo vedeva opposto alla compagine di Palmanova. Autori delle reti cividalesi sono stati Bonacci e Iuretig. Zamejski Športni delegacijo Športnikov Prejšnjo soboto je prišlo prvič do uradnega srečanja krovnih športnih organizacij Slovencev v Italiji (Združenje slovenskih športnih društev) in na Koroškem (Slovenska športna zveza). Srečanje je pomembno za zamejsko športno udejstvovanje, saj postavlja temelje za tesnejše sodelovanje obeh krovnih organizacij in številnih učlanjenih društev. Koroški gostje so si med enodnevnim obiskom ogledali nekaj najpomembnejših športnih objetov na Goriškem in Tržaškem, na sedežu pomorskega kluba Sirena pa je potekal uradni del srečanja. Na njem so se dogovorili o vrsti pobud, ki jih bodo izpeljali v naslednjih mesecih, tako na področju smučanja, nogometa in košarke. Ob zaključku srečanja je predsednik Slovenske športne zveze (ta združuje 30 koroških društev) Marjan Veliki povabil delegacijo ZSSDI na obisk v Celovec. (R.P.) Gli Juniores della Valnatisone agguantano il pari contro la Cividalese £ Bergnach imita Zola Con una micidiale punizione la mezzala bilancia uno sfortunato autogol CIVIDALESE 1 VALNATISONE 1 CIVIDALESE: Causerò, Sca-ravetto, Zottig, Tullio, Martino, Bardus, Messere, Flocco, Di Nardo, S. Tomasetig, Zor-zenone. VALNATISONE: Primosig, C. Bledig, L. Bledig, Golop, Valentinuzzi, Moreale, Specogna, Del Gallo, Podrecca (Birtig), M. Tomasetig, Bergnach. MARCATORI: Valentinuzzi (autogol) al 20’, Bergnach al 65’. La squadra della Valnatisone Juniores prima di una recente gara Cividale, 5 dicembre - E’ stato uno scontro di vertice nel campionato Juniores giocato ad armi pari e concluso con un salomonico risultato di parità. I padroni di casa nel primo tempo hanno giocato dimostrando una certa superiorità a centrocampo ma la più ghiotta occasione l’hanno avuta al 5’ gli ospiti con Podrecca, scivolato malamente davanti a Causerò. Al 20’ l’episodio della sfortunata autorete di Valentinuzzi che ha messo la sfera alle spalle di Primosig. Nei restanti 25’ del primo tempo le due squadre non hanno creato occasioni favorevoli con la Valnatisone che conteneva le folate cividalesi. Nella seconda frazione di gioco gli azzurri tornavano in campo determinati a rimontare lo svantag- gio. Il pareggio lo ottenevano grazie ad un calcio di punizione calciato magistralmente da Alessandro Bergnach, che mandava il pallone all’incrocio dei pali aggirando la barriera. Raggiunto l’obiettivo, la Valnatisone cercava di addormentare la gara. Una sola volta all’80’ rischiava a seguito di un errore difensivo ma Messere mandava il pallone a fil di palo. Proprio all’ultimo istante Claudio Bledig, dopo una travolgente a-zione lungo la fascia, saltava un paio di avversari trovandosi solo con Causerò fuori causa. Angolava però troppo la sua conclusione. Sarebbe stata una beffa per i biancorossi, ma nel calcio tutto é possibile. (paolo caffi) Drenchia e Škrati: nel derby esce P X VALLI NATISONE 0 TERM. BERGNACH 0 Valli del Natisone: Sirch, Mucig, Scaravet-to (Vogrig), Birtig, Szk-larz, Carlig, Massimo Medves (Servidio), Martinig, Dorbolò (Fan-na), Clavora, Stefano Medves. Termotecnica Bergnach-. Ivo Predan, Luigi Chiabai, Scuderin, Marco Marinig, Pio Chiabai, Fabrizio Qual-la, Gianni Qualla, Stu-lin, Stefano Predan (Gus), Trusgnach, Crai-nich. Purgessimo, 9 dicembre - L’attesa per questo derby tra le due squadre valligiane che si cimentano nel campionato di Simone Vogrig, della Valli del Natisone - Skrati 2. categoria non ha deluso le aspettative degli appassionati. Il pomeriggio ventoso e la mancanza di gol sono le uniche note negative della gara che alla fine non ha portato mutamenti in classifica. Sostanzialmente il risultato é giusto anche se bisogna mettere in evidenza una maggiore intraprendenza dei padroni di casa. Molto guardinghe nel primo tempo entrambe le squadre con l’unica occasione su azione di calcio d’angolo dei violanero che con Fabrizio Qualla hanno centrato il palo. Più animata la ripresa, con gli ospiti che al 5’ concludevano a rete con Crainich, che esaltava le doti di Sirch. Non tardava la replica locale: Birtig al 12’ centrava lo spigolo esterno della porta ospite. Due calci di punizione, uno di Marinig e l’altro di Carlig, risultavano pericolosi. Ancora su calcio piazzato al 23’ c’era un grosso pericolo per gli ospiti la cui traversa veniva centrata da Clavora. Nella conseguente mischia un giocatore locale finiva a terra, ma l’arbitro, ben piazzato, faceva proseguire l’azione. La gara pratica-mente si concludeva su questo episodio, (p.c.) 8 novi mataj u r četrtek, 14. decembra 1995 PODBONESEC Landar Imamo puoba Taz Tarstà je paršla vesela novica, de tle v Lan-darje imamo od sabote 9. dičemberja še adnega puoba. V tistim mieste se je ro-diu Giovanni. Njega srečna mama je Laura Manzini -Ciukičjova iz Sčigle, tata pa Roberto Rucli - Toniso-ve družine iz Marsina, ki pa je živeu, dokjer se ni oženu z Lauro, v Cedade. Giovanni, ki je parvi otročič mladega para, je pamesu puno veseja vsiem: nonam, “stricam” an “tetam”, pru takuo majhanim kužinam an vsem parjate-Ijam Laure an Roberta. Malemu puobčju želmo vse narbuojše, Lauri an Robertu čestitamo. Kras Smart v vasi V pandiejak 11. dičemberja zjutra smo imiel v Landarje an pogreb. An par dni priet je v čedajskem Spitale umaru Marcello Spagnut iz naše vasi, imeu je 75 liet. Biu je zlo poznan mož an na njega pogrebu se je zbralo puno ljudi. Na telim svietu je v žalost zapustu Zeno Aurelio, hči Isabello, sestre, kunja-de, navuode an vso drugo žlahto. GRMEK Liesa Judje se zbierajo Življenje v garmiškem kamunu je zaries živahno an za tuo se muormo zahvalit skupinam an društ-vam, ki na telim teritorju dielajo, sevieda, v parvi varsti “Rečan” an prò loco Garmak. Pru tala je organi-zala v četartak 7. ’no lepo vičer za vse nje člane. Z-brala se jih je zaries liepa skupina, vič ku stuo, an vsi kupe so preživiel ’no lepo vičer. Seda pa organizavajo Silvestrovanje. Garmak Žalost v Kuosovi družini V četartak 7. dičemberja popudan smo na lieškem britofu imiel pogreb. H zadnjemu počitku smo spremljali Vittorio Paule-tig, uduovo Vogrig - Kuo-sovo iz Velikega Garmika. ga, nas danes za tabo srce boli od žalosti. Pred sabo imamo tvoj mili obraz, obraz dobrote in usmiljenja do potrebnosti človeka. Vsakemu si rad pomagal in tistemu, ki je padel, si dal roko, da si ga dvignil spet na noge. V naših srcih živi vedno svež in goreči spomin nate. Tako te ne bo nikdar pozabila žena Ivanka, sin Ivo z ženo in otroci, vsa žlahta in prijatelji. Počivaj v miru. Za vedno tvoj zvesti prijatelj Dorič / Učakala je 90 liet. Žalostno novico so sporočil sinuovi, hčere, nevie-ste, zeti, navuodi an vsa druga žlahta. ČEDAD Druga obletnica smrti Franca Blaška Po eni strani se nam zdi, da se je zgodilo včeraj, po drugi pa se nam zdi, da nam manjkaš že celo večnost. Slo je mimo samo dve leti. Prav včeraj, v sredo 13. decembra, je potekla druga obletnica, odkar si nas vse zapustil v veliki žalosti. Želel si iti do ljubljenega sina Robertina, ki je še kot univerzitetni študent zgubil mlado življenje v cestni nesreči blizu Čedada. Sedaj iz nebes gledata na nas in prosita Boga, da bi nam šlo vsem dobro: družini, žlahti in prijateljem. Franc, kot dve leti od te- ITALUA....... 42.000 lir EVROPA, AMERIKA AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE (po navadni pošti) 52.000 lir Nediške doline: tu 10 SOVODNJE Matajur Slovienski napis stare kapelce Na iniciativo famoštra Paskvala Guiona iz Matajurja dielajo parprave, da bi spet postavli na varhu Matajurja kapelico. Kar smo šli lietos poliete na sprehod na varh Matajurja smo tam srečali turiste iz sosednjih vasi na Kobariškem, adni so bli iz Livka, drugi iz Idarskega an treti iz Kobarida. Potlè so paršli še nieki domači pastierji z adnega in drugega kraja, ki tam okuole pasejo krave. Tam blizu so ble razvaline podarte kapelice, pa tudi ostanki Matere božje. Zbral novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 40.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIF.ST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40,—SIT Žiro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% smo kupe star razbiti kaman na katerem smo mogli prebrat “Domači Slovenci Mariji 1902”. Tuo pride reč, de je biu tekrat tudi liep slovienski napis, ki so ga napisali domačini, ki živjo okuole an okuole Matajurja. Troštamo se, de bojo v novo kapelco uzidal tudi ta kaman s slovi-enskim napisom al pa na-pravli pru tajšno novo tabelo. (Matajur, 1.11.1961) NEDIŠKE DOLINE Cenziment lieta 1961 Imamo parve podatke cenzimenta, ki je biu lietos miesca otuberja. Zgubljamo ljudi. Parvo, zak jih gre nimar vič po svi-ete, drugo, ker se rodi nimar manj otruok an kakuo bi moglo biti drugače, če vse mlade družine so muorle zapustit naše vasi za iti po sviete s trebuhom za k-ruhom? Pogledimo, kaj nam pravijo številke: Dreka: lieto 1961, 1251 prebivalcu, lieto 1951, 1292 prebivalcu (- 41); Grmek: 1616, 1743 (-127); Prapo-tno: 1529, 2036 (- 507); Po-dbonesec: 3315, 3735 (-420); Svet Lenart: 2148, 2283 (135); Speter: 2840, 3088 (-248); Sovodnje: 1736, 2077 (-341); Srednje: 1687, 1883 (-196). Vsega kupe smo zgubili 2.015 ljudi. ČEDAD Se bojo učili po sloviensko Zviedel smo, de lietos bojo v Čedadu na kulturnem krožku (Circolo di Cultura) učili potlè kot angleškega an niemškega jezika tudi slovienski jezik. Čedad, ki leži blizu kon-ftna z Jugoslavijo an je komercialni center Nediških dolin, ima narvič kontatu s Slovienju tega an drugega kraja konfina an zatuo je zlo important, posebno za bu-dgarje, de se naučijo slovi-enskega jezika. Pa ne sa-muo med komercianti, tudi med intelektualci je puno interesa za ta kors. Do seda niso bli še ankodar organi-zal tajšan tečaj, tajšan kors za jezike. Nimar smo se troštal an se še troštamo, de bojo učil v šuolah tudi v naši provinci po sloviensko, materni jezik, takuo kot ga učijo v Gorici an Tarstu. V provinci Bolzano učijo v šuolah, poleg italijanskega jezika, še materni jezik, ki je tam ni-emški. An v Val d’Aosta učijo tudi po francuosko. Tisti, ki se želi učiti po slovensko naj se obarne na “Circolo di Cultura di Cividale”, via Stellini. NEDISKE DOLINE Premje za narlieuše oštarije po naših vaseh Pretekli tiedan je Ente Provinciale del Turismo iz Vidma imeu sejo, na kateri so se poguoril, kaj bi korlo nardit za razvoj, žvilup turizma v videmski provinci. Decidli so tudi, de narde poseban fond za 4.100.000 lir za premje, ki jih bojo dal tistim, ki nardijo nove oštarije al pa postrojejo in mo-demizajo tiste, ki jih imajo že. Povarh tega so določil še poseben fond za Nediške doline. Par tem so paršli uštieti: Spietar, Svet Lie-nart, Srednje, Sovodnje, Po-dboniesac, Garmak, Dreka an Prapotno. (Matajur, 16.11.1961) Hrani za hranit sadje an fabrika marmelate Na iniciativo špietarske-ga kamuna se v kratkem srečajo šindaki iz Podbonie-sca, Sauodnje, Svetega Lie-narta, Garmikà, Dreke an Sriednjega, da bojo vsi kupe preštudieral, kakuo bi se bu-ojš zaslužilo z našim sadjem. Guoril so, de postavejo gor malo fabriko za predie-lat sadje v marmelato an sokove. Postavli bi tudi tajšan “frigorifero” v katerim naj bi se hranilo sadje, ki se ne preča proda. Tiste dielo bi bluo zaries hvale uriedno, zaki v Nediških dolinah je puno sadja an j udje ga muorajo prodajat po nizkem kupu al pa ga spravt v mošt al pa z njim fuotrat žvino. Če pa bi imieli ’no fabriko, bi ljudje sigurno sadil še vič sadnega drievja an zbu-ojšal stare sadovnjake (frutteti). Kajšan bi imeu tudi dielo buj blizu doma. (Matajur, 16.12.1961) SREDNJE Nov ažilo Že lietos začnejo zidat nov otroški vartec (ažilo), zak tisti prestor, kjer je biu do seda, je zlo v slabem stanju, tudi za kar se tiče higienične naprave. Novi otroški vartec bo koštu 4.700.000. lir. (Matajur, 16.1.1962) — Kronaka= Informacije za vse GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha po-noC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-čer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na ‘številko 750771. AMBULATORIO DI IGIENE Attestazioni e certificazioni v torak od 10.30 do 11.30 v Četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v Četartak od 9. do 10. ure CONSULTORIO FAMILIARE ŠPETER Pediatria v pandiejak od 9.30 do 12.30 v petak od 11.30 do 13.30 Ginecologo: dr. SCAVAZZA v Četartak ob 11.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Za apuntamente an informacije tele-fonat na 727282 (umih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). KADA VOZI LITORINA Iž Čedada v Videm: ob 6.10 (Cez tiedan), 7.00, 7.26 (Cez tiedan), 7.57, 9,(Cez tiedan), 10., 11., 11.55, 12.29(Cez tiedan), 12.54, 13.27 (Cez tiedan), 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Čedad: ob 6.35 (Cez tiedan), 7.29, 8. (Cez tiedan), 8.32, 9.32 (Cez tiedan), 10.32, 1 1.30, 12.32, 12.57(Cez tiedan), 13.30, 14.08(eez tiedan), 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do det. an ob praznikih), 22.40 NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Čedad........7081 Bolnica - Ospedale Videm........5521 Policija - Prva pomoC.............113 Komisariat Čedad ....731142-731429 Karabinierji......................112 Uffftcio del lavoro Collocamento..................731451 INPS Čedad....................700961 URES-INAC.....................730153 ENEL Čedad............700961 -700995 ACI..............................116 ACI Čedad.....................731987 Avtobusna postaja Rosina.........................731046 Aeroporto Ronke Letališče........0481 -773224/773225 Muzej Čedad....................700700 Cedajska knjižnica............732444 DvojezCni center Špeter........727490 K.D. Ivan Trinko...............731386 Zveza slov. izseljencev.......732231 OBČINE - COMUNI Dreka.........................721021 Grmek........................ 725006 Srednje........................724094 Sv. Lenart ..................723028 Speter........................727272 Sovodnje......................714007 Podbonesec....................726017 Tavoijana ....................712028 Prapotno......................713003 Tipana....................... 788020 Bardo.........................787032 Rezija..................0433-53001/2 Gorska skupnost-Špeter........727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 18. DO 24. DIČEMBERJA Podboniesac tel. 726150 - Mojmag tel. 722381 Manzan ( Brusutti) tel. 740032 OD 16. DO 22. DIČEMBERJA Cedaci (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoč se more klicat samuo, ce rìceta ima napisano »ingente«. CAMBI-MENJALNICA: martedì-torek 12.12.95 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 11,40 12,70 Ameriški dolar USD 1572,00 1620,00 Nemška marka DEM 1092,00 1125,00 Francoski frank FRF 316,00 325,00 Holandski florint NLG 973,00 1002,00 Belgijski frank BEF 52,70 54,90 Funt Sterling GBP 2410,00 2484,00 Kanadski dolar CAD 1138,00 1173,00 Japonski jen JPY 15,40 16,10 Švicarski frank CHF 1345,00 1386,00 Avstrijski Šiling ATS 154,80 159,50 Španska peseta ESP 12,70 13,40 Avstralski dolar AUD 1160,00 1195,00 Jugoslovanski dinar YUD — — HrvaSka kuna HR kuna 260,00 290,00 ■■■■■■■■■■■■MB bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA A CIVIDALE - V ČEDADU Ul. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 CERTIFICATI DI DEPOSITO in lire con cedola trimestrale indicizzata di durata 24 o 36 mesi. La cedola in corso porta un tasso annuo: nominale 8,845% effettivo netto 7,967% altri CD in Dollari e Marchi Li trovate alla Filiale di Cividale in via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA