Glasilo jugoslov. soc, demokracije. Naročnina znaša: Za avstro-ogrske kraje za celo lelo 5 44 K, za pol leta 2‘72 K, za četrt leta 1’36 K. — Za Nemčijo za celo leto 5’96 K, za pol leta 2’98 K, za četrt leta 1'49 K. — Za Ameriko za celo leio 7'28 K. — Posamezne številke stanejo 10 vin. — Reklamacije so poštnine proste, frankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Štev. 24. V Ljubljani, dne 15. junija 1906. Leto IX. naslovi : » Za vse dopise, rokopise, pisma, tičoča se lista: Uredništvo ,.Rdečega Prapora11, Ljubljana. Za denarne pošiljatve, naročila, reklamacije, inserate i. t. d.: Vpravništvo „RdečegaPrapora“, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1. Nabrusite orožje! Resen čas zahteva resno besedo, kajti skoraj ni dvoma, da bode moralo v kratkem času slediti resno dejanje. Tudi največji optimist si ne more več zatajevati resnice, da je volilna reforma v nevarnosti in da je ne bode moglo rešiti nič druzega, kakor odločen, hevstrašen nastop delavstva. Tretja vlada se peča z volilno reformo. Baron Gautsch se je priznal k splošni in eoaki volilni pravici v težki uri, ko je od Vzhcda sem žugal vihar, žugajoč podreti ne le na Ruskem, temveč po neznanih širjavah slare zgradbe in razpršiti celo kopo starih idej in uredb. Na Ogrskem je nastal kaotičen Položaj, iz katerega generalska vlada sama ni bašla druge poti, kakor preuredbo parlamenta •n razširjenje političnih pravic med široke Vrste prebivalstvi. V Avstriji se je kakor pod elementarnimi udarci groma zbudilo delavstvo in z nepričakovano vulkanično močjo je vzdignilo svoj prapor za davno zahtevane politične pravice. Baron Gautsch, ki sicer pač ni bil najbistroumnejši državnik, je moral iz Vseh teh znamenj izpoznati, da bije tudi za Avstrijo odločilna ura in da je demokratizi-rinje parlamenta edino sredstvo, ki zamore rifšiti državo iz smrdljivega močvirja. Pred- tistek. Hans Kirchstetger: Pod spovednim pečatom. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan. Dalje. Žalosten je sedel po pogrebnem opravilu župnik v jedilnici. Pred njim sta bila dva krožnika z novčiči od daritve, zraven Pa steklenica vina. Glavne stvari pa ni bilo, dobre, zveste duše, na katero bi se bil lahko °slanjal in zanašal. Žalosti pa sledi vedno veselje, in to-^at je prišlo že po eni uri. Pojavilo pa se jd gospodu župniku morda v podobi nove ^nharice, temveč čudež je deloval kgkor Povsem navadna slamhjača. Po deželi~je-«plošna navada, da se sežge Pfed vasjo slamnjačo, na kateri je umrl člo- ložil je parlamentu svoj načrt volilne reforme in od tistega trenotka, ko je položil svoj elaborat na mizo zbornice; je deloval zanj — to se mora priznati — dosledno in energično. Važni čas je poostril tudi njegov vid in okrepčal njegove moči. Toda besnega zaganjanja sovražnikov splošne in enake volilne pravice ni mogel ukrotiti; postal je žrtev zakonitih intrig in padel je. Prišel je princ Hohenlohe, nedvomno prepričan pristaš splošne m enake volilne pravice. Njemu je verjeti, da bi bil zastavil vso svojo eneržijo za to delo in da bi bil z železno voljo premagal ovire, ki so jih javno in tajno delali nasprotniki, ako bi bil prišel v situacijo, ki bi bila dovolila, da bi navezal svoj obstanek samo na volilno roformo. Njemu je ogrsko vprašanje podstavilo nogo in nad njo se je izpodtaknil. Odstopil je in prvi je dal primer, kako ima avstrijski ministrski predsednik varovati avstrijske zadeve. Na njegovem mestu stoji sedaj baron Beck, politično neznan človek, ki ga je bilo treba sprejeti brez predsodkov, pa počakati na njegova dejanja. Sestavil je vlado, ki pomeni prvi poskus parlamentariziranja in skoraj je bilo v tem dejstvu videti nekaj garancije za uspešno izvedbo volilne reforme. Čehi, Nemci, Poljaki — največji narodi te države, med katerimi so bila tudi največja nesoglasja glede tehničnega dela volilne reforme, so zastopani v novem ministrstvu in logika pravi, da se morejo taki elementi le tedaj združiti za skupno vladanje, ako so se zedinili v najvažnejših aktuelnih vprašanjih, med katerimi zavzema volilna reforma brez vsake fraze prvo mesto. Le, da je logika faktor, ki nima absolutne vlade v avstrijski politiki, v kateri je postalo hazaidiranje ža nekako tradicionalno. vek. Na tako smrt v ognju je bila obsojena tudi slamnjača iz kuharičine postelje. Poprej pa je hotel župnik še pogledati, ali ni škoda slame. Za steljo v kravjem hlevu bi se jo bilo morda še lahko porabilo. A, ko so začele njegove roke preiskovati po slami, so začutile reči, ki so morale biti vse kaj druzega, kakor slama brez vrednosti. Naj-prvo je izvlekel staro nogavico, ki pa ni bila prazna, temveč napolnjena, težka in zavezana. Ne da bi bil mogel župnik preprečiti, je Micika odvezala trak, po mizi in po tleh pa so se raztrkljali Srebrnjaki vsake vrste. Micika je v strahu zakričala in s tresočimi rokami je iskala po tleh raztresene tolarje in forinte. Toliko denarja naenkrat še ni videla v celem življenju. Plašno je pazil župnik na njene iščoše prste, da se ji ne bi obesil kak forint za nohte. „Glej, Micika, to je svet denar, ta pripada cerkvi!" Te V tem se je vlada predstavila državnemu zboru. Baron Beck je razvil svoj program. Govoril je v prvi vrsti o avstro-ogrskem razmerju. Tega mu ni bilo mogoče zameriti, kajti afera med avstrijsko in ogrsko vlado je pravzaprav poklicala njegov kabinet v življenje in je dala povod skromnemu parlamen-tariziranju ministrstva. S človeškega stališča je umevno, da je hotel najprvo povedati to, o čemur je bil lahko a priori prepričan, da najde v zbornici simpatičen odmev. Pred kratkimi dnevi so pokazale takorekoč vse stranke v parlamentu za Avstrijo čisto nenavadno, skoraj , zagonetno solidarnost v odboju madjarske prepotence in ministrski predsednik, ki stopi pred tako zbornico s slovesno obljubo, da bode brezobzirno varoval avstrijske interese, je lahko s popolno sigurnostjo računal na uspeh. Govoril je potem o podr-žavljenju železnic in o kanalih in o obrtni reformi, o rečeh, ki so gotovo važne, ki pa v sedanjem času pač ne stoje na čelu političnega interesa. Potem šele se je zmenil o volilni preosnovi. Ali je zanjo navdušen ali ne, tega ni bilo posneti iz njegovih besed, pa nam to vprašanje tudi ne dela preglavic. Ali je minister temperamenten ali ne, to nas ne skrbi veliko; važno je le, da vestno in temeljito izpolnjuje svoje dolžnosti. Toliko so pa pač njegove besede pomenile, da izpoznava vso resnost volilne preosnove in da ima voljo, vložiti vse svoje moči v realiziranje te nujnosti. Zelo pravilno je opozarjal, da je volilna reforma predpogoj za razvozlanje av-stro-ogrskega konflikta in za rešitev narodnega vprašanja. Dotod bi bilo vse še dobro; ali dotod je bilo slišati same ' besede. Važnejše pa je dejanje in tega potrebuje ljudstvo, ki je sli- pametne besede so prišle Miciki na misel. „A ta lepi pruski tolar ti vendar darujem, toda nikomur ne sme| povedati ničesar o tem svetem, cerkvenem denarju, kajti drugače bi morala povrniti tudi tolar. Pojdi, pa ga dobro shrani, da ti ga ne ukradejo; niti misliti si ne moraš, kako hudobni ljudje so na svetu. Pojdi, pojdi; glej, dam ti še desetico, zanjo si lahko kupiš pri krčmarju vrček piva. Toda pojdi takoj in pivo popij kar v gostilni. A kakor sem dejal: Ne govori z nikomur o cerkvenem denarju, zakaj drugače bi morala povrniti tolar." S temi besedami je porinil iz sobe dekle, ki je bilo vse srečno, vrata pa je zaklenil. Kuharica pa je imela dve nogi, zato je iskal župnik po slamnjači še drugo nogavico. Ali čeravno je hodila’ zvesta duša samo po dveh nogah, so bile celo tri s Srebrnjaki napolnjene nogavice skrite v slami. Škoda, da jo je smrt tako hitro zatekla, šalo že toliko lepih besed, da jih je do grla sito. Z besedami se je ministrski predsednik zavezal in po pravici se sedaj od njega zahteva delo. Seveda ne le od njega, temveč od celotne vlade, od strank, ki so zastopane v kabinetu, od državnega zbora sploh. Delo pa — no, delo ni v redu. Pri prvi priložnosti, ki se je ponudila, ni pokazala nova vlada skoraj nič eneržije. V odseku za volilno reformo so njeni nasprotniki začeli zavlačiti stvar in visoka vlada ni ganila niti z mazincem, da bi preprečila ta očitni namen. Oo 28. novembra, ko je na Dunaju de-filovalo 250.000 delavcev pred parlamentom, ko je počivalo delo po vseh večjih mestih in industrialnih krajih v Avstriji, ko so proletarci vseh narodov pokazali mogočno, vzorno solidarnost, ko je Gautscheva vlada obljubila, da predloži načrt volilne reforme na podlagi splošne in enake volilne pravice, pa do današnjega dneva se ni zgodilo nič, kar bi zagotovilo, da postane nov volilni red zakon pred razpustom državnega zbora. Od februarja, ko je Gautsch predložil svoj izdelani načrt, se ni pomaknila zadeva niti za korak pozitivno naprej. Sedaj pa mora izginiti vsaki dvom, da je v zbornici in v odseku močna struja, ki tega sicer za nobeno ceno noče priznati, ki pa ima brezdvomno namen, zavleči celo reformo tako daleč, da bi postala rešitev v sedanjem državnem zboru nemogoča in da bi se moralo razpisati nove volitve zopet na podlagi dosedanjega volilnega reda. In v novem državnem zboru bi začela ljubezniva igra zopet lahko iznova. . Na seji odseka od petka so se te mahinacije čisto jasno razkrile. Da napenja vse-nemški komedijant Franko Stein vse strune v nadi, da na kak način prepreči reformo, ni nič novega, pa tudi nič ne pomeni. Njegova strančica ne pride niti po svojem številu, niti po svoji važnosti v poštev. Mladi gospod je hotel s porabo izjave ministrskega predsednika obnoviti že končano generalno debato. To se mu ni posrečilo. Ali zastopniki drugih strank so nakopali na se resno pregreho, da so preprečili pospešitev posvetovanja brez vsake potrebe. Po zadnjem Hohenlohovem predlogu bi se število mandatom povečalo na 495 in nove mandate bi se razdelilo na razne dežele. Ker material glede tega za Češko in Moravsko še ni bil pripravljen, je predlagal dr. Adler, naj se začne medtem posvetovanje o Galiciji, in ko to Abrahamowiszu ni bilo všeč, je nasvetoval, naj se začne z Dalmacijo. Ali večina, ki ima sicer glede formalnosti jako široko vest, je bila naenkrat vsa v ognju za alfabetični red ter je zahtevala na vsak način, naj se začne s češko, dasiravno ni čisto sicer bi bile prišle nogavice tekom let tudi še na par. Kakor srečen kopač zakladov je brskal župnik po slami, dokler ni bilo zadnje stebelce na velikem kupu natančno preiskano. Nogavic s srebrom sicer ni bilo več, pač pa je našel še cel kupček hranilničnih knjig. Rad bi bil pogledal, koliko je bilo zapisanega v njih, a ravnokar je slišal ključavnico hišnih vrat. Micika je torej zapustila hišo, zrak je bil čist. Vtaknil je hranilnične knjige v žepe — v enega njih ni spravil — polne nogavice pa je vzel v naročje kakor mati ljubljenega otroka. Potem je malce odprl vrata. Veža je bila prazna, nihče ga ni mogel videti. Kmalu je bil z zakladom v svoji sobi. Popoldan je imel dosti dela. Pot mu je oblival čelo, prsti so mu bili kar črni od preštevanja, v glavi mu je gorelo vsled računanja, končno je moral celo prižgati svečo. Niti k večerji ni šel, tako važno se mu je zdelo, izvedeti, koliko iznaša njegova ded-ščina. Končno je imel rezultat. Bilo je ravno nobenega pametnega razloga, zakaj se ne bi moglo ravno tako začeti s katerokoli drugo deželo. In ko sta Adler in Kramar predlagala, naj bode prihodnja seja v pondeljek, je tudi ta predlog propadel. Dasiravno je čas tako kratek, da je treba izrabiti vsako uro, se vendar žrtvuje dragocene dneve, brez vsakega vzroka, le zato, ker. hočejo nekateri gospodje lenobo pasti in še bolj zato, ker bi se na ta način res stvar najložje zavleklo. Za odgo-ditev seje so glasovali tudi zastopniki takih strank, ki javno neprenehoma naglašajo, da so zavzete za volilno reformo. Nevarnost je očitna. Čas, ki je za rešitev volilne reforme sploh še na razpolago, se približuje koncu. Sedaj smo v sredi junija. Poleg nedelj ima ta mesec še dva praznika in dobro je znano, da so gospodje poslanci navajeni, ob takih priložnosti napraviti vselej nekoliko dni počitnic. Delegacije so zbrane in vsled tega se bode število sej državnega zbora precej skrčilo. Na dnevnem redu je podržav-ljenje železnic, v razpravi je obrtna reforma in kvaliteta velikega števila poslancev oblju-buje, da ne bode pri tisti priložnosti ne konca ne kraja vrsti govornikov. Vlada potrebuje tudi na vsak način proračunski provizorij, kajti parlamentarično ministrstvo se ne more poslužiti § 14. Če bi imela zbornica dobro voljo, bi pri vsem tem še lahko rešila volilno reformo; ali ravno te volje ni in to provzrokuje največji sum med delavstvom. Kadar pride vročina, gre avstrijski parlament na počitnice, pa če bi pokali vsi stebri države in letos bodo tem bolj počitka željni, ker se pojdejo hladit s sladkim upanjem, da ne bode po novem sestanku niti trenotka časa za volilno reformo. Ali naj delavstvo mirno gleda, kako se ga hoče zopet smehljaje in dobrikaje peljati na led? Ako sedanja zbornica ne sklene volilne reforme, tedaj je stvar pokopana za dolgo vrsto let in če bi bilo tudi kaj garancije, da vpelje nova zbornica splošno in enako volilno pravico, bi bila vendar v najboljšem slučaju cela legislativna perioda izgubljena in kaj se tekom takih let še lahko zgodi, tega ne more prorokovati nihče. Delavstvo torej nima časa, da bi še čakalo. Potrpežljivosti je bilo dovolj. Niti govoriti nočemo o dolgih desetletjih, odkar se je delavstvo v Avstriji začelo bojevati za splošno in enako volilno pravico. Ali od lanskega leta, ko se je vnel najnovejši boj, pa do danes,' je bilo toliko potrpljenja, da je marsikdo že začel dvomiti o resni volji proletariata. In morda zajemajo sovražniki politične enakosti ravno iz rezervarja te dolgotrajne potrpežljivosti svoj pogum, pa upajo, 14.634 forintov in 47 novčičev, ako je računal vrednost srebra po ažiji 109, kakor je bilo v njegovem časopisu in če je vzel za hranilne vloge obrestne obresti do tega srečnega dne. Da, obrestno obrestne račune je znal gospod župnik Schuster; v njih se je izuril pri preračunavanju svojega lastnega denarja. Sedaj pa je zaprl najdeni zaklad v železno okovano skrinjo, v kateri so bili tudi dolgoletni sadovi njegovega mučnega dušebrižja. Notri v skrinji je bila sedaj tiha, a odlična poroka, pri kateri sta se oba zaklada ravno tako združila, kakor v njegovi glavi, kjer sta skupno poskočila črez višino 100.000 forintov. Po tako lepem računu si je danes že lahko privoščil dvojni večerni napitek. „In vino veritas — v vinu je resnica," je pel pred mnogimi leti; in res je zbudilo vino tudi sedaj v njegovi vesti resnico in poštenost. »Tega denarja ne smeš pridržati. Ona ima uboge sorodnike, torej ni tvoj. Župnik kot tat — to bi bilo kaj za liberalne časopise." da bodo tako duševno utrudili delavstvo. Lastniki privilegij, ki so vedno drugače govorili, nego so mislili, menijo, daje tudi pn delavcih taka navada in ne verujejo več v odločnost parlamentarnih mas. To je obžalovanja vredno dejstvo, kajti, kar smo nagla* šali od vsega začetka, to priznavamo tudi danes: Bilo bi nam tisočkrat ljubše, ako bi se izvršilo moderniziranje države brez večjih žrtev, kakor šele po težkem, dragocenem boju. Ali danes nam peša vera, da bi bila taka dosega še mogoča. Danes ni mogoče zaupati ne strankam, ne vladi, danes je čas, da se pripravi delavstvo z vso resnobo na odločilen boj. Splošna in enaka volilna pravica je živ-Ijenska potreba zavednega proletariata. Brez te pravice ne more delavstvo politično napredovati, ne more se razvijati, ne more si zagotoviti najskromnejših uspehov svojega gospodarskega boja. Britke izkušnje nas uče, da je parlament privilegirancev vseskozi nezmožen za rešitev narodnega vprašanja, ki razj eda državo in ovira tudi delavstvo v njegovem razvoju. Reforma tiskovnega zakona, moderniziranje kazenskega prava, razširjenje zboro-valne in društvene pravice, znižanje vojaške službe se ne pomakne v tem parlamentu niti za korak naprej. Socialnim reformam dela kurialni državni zbor samo ovire in že deset let se ni izvršilo nobeno legislativno delo, ki bi zaslužilo ime socialne preosnove. To so dosti jasna znamenja, da nimajo delavci niti upanja na najbolj malenkostno izboljšanje svojega položaja, dokler ne dobi Avstrija ljudskega parlamenta. Delavci pa niso fatalisti, ki bi se jim ljubilo, čakati s prekriženinU rokami na nove binkošti, ko razsvetli novi sveti duh avstrijske državnike in parlamentarce ter jih navdahne z modernimi idejami. Sedaj je volilna reforma na dnevnem redu in sedaj mora biti rešena. Vsaka ura je važna. Še nekoliko intrig in čas bode sploh prekratek. Tako daleč ne sme priti, to morajo delavci preprečiti na vsak način. Zatorej nabrusite orožje in bodite vsak hip pripravljeni) da se Vam da signal za odločilni boj. Da bode neizogiben, o tem skoraj ni več dvoma. Zaveden delavec in prijatelj delavstva ne pije Koslerjevega piva! Nad to resnico jezen, da bi počil, je pil dalje, in glej: Vino mu je podalo tudi jasnost. »Ej, odkod pa ima dobra, zvesta duša ves denar? Odkod? Mar je kaj podedovala? Ali je kaj zadela? Ali prihranila?" Nikoli mu ni odkritosrčna duša povedala kaj ta-kega. Odkod torej denar? Ali je morda ukraden? Seveda je ukraden — in komu? Ej, komu drugemu, kakor njemu? Da, tako je! Ta babnica na pokopališču ga je okra-dela in goljufala na vseh straneh. Drugače ni mogoče, sicer bi bilo njegovih stotiso* že davno polnih. Denar iz slamnjače te ženščine je torej njegov; pred Bogom ltl pred ljudmi mora biti njegova lastnina. Dru' gače ne more biti, nikakor ne drugače. bi bilo drugače, bi izročil vse do zadnje£a vinarja opravičenim dedičem. On ne potre" buje nobenega nepoštenega novčiča. Duhov* nik je, povsem pošten in ne mara krivičnega denarja. On ni tak, kakor ta goljufiv^ ki se bode sedaj v peklu pekla za svoj hudobije. Prav ji je. Dalje prih' Priloga »Rdečemu praporu" Sf. 24. stranke. Sodrugi! “Glavci in delavke! Delo volilne reforme zadržuje v odseku "uotapska, a ne manj vidljiva obstrukcija, sovražniki volilne pravice nočejo, da bi odsek 'teloval. Zdi se, kakor bi mislili, da so se j*elavci vdali v to, da mirno, potrpežljivo in !?rez boja prenesejo preprečenje volilne re-°fme. Vedno bolj verjetno postaja, da bo-Qetno prisiljeni, dokazati, da je nasprotno resnično. Delavci! Lahko ste mirni glede tega, da 'Oiajo Vaši zaupniki odprte oči in da ne bodo ^Volili, da pozabite na pravi trenotek. V i-°ti je žal, da ne pojde brez Velikih žrtev. Da jih kolikor mogoče tanjšamo, 'e ena naših najvažnejših dolžiti. Zato je zastopstvo stranke sklenilo, 'zvesti najprvo svarilo in le v slučaju najtrajnejše potrebe odrediti generalno stavko. , Zato nastopi, ako pojdejo stvari dalje, *akor doslej, v najbližnjih tednih tridnevni Počitek dela Dunaja—samo na Dunaja. Dunaj je središče Avstrije; tukaj imajo klavci dolžnost, da se postavijo na čelo. ^ Delavce vseh strok in vseh dežel izven uunaja se poziva s tem, naj ne vstopijo pod Nobenim pogojem v splošno stavko, dokler 116 da kompetentna instanca za to znamenja, ra naj se zgodi na Dunaju karkoli. To prvo 'j1 zadnje pretilno svarilo naj izreče samo ‘‘Utiajsko delavstvo. Ako se bodo gospodje v odseku za •oiiiao reformo branili dela, da bi s tem Preprečili pravico ljudstva, bodo delavci ^Pustili delo, da osvoje pravico ljudstva. l«eli bodemo, kdo bode dlje vztrajal. Cas dunajske stavke in vse drugo bode Pravočasno razglašeno. Današnje piedbežno !laznanilo naj služi glavno namenu, da polsni sodrugom po deželah, da ostanejo ob dunajske stavke mirni in da s strogo ^sciplino pazijo na to, da se izven Dunaja Refundacijska potreba . . 27,079.000 » Obrok 353 milionskega kredita za vojsko . . 49,000.000 » » mornarico . 26 300.000 » Nakladna potreba za 1905. 5,478.577 » » 1904. 73.587 » Skupaj 462,234.526 K Od že dovoljenih 353 milionov za vojne potrebe ostane še za prihodnje leto za topove . ... . . . 80,000.000 K » mornarico......................... 19,480.000 » Dovoliti je toraj še 99,480.000 K Ko je vojna uprava zahtevala svoj ogromni kredil. za kanone in barke, se je hotelo ljudstvu dopovedati, da to ne pojde iz njegovega žepa in sukalo se je celo stvar na vse strani, da je bilo končno videti, kakor da bi prišlo to vse nekako zastonj. Mili avstrijski delegatje so si res dali pred dvema letoma vse dopovedati, kar je militarizem hotel, čeravno vsak otrok razume, da denar ne more priti od nikoder, kakor iz žepov ljudstva in da je vseeno, ali se ga izvlači pod enim, ali pod drugim naslovom. Ali ljudem, ki so pred sabljo tako ponižni, kakor avstrijski »ljudski zastopniki«, se lahko producira vsak hokuspokus. In tako se je tedaj zgodilo sledeče: Vojna uprava je rekla, da potrebuje 165 milionov za nove topove, 67 milionov za razno vojno upravo, za izgotovljenje ladij in za mornarico sploh pa 120,956.000 kron, torej skupaj 353 milionov. Od tega je za-. htevala v proračunu za leto 1905 (in je seveda tudi dobila) 153,176.000 kron. Da dobi tem lažje dovoljenje za celo svoto, je izumela uprava takozvano « refundacijo*. To je šlo na sledeči način: Delegacija je dovolila 153 milionov, zato pa je vojna upiava refundi-rala (to je povrnila) obema finančnima upravama (avstrijski in ogrski) 27 milionov; to so bili tisti redni zneski, ki so kot svota znašali izvanredno potrebo. Na ta način naj bi se dovoljevalo tudi ostanek. Vseh 353 milionov bi bilo dovoliti približno tekom treh let; tekom 25 let pa bi jih vojna uprava obema državama «refundirala». Odkod pač? Vendar le od denarja, ki bi ga morale delegacije tekom 25 let dovoljevati, ljudstvo pa plačevati 1 To je po priliki tako, kakor če se pravi Človeku: »Vzemi krono iz desnega žepa, pa jo deni v levi žep. — Vidiš, sedaj sem ti daroval krono, ker prej nisi imel v levem žepu ničesar.* Na prvi pogled je stvar neznansko smešna. Ali ljuba vojna uprava je znala narediti tako, da ni bila smešna, temveč zelo prebrisana. Refundacija je imela pred vsem namen, napraviti iluzijo, da pride tistih 353 milionov iz nekake čudežne dežele in da dobi militarizem svoje kanončke, barčice, mitraljeze i. t. d. kar zastonj, češ, teh 353 milionov (in povrh še prej dovoljenih 52, torej skupaj 405 milionov) prihranimo tekom 25 let. Toda logično je že vprašanje, od česa naj se prihrani ta kolosalni denar? 198 milionov se potrebuje za nove topove in havbice; to je popolnoma nov izdatek, pri čemur toraj ni moči niti govoriti o pri hranjenju. Ravno taka je z izdatki za upravo, za puške, za torpede i. t. d. Letošnji proračun pa pokazuje že čisto jasno, da je cela refundacija megla, ki ima namen, preprečiti jasen vpogled v celo računsko komedijo. Leta 1905 se je 27 milionov «refun-diralo* obema državama; seveda jih je bilo treba najprej dovoliti. Letos pa proračun naravnost zahteva 27 milionov izrecno za refundacijo. Članek 1. v ta namen delegacijan predloženega predloga pravi brez ovinkov: «K proračunu za leto 1906 se dovoli sledeči kredit in sicer: Drugi obrok izvanredne po trebe za refundiranje obema državama 27,079.000 kron. To izvanredno zahtevo se razdeli med obe državi po kvotnem razmerju (članek 2.)» To se pravi; «27 milionov sem ti dolžan, daj mi jih, da ti jih lahko povrnem In potem sva kvit.» Kje je tukaj prihranek? Cemu ta pesek v oči? Iz proračuna je popolnoma jasno, da zahteve za militarizem zopet naraščajo. Da se to razvidi, je treba samo primerjati potrebščine iz leta 1905 in 1906, kar daje sledečo sliko: Vojska 1!»5 1906 redna potreba 282,259.143K 285,784.000K izvenredna potr. 19,640.252» 13,265.261 » mornarica redna potreba 42,869.440» izvenredna potr. 8,156.970 » 29,600.620» 1,296.790» 352,925.805 K 329,946.671 K Od lanskega kredita je treba odbiti re fundiranih 27,079.000 K, vsled česar ostane 325,246.805 K faktičnih izdatkov Tako je torej letošnja zahteva v resnici za 4,099.866 kron večja, kakor je bila lanska. Niti trenotek ne dvomimo, da bodo av sirijski delegatje zopet mirne duše dovolili vse, kar se zahteva. Morda bode radi lepšega kdo malo jokal, da ljudstvo težko plačuje, ali vojni minister dobi svoje milion< točno do zadnjega vinarja in to je glavna stvar. V državi, ki nima dosti šol, kjer uči lelji stradajo, kjer razsaja polagratifus vsled lakote, od koder se izseljuje na stotisoče ljudi vsako leto v Ameriko, kjer ni denarja za starostno zavarovanje, kjer je socialna reforma pravljica iz devete dežele, je militarizem seveda najvažnejša stvar, ker nam je bilo vnovič zagotovljeno, da živimo z vsemi državami v najboljšem razmerju. Kdor spričo te militaristične nenasitnosti še ne izpozna, da je splošna volilna pravica prvi pogoj za to državo, ima neozdravljivo mreno na obeh očeh. Cesar za volilno pravico. Pri vsprejemu članov avstrijske delegacije se je cesar Fran Josip zopet zmenil o volilni pravici in sicer tako odločno, kakor še nikoli doslej. V pogovoru s češkim delegatom drjem. Krama f e m je dejal: »Volilno reformo se mora izvesti; nove volitve na podlagi starega volilnega reda so popolnoma izključene. » Razume se, da so vladarjeve besede obvezne tudi za vlado. Izza te cesarjeve izjave mora biti odpor sovražnikov volilne reforme res brezuspešen. Dokler je Avstrija monarhična država, je nemogoče, da bi taka slovesna izjava vladarja ostala brez dejanskega uspeha in m o r a se najti način, da se uresniči. Vsak konstitucionalno misleči človek bi moral obžalovati, če bi bilo treba nastopiti nenormalno pot, da se izvrši voljo vladarjevo, ki soglaša v tem vprašanju z voljo ljudstva. Ali če parlament nima dosti pameti, mora pripisati sam sebi, ako se ga potisne na stran. Na upor protireformnih strank ni niti misliti. V pailamentu lahko intiigirajo; ali če zavlečejo stvar tako daleč, da jo bode treba rešiti brez parlamenta, se nimajo opirati na nikogar. Kar hoče krona, hoče tudi ljudstvo, sovražniki splošne volilne pravice pa so osamljeni in če bi v blaznosti pomislili res na kakov upor, bi prišli med dva karana, ki me- ljeta pač vsak po svoje, ki pa bi jih morala brezpogojno zmleti. Situacija je torej jasnejša. Amnestija je bila prva beseda, katero je izrekla ruska duma, ko se je prvikrat zbrala v Peterburgu. V Avstriji prenaša na sto ljudi kazni zaradi svojega nastopa za volilno pravico, torej za stvar, katero si je tudi vlada že pristvojila, za stvar, ki se krona sania zanjo zavzema. Zlasti na Češkem in v Galiciji so lani in še letos zaprli neskončno vrsto ljudi, ki niso zahtevali nič druzega, kakor to, kar zahteva tudi vlada in krona. Kaj mnogo je takih, ki so — v galiških razmerah ni to nič čudnega — sploh po nedolžnem prišli do svoje kazni, nekatere je le gorečnost zapeljala, da so prekoračili tisto strogo mejo, k' je določajo naši itak reakcionarni zakoni. I'1 dasi ravno ima že tretja vlada volilno reform0 na svojem programu, vendar še ni bilo slišati besedice o amnestiji. To je, kakor da bi morale tudi v tej stvari Avstrija zaostajati za Rusijo. Bilo bi nujno potrebno, da s_e sproži to vprašanje tudi v avstrijski zbornici. Avstrijska delegacija je imela svojo prvo sejo v soboto, 9. t. m. Za predsednika je bil s 53 od 55 glasov izvoljen član gosposke zbornice knez Ferdinand Lobkovic. V svojem, sicer brezpomembnem govoru je na-, glašal, da ima delegacija nalogo, strogo varovati gospodarske interese avstrijske državne polovice. Za podpredsednika je bil s 27 gla* sovi izvoljen dr. S y 1 v e s t e r ; 25 glasov je bilo odanih za Abrahamovvicza* Minister za zunanje zadeve grof Golu-c h o w s k i (ki je še vedno minister) je pred* ložil skupni proračun za leto 1905 in 1901». Potem je bil voljen proračunski odsek, ki jc volil drja. Bobrzynskega za načelni^ in barona C h 1 u m e z k e g a za podna* čelnika. Grof Goluchowski je v pondeijek razvil svoj ekspoze o zunanji politiki na seji ogrske delegacije. Kakor ponavadi je neizrečena pointa njegovih izvajanj ta, da je on velik diplomat in edina glavica, ki zna voditi zu-natijo politiko avstro-ogrske države. Omenjal je, da so dogodki zadnjih let provzročili večkrat stiah in skrbi, kar je znano brez Golu-howskega, ki resnično nima nobene zaslug6 za to, da je n. pr. rusko-japonska vojna končana, da ni prišlo do vojne izmed Francije m Nemčije. Ua razni konflikti niso imeli P°' sledic za našo državo i. t. d. Govoril je 0 trozvezi reči, ki se jih je že pogonoma sij' šalo, ter je pripovedoval, da se razvija iz našega razmerja napram Rusiji zadovoljujoča intimnost. Potem je pravil, da je naš odnošaj napram Italiji zadovoljiv, čeravno skušajo neodgovorni krogi z umetno napravljeni®1 disonancami kaliti lepo soglasje. Lahko bi se še vprašalo grofa Goluchovvskega, ali j° avstro-ogrsko vojno ministrstvo tudi neodgo' voren krog? Tam nekako niso enakega mne* nja z Goluchowskim, kajti razne vesti o Ha' lijanski špionaži i. t. d., ki prihajajo odta® v liste, ki sluzijo vojni upravi, nedišeničP0 lepem soglasju. Italija je naša zaveznica, Pa je vendar čudno, da jo en skupni minis^ hvali kol odkritosrčno prijateljico, drugi Pa neprenehoma brusi sabljo proti njej. — formna akcija na Balkanu je po Uolucho^" skega pripovedovanju v polnem razvoju *n obljubuje stvaren uspeh; glede tega so zopet’ kakor se kaže, balkanski narodi druzegP mnenja. Goluchowski hvali bolgarsko vlad0' češ, da skrbi za pomirbo na Balkanu, °a' sprotno pa graja Srbijo in Grško. Srbijo ni zadovoljen, je po dogodkih zadnje? ^ polletja razumljivo. Vodilna zvezda avstrij’*^ zunanje politike je po njegovi trditvi ifll3e miru. Danska socialna demokracija je — h pri volitvah dne 29. majnika velik uspe ^ Pridobila je 8 novih mandatov, tako da sedaj 24 udov v zbornici. Finančni minlSt.0 L a s s e n je na neki slavnosti izjavil, da J to za vlado znamenje, da mora bili nJe politika demokratična. Volilna reforma in delavstvo. Zagorje ob Savi, 10. junija, v veliki ■dvorani g. Mihelčiča je bil danes ob 5. jtti popoldan ljudski shod, ki je bil kljub čredno slabemu vremenu izvrstno obiskan. ^ predsedništvo je bil izvoljen sodrug Re-Povš, poročal je sodrug E. Kristan o volilni reformi. Govornik je temeljito razložil vse dogodke, ki so povzročili, da je ^jautscheva vlada državnemu zboru predložila načrt volilne reforme in potem je pojasnil celo zgodovino tega načrta do nastopa princa Hohenloha in barona Becka. Iz vsega je izvajal, da se vse bolj krči upanje, bi sedanji parlament sam od sebe rešil to vprašanje, ki je za delavce s političnega stališča naravnost življenskega pomena. (Klici: ®odemo pa po rusko govorili!) Naznanil je delavcem zadnje sklepe skupne eksekutive. &0 je dejal, da je treba izven Dnnaja še Pečakati s splošno stavko, so ga pretrgali glasni klici: Koliko časa pa še? Govornik je omenil, da sam ne veruje, da pojde brez politične stavke, da pa je tembolj treba valovati disciplino in nastopati po načrtu, ki #a izdela skupna eksekutiva, ker se mora tudi skrbeti za to, da bode boj s kolikor Mogoče manjšimi žrtvami vendar kar največ Oiogoče občutljiv. Brez boja itak najbrže ne Pojde in govornik ne namerava prikrivati ^ga. Ali delavci naj počakajo na signal, ki $a bodo dobili gotovo o pravem času. Takrat pa je treba nastopiti z vso, močjo. ■Shod je potem soglasno sprejel resolucijo, ki izreka, da se hočejo delavci zagorskega okraja vdati strankarski disciplini, zahtevajo Pa od eksekutive, da ne da zavlačiti stvari, Zagorsko delavstvo je vsak hip pripravljeno, da stopi v boj in vstraja v njem, dokler je ^eba, brez obzira na to, če bi se vsled tega tudi vse v državi porušilo. Končno je bilo bilo sklenjeno, pozvati sodruga Kristana, aaj na konferenci na Dunaju v tem smislu Nastopa zagorsko delavstvo. V Trsta je v nedeljo, 17. t. m. ob 10. J\ri dopoldan v »Narodnem domu* zopet ljudski shod z dnevnim redom: Volilna Reforma in delavstvo. Poročat pride sodrug Etbin Kristan. V Nabrežini je v petek, 29. t. m. ob uri popoldan velik ljudski shod z Revnim redom: «Delavstvo in volilna reforma*. Poročevalec sodrug Etbin Kristan 12 Ljubljane. Vsi nabrežinski delavci so pohabljeni , naj se tega shoda udeleže polnoštevilno, kajti položaj je resen. , Idrija. V nedeljo, 10. t. m. ob 10. uri ^opoldan je bil veliki dvorani hotela pri 'Črnem orlu» jako dobro obiskan ljudski Shod. Za predsednika je bil izvoljen sodrug Jtravs, poročal je sodrug Anton Kristan, f je pojasnil politični položaj in stanje vo-reforme v odseku, ter se je obširno ?ayil s pretečim generalnim štrajkom. Shod y bil zelo živahen. Idrijsko delavstvo je iz-j. . °> da je pripravljeno, stati neomajano v °ju za ljudske pravice. , Prihodnjo nedeljo je zopet shod ob 9. J* dopoldan. Na dnevnem redu so: 1. Obtoke volitve v Idriji. 2. Volilna retorma. ri»odnje dni bodo tudi shodi po okolici, j Dunaj. V pondeljek, 11. t, m. zvečer j? sklicala socialno demokratiška stranka na , Ul|aju sedem shodov, ki so bili tako obis-da se je moralo v zadnji uri na hip olv°riti še tri. Udeležba je bila povsod tako bol°mn?’ 113 s0 bili t0 Pravi Raz‘ VaK er^e delavstva je bilo nenavadno ži-8a j°' Manifest strankine eksekutive, ki so Mi t ,av°i v nedeljo čitali, je naredil velik Vol » *n Povs°d zbudil največje zadonel V-°" vseh shodih se je pokazalo, da koaHVci nepotrpežljivo pričakujejo trenotka, 1 'tobe znamenje za boj. 1 t govorov na teh shodih omenimo le i stavkov, ki jih je izrekel poslanec ^v' Adler kot poročevalec v VVimbergerjevi 4>rev-a?,‘ Dr* Adler je znan kot izredno ‘uen taktičar in najživahnejši sodrugi, v eksekutivi so včasi celo dejali, da je pieveč prevdaren. Zato so njegove besede posebno značilne. Dejal je med drugim: »Upamo, da Dode to svarilo (tridnevna stavka na Dunaju) zadostovalo; če pa ne zadostuje, sledi splošna stavka po celi Avstriji. (Vihamo odobravanje.) Toda ne pozivamo Vas le, da se pripravite tudi na večje žrtve; ako govorimo o splošni stavki, in rečemo, da se odrekamo drugih sredstev boja, zlasti se ne odrekamo pravice, da ne smemo na nlico. Ali demonstracija, ki traja od 10. do 1. ure ne zadostuje. Sedaj smo pripravljeni zarezati lobije. Zadrževali smo Vas, dokler je bilo mogoče; sedaj je ara, ko Vas ne smemo več zadrževati. Odobravanju ni bilo ne konca ne kraja. Razpoloženje delavcev pa je skoraj povsod tako, kakršno je na Dunaju. Na Češkem, na Gališkem, na Štajerskem so tla posebno vroča in prvi signal zadostuje, da se vname )oj, o katerem si ne znajo sovražniki volilne reforme napraviti nobene slike.’ V tem boju pa tudi slovensko delavstvo ne bode zaostalo. Prvo znamenje. Z Dunaja prihaja vest, da se nameravajo v parlamentu iztrezniti. Načelniki klubov so imeli v pondeljek sejo, na kateri so sklenili, naj zbornica zaseda vsak dan izvzemši nedelje in praznike. Odsek za volilno reformo naj ima vsak večer sejo. Govorilo se je tudi o proračunskem jrovizoriju, o podržavljenju železnic, o trgovinskem ugovoru s Švico — vse važne reči, d pa vendar v svoji važnosti daleč zaosta-ajo za volilno reformo. V torek je imel odsek zopet sejo in je končno začel s specialno debato, in sicer z Dalmacijo. Ne maramo preiskovati, koliko je na te odloke vplival energičen nastop socialno-demokratičnega strankarskega vodstva, koliko cesarjeve besede Kramaru. Znamenje je vsekakor dobro, ali delavci zato vendar ne smejo odložiti orožja, temveč morajo biti pripravljeni na vse in sicer vsak trenutek. Odsek lahko zboruje vsak dan in še vsako noč posebej, pa vendar lahko zavlači re-ormo. Ne gre se sedaj za to, da odsek zaseda, ampak da se spravi volilno reformo pod streho. S samimi sejami se ne bode preslepilo delavstva. Prvo znamenje za vlačenja bodisi v odseku, v zbornici ali kjerkoli, bode tudi prvo znamenje boja. In tedaj ne bode več pardona. Dopisi. Idrija. Med inserati današnje številke je objavljena izjava nekega Mikuša, ki je tako značilna, da moramo dodati komentar. Anton Mikuš je tip klerikalnega delavca. V idrijskem rudniku se je lani ponesrečil tako, da so mu odrezali nogo. Bolan je ležal v bolnišnici bratovske skladnice; strežaj Anton Mrovlje in njegova žena sta mu stregla z vso skrbjo. Kdor pozna A. Mrovljeta, ta ve, da je Mrovlje zmožen le kaj dobrega. Vsi bolniki, kateri so bili dosedaj še y bolnišnici bratovske skladnice, so se zahvalili za vso postrežbo, kajti boljšega strežnika bolnikov kot je sodr. Mrovlje, si sploh misliti ni. Dr. J. J. Stverak, rudniški nadzdravnik, ga je vedno kot pridnega in zanesljivega strežnika hvalil. Kar naenkrat pa se je po Idriji slišalo, da je Mikuš v bolnišnici stradal ter bil v vsakem oziru slabo postrežen. Mrovlje se je temu čudi, ali kmalu se je prišlo stvari do dna. Mrovlje je socialni demokrat, in klerikalci ga ne morejo videti; radi bi ga spravili iz njegove službe kot strežaja v bolnišnici. Klerikalec Anton Novak ga je'najprvo denun-ciral pri direkciji, da mu je Mrovlje brani prvega maja na šiht. Sodruga Mrovljeta so takoj suspendirali od dela kot rudarja ter ga šele po intervenciji sodr. A. Kristana (ki je kot zastopnik Unije rudarjev s sodr. dr. V. Adlerjem interveniral pri poljedelskem ministru na Dunaju) sprejeli zopet nazaj, dokler se ne pojasni cela zadeva. Pri suspendiranju je c. kr. nadsvetnik Bilek polagal naj večjo važnost na izjavo rudarja Mikuša, češ, Mrovlje je pač surovec, ko še ponesrečencu ni stregel tako, kot bi moral. Mrovlje je moral k sodniji ter si poiskati zadoščenja. Tod pa je klerikalec Mikuš zezel v se ter oddal izjavo, da je vse neresnično, kar je on govoril. G. kr. nadsvetnik lilek pa zdaj ve, kaj je verjeti klerikalcu! — Z denuncijantom A. Novakom, p. d. Muho se bo še obravnalo. Pošteni delavci imajo svojo sodbo že storjeno. Denuncijant ne spada v delavsko družbo. Eto — kaj so zmožni derikalci proti socialnemu demokratu! Dobro je, da si to delavci zapomnijo. Klerikalci, imajo pač za svoje geslo: vsako sredstvo je obro, samo da je namen dosežen. Domače stvari. Ljubljanska jastica je vsaj deset let prespala, kar pokazuje najbolj očitno, kadar ima soditi o delavskih zadevah. Nekoliko takih slučajev je bilo zadnji čas ob priliki stavke v Koslerjevi pivovarni, kjer se je starokopitnost naših javnih razmer izražala že v tem, da je bila pivovarna ves čas kar cernirana od orožnikov in redarjev, dasiravno so morale oblasti same priznati, da je malokdaj pri stavkah tak red in mir, kakor je bil ravno tukaj. Varnostni organi so bili v precejšni zadregi, kajti vse kaže, da jih menda nihče ni poučil, kakšno nalogo pravzaprav imajo. Stavka je gospodarski boj med dvema stran-cama, med katerima ima biti oblast popolnoma nevtralna. Podjetnik in delavci sta za oblasti ravnopravna faktorja in zanimanje za oba mora biti oblasti in njenim organom popolnoma enako. Ce se pa tega ne pojasni temeljito, se ni čuditi, da smatrajo orožniki in redarji svojo nalogo napačno, misleči, da morajo varovati interese podjetnika in delati ovire stavkujočim delavcem. Ljudje, ki žive v stalni, strogo reglementirani podrejenosti, se kaj lahko vžive v misel, da vlada v vsakem razmerju avtoriteta, katero se mora na vsak način ex affo podpirati, ter da je tudi pod-etnik taka avtoriteta. Taki organi potem mislijo, da je že zločin, če stavkajoč delavec komu čisto mirno svetuje, naj zapusti delo. Tega mnenja pa vsaj sodniki ne bi smeli biti, in vendar se je pokazalo, da so njih juristični nazori še bolj oskosrčni. Okrajno sodišče je imelo opravka z nekaterimi slučaji prestopkor koalicijskega zakona, ki je pač sam po sebi reakcionaren, a ga nekateri sodniki še bolj reakcionarno tolmačijo. Kdor je priznal, da je koga nagovarjal, naj ne škoduje stavkujočim delavcem s tem, da v času stavke dela, je bil brez pardona obsojen. Med drugimi se je primerilo to tudi odposlancu zve^e pivovarniških delavcev, sodrugu P 6 111 u iz Graca. Tudi on je bil tožen zaradi prestopka koalicijskega zakona na podlagi orožniškega naznanila. Tožba proti njemu je imela v začetku res hudo lice; dolžilo se ga je, da je nekemu stavkokazu nevarno žugal ne le, da pride v časopise, temveč da bode imelo njegovo ravnanje zanj kdov6 kako hude posledice v drugem zmislu, da pride v nekako misteriozno »črno knjigo* in kdove kaj še. Pred sodnijo je pač težka obtožba zelo scvrkla. Pokazalo se je, da je bil dotični stavkokaz sam organiziran, da je dajal organizaciji podatke o krivicah, ki se gode delavcem, da jih je nagovarjal na boj in da so imeli torej stavkujoči delavci pravico, smatrati ga za svojega pristaša in biti ogorčeni, ko se je pokazalo, da se je podal pri stavki na stran podjetništva. Kot priča je dotični sam izpovedal, da je sodrug Polti ž njim popolnoma mirno govoril in da ga njegove besede niso nič ustrašile; ker pa se tiče časopisja, je itak sam vedel, da se navadno stavkokaze objavi v strokovnem listu. Ali vsi dokazi in izvrstna obramba zagovornika drja. Trillerja niso nič pomagali; sodnik ga je obsodil. To je bila nedvomna sodba proti zmislu zakona in je pokazala, da se morajo naši sodniki še mnogo učili. Ako bi bilo njegovo vteme-]je vanje, da je prelenje z objavo impra v ča sopisu nasilno, tedaj bi se moralo sploh zatreti časopise, vsaj opozicionalne brez razlike. Ce se sme grajati ministrske predsednike, poslance, škofe, stranke i. t. d., pač ne more biti prestopek, ako se graja stavkokaza in ako se mu pove, da se bode to zgodilo. Tudi ministri vedo, da bodo v časopisu obsojena njih dejanja, ki jih opozicija smatra za nepravilna ali neumestna. Kar ni nasilstvo v enem slučaju, ne more biti v drugem. In če smo prt d zakonom vsi enaki, morajo tudi ljubljanski sodniki videti v delavcih ravnotako brez predsodka stranko, kakor v vsakem drugem. Take sodbe pa utegnejo temeljito omajati vero v besede, da je iustitia rtgnorum fundamentum. Svetemu Antona Padovanskema se nekoč na zemlji menda tudi ni sanjalo, kakšen patron postane v dvajsetjem stoletju. Skoraj bode sploh nevarno, postati svetnik, kajti služb, ki jih nalegajo naši tercijani takim ne-besnikom, ne bi nihče živ sprejemal. Tak svetnik se pa kar nič ne more braniti. Imenujejo ga za svojega patrona in revež mora molčati pa patronirati. Koliko opravka ima s tako službo, tega ne vemo; gotovo je le, da ne dobi vinarja odškodnine za svoj trud, ki vendar ne more biti majhen. Svetega Antona Padovanskega je n. pr. ljubljansko krš-čansko-socialno konsumno društvo izbralo za svojega patrona. Ubogi svetnik mora torej poznati trgovino in še v nebesih nima miru pred računi, terjatvami, kupčijskimi knjigami in podobnimi, gotovo nesvetimi rečmi. Da gredo zato krščansko-socialni konsumaiji na njegov god na Rožnik in potem na Conžkov vrt, mota biti zanj le majhna tolažba; saj se sam vendar ne more udeležiti tistih veselih reči. Čudno le, da se vernim ljudem take komedije ne zde profanacija vere. Konsumno društvo je za moko, riž, nogavice, rute, slanino in za podobne reči; kaj ima to opraviti s svetnikom, kaj svetnik s tem? Ali naj jim sv. Anton služi za — agenta? taldo. je posebno predrzen ter zavaja delavce z lažmi in jim obeta vse mogoče in nemogoče stvari, ki pa se seveda potem ne vres-ničijo. Ker so na Hrvatskem oblasti zelo brutalne, je delavcem, ki se dado speljati na led, da sprejmo delo, povratek zelo otežkočen. Pozor tedaj pred takimi agenti, in noben zaveden zidarski delavec naj ne išče dela v Oseku in bližini. Socialni pregled. Zidarji, pozori V Oseku na Hrvatskem so zidarski delavci stopili v stavko, ker podjetniki niso hiteli ugoditi njihovim povsem opravičenim zahtevam. Sedaj podjetniški agenti lovč stavkokazov po,Kranjskem. Štajerskem, Primorskem in drugod ter obetajo delavcem mastne plače, ne povedo pa, da tam stavka. Eden teh agentov, imenom Gos- Strokovni pregled. Zveza kovinarskih delavcev sklicuje svoj osmi redni občni zbor, ki bode od 16. do 20. septe mbra t. 1. na Dunaju. Za dnevni red predlaga zvezno predstojništvo: 1. Po ročilo predstojništva. 2. Poročilo kontrole. 3. Poročilo razsodišča. 4. Organizacija. 5. Iz-premena pravil. 6. Taktika pri stavkah in plačilnih gibanjih. 7. Volitve. 8. Koalicijsko pravo. 9. Eventualnosti. Glede zastopstva posameznih krajevnih skupin na zveznem zboru določajo pravila, da ima po dvesto udov pravico na enega delegata. Ker imajo nekatere skupine manj kakor 200, nekatere tudi manj kakor sto udov, bodo ustanovljeni volilni oddelki na ta način, da bode po več manjših podružnic združenih za volitev. V podiužnicah, ki imajo več kakor 200 udov, se ustanovi za ostanek, ako ne šteje manj kakor 100 udov, drug volilni oddelek. Ako je treba za popolen oddelek združiti več krajevnih skupin, pa so preveč oddaljene druga od druge, dovoli predstojništvo izjemoma lahko, da se sestavi manjši oddelek, toda ne izpod 100 udov. Volilne oddelke določi zvezno predstojništvo ter naznani razdelilev pismeno krajevnim skupinam. Zvezna društva imajo za vsakih 100 udov en glas; pravico na enega delegata imajo tudi društva, ki štejejo manj kakor 200 udov. Predloge za zvezni zbor je treba vpo-slati čim prej, najkasneje pa osem tednov pred občnim zborom naravnost zveznemu predstojništvu, da se jih lahko pravočasno objavi v zveznem glasilu. Naznanila in predlogi predstojništva bodo posameznim organizacijam pravočasno vposlana na posvetovanje. Brzojavi. Dunaj, 13. junija. Odsek za volilno reformo je končal delo za Dalmacijo, Solno-graško, Gornjo in Nižjo Avstrijo. Prihodnja seja v petek, Videti je, kakor bi hotel odsek pridneje delati. Nevarnost za volilno reformo zato vendar ni izginila. Največja paznost je potrebna. Dunaj, 14. junija. Skupni izvrševalo* odbor socialne demokracije je imel sinoči sejo, ki je trajala do polnoči. Danes je bila konferenca, katere so se udeležili delegatje iz cele države. Debata položaju je bila temeljita in je trajala celi dan. Zastopniki iz raznih krajev so podali' svoja poročila. Konferenca je sklenila sledečo resolucijo: Konferenca izreka svoje soglasje z manifestom, ki ga je izdala skupna eksekutiva dne 10. t. m., toraj svoje soglasje z neposredno napovedjo splošne stavke, odnosno eventualno predidočega tridnevnega ustavljenja dela na Dunaju. Konferenca poziva organizirane delavce vseh strok po celi državi, naj brezodvlačnO izvrše zadnje priprave za splošno stavko ▼ kolikor mogoče večjem obsegu. Pooblaččenje za potrebne naredbe za splošno stavko in čim postane potrebno z® znamenje za začetek se daje posebnemu centralnemu odboru na Dunaju, obstoječemu i* zastopnikov strankinega vodstva, strokovne1 komisije in parlamentarne zveze. Vodstvo .v vsaki deželi bode v rokah enako sestavljenega deželnega odbora, ki se stavi neposredno v dotiko z lokalnimi odbori. Konferenca nalaga centralnemu odboru vso odgovornost za to, da ne bode zamujen pravi trenutek in da bode splošna stavka kljub vsem ž njo združenim žrtvam prokla-mirana, čim bi se pokazalo kakšno izvršenje zakona resno v nevarnost spravljeno zadrže^ vanje. Ostali zaključki so zaupni. Potrebna ob* vestila dobe zaupniki cirkularno. Dunajski strokovni zaupniki imajo jutri1 zvečer plenarno sejo. V nedeljo je na Dunaju velik shod na rotovžu. Izjava. Nižje podpisani Anton Mikuš, vpokojeni rudar 18 posestnik v Idriji hiš. St. 429, izjavlja, da obžaluje vse, kar je govoril glede postrežbe od strani strežaja Anton* Mrovljeta, kakor v bolnišnici bratovske skladnice, tak® na voti v deželno bolnišnico v Ljubljano, kajti vse j« bilo neresnično. Obžaluje iskreno, da je s teui svojim nepf®" mišljenim govorjenjem žalil na časti strežaja v bol' nišniei bratovske skladnice Antona Mrovljeta ter m1! tako direktno gmotno škodoval. To mojo izjavo priobči Anton Mrovlje na moje stroške v prihodnj* številki «Napreja» in <-Rdečega Prapora«, da s tem * javnosti doki zadoščenje za moje žaljenje. V Idriji, dno 9. junija 1906. kr. Anton Mikuži. Podpisal F. Prelovec 1. r. E BALKAN 7rst Nova zgradba — 70 elegantnih sob. — Lift. — Električna razsvetljava. — Kopel]!. — Cene zmerne. Kavarna in restavracija. 10—1 m m m Zaloga 1« tovarna pohištva vsake vrste Aleksandra Levi Minzija Trst — Piazza Rosario 2 — Trst (Šolsko poslopje) Bogat izbor v tapeterijah, zrcalih in slikah. — Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. — Cene. brez konkurence. — Predmeti se postavijo na brod ali železnico, ne da bi se za to kaj računalo. _______________Počkaj i H8gl. ^ Kavarna Z | „Gr)ior>c" fi. preje „Tedesco“ se priporoča cenjenim so-a- drugom najtopleje. Na raz-X. polago so vsi važni in slo-venski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Na-'fl pitnina je izključena. m Prva kooperativistično ure-jena wf gostilna fr v ulici S. Glovanni v Trstu. S Izvrstna vina. Dalmatinska ^ vina, direktno od organizi-ranih sodrugov v Dalmaciji-Vedno dobra kuhinja. Na Hf razpolago »Rdeči' Prapor*. »Arbeiter-Zeitung* in *La-voratore». Izdaiate!) In odgovorni urednik Josip Berdajs. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju