Državna politika. V NAŠI DRŽAVL Narodna skupščina razpuščena. Dn& 15. jiuiija je kralj Aleksander podpisal ukaz, da se narodna skiipsčiiia, ki je bila šele pred dvema letoma izvoljena, razpusti in da se razpišejo nove volitve. Viikičevič, miuistrski predsednik, je rekel, da zato, ker s sedanjo skupščino ni bilo mogoče delati. (Opomba uredništva: Seveda ne, če vlada skupšcine sploh ni sklicala, ker v njej ni imela sigurne vecine.) Nove volitve dne 11. septembra. Istocasno z razpustom sedanje narodne sloipščiiie je kralj Aleksander podpisal tudi ukaz, da se vršijo aove volitve 11. septembra. Volitve se vršijo na podlagi Ijudskega štetja iz leta 1910, ker imajo na ta nacin Srbi 30 poslancev več kot jim gre po štetju leta 1921. Izpopolnjena, takorekod nova vlada. Vuldčevič je ostal predsednik. On je kraljev oseben prijatelj. Kot ministre iz radikalne strani je privzel le svoje najzvestejše zi takozvanega Jovanovičevega kluba. A tudi tu nima vseh popolnoma brezpogojno udanih, ker se nekateri le bojijo velike večine v radikalnem klubu, ld je zoper vlado. Vlada je izvršila takoj tudi veliko izpremembo pri upravi in je nastavila veliko število novih veliklh županov. V Sloveniji sta oba velika župana vsled svoje objektivnosti in obče priljubljenosti ostala na svojih mestih. In tu je tudi za izid volitev vseeno, kdo je veliki župan, ker se narod ne da terorizirati. Drugače je to na jugu. Zato ni čuda, da se ta komaj nekaj dni nova vlada že zopet krha. Minister Spaho, mohamedanec iz Bosne, ni zadovoljen glede nastavitve velikih županov in je grozil, da izstopi iz vlade. Usoda radikalne stranke. Sedanja vlada je pravzaprav namenjena, da razbije najmočnejšo, to je radikalno stranko in izbriše iz nje koiaipcijoniste, kakor se trdi. Tudi ima namen, da vzame Radičevcem ono število poslancev, ki mu ne gredo, ker ga je hrvatski narod že zapustil. A to je le postranski namen. Glavni je oni glede radikalne stranke. Njena usoda je sedaj zelo negotova. Ako se stranka razcepi na razne skupine, tedaj bo pri volitvah padla za najman} 50 poslaneev. Znaki pa kažejo, da se bodo vse dosedanje skupiiie radikalne strarike gporazumele in šle složno na volitve. Konona odločilev pade v kratkem na zborovanju glavnega odbora. Naša stranka in sedanji položaj. Nasa stranka je bila letos dva meseca v vladi in je napravila velik deloviii program, ki bi olajšal bremena našim kmetovalcem in rešil pooebno Slovenijo gospodarske prapasti. Zato je bila naša stranka na tem stališču, da se naj dela takoj za izboljšanje gospodarskih razmer. Ako pa je sedaj postavljena pred volitve, se teh tudi ne boji, saj je v dveh mescih pokazala, kaj je dosegla. Naša stranka mora in bo vsaj tako močna zopet prišla iz volitev v Beograd, kjer jo čaka odlično delo 2n sodelovanje v vladi in vodstvu usode naše države in nasega naroda. Kralj v Beogradu. Kralj Aleksander se je pripeljal iz kopališča Topole v Beograd, kjer je sprejel ministrskega predsednika v avdijenci. Vsled prevelike vrocine, ki vlada sedaj v Beogradu, pa je takoj zopet odpotoval. V DRUGIH DRŽAVAH. Dr. Korošec na Bolgarskem. Naš voditelj dr. Korošec je takoj po razpustu narodne skupsčine odpotoval na Bolgarsko, da je stopil tam v stik s politiki. Bil je sprejet tudi pri bolgarskem kralju Borisu. Vse bolgarsko časopisje ga je isikreno pozdravljalo kot velikega Jugoslovana, moža, ki ga je dala Slovenija Balkanu, da ga čimibolj zbliža z Evropo. Iiz Bolgarske se vrne naš voditelj dr. Korosec v Slovenijo, kjer 'bo prisostvoval izvršitvi volilnih predpriprav. Naša mogoona strankina organizaeija mii bo tudi še vnaprej opora za njegovo veli'ko delo. Naš spor z Albanijo je še nerešen. Meja je zaprta za vsak promet. Velesile so sicer posredavale v Tirani, ali je videti, da brez tispeha. 0 sporu bo eodilo Društvo naro dov. Italiji, fci ima pri celi stvari svoje prste vmes, seveda to ni ljubo. Rusija in Poljska sta si še vedno v hudem sporu radi tega, ker je bil ustreljen ruski poslanik na Poljskem. Upati pa je, da začasno ne pride do kakega krvavega obračiuiavanja. Rusija v krvi. Boljševiki so napravili nove preiskave in baje dognali nove zarote in našli nove ovaduhe ter zopet veliko število istih dali pomoriti. Ta njihov nastop nikakor ni pridobil Rusiji prijateljev in sovjetska vlada se je pokazala zopet v svoji prvotni krvoloenosti. Anglija je osamljena v nastopu zoper Rusijo. Nobenemu narodu v Evropi se danes ne ljubi, da bi podpiral spor med Anglijo in Rusijo in morda še pripomogel, da bi žimpreje prišlo do krvave zopet velike evropske vojske. V mestu Ženevi v Švici so se zbrali zunanji ministri večjih «vropskih držav, kjer so sklenili, naj se spor ne poostruje. Nemcija in Francija sta pri tem veliko pripomogli. Politični položaj na Rumunskem ni ravno rožnati. — Vlada, ki je bila postavljena pred desetimi dnevi, je že izopet v demisiji. Tam se preveč vtikajo generali v politiko. •General Avaresku je sicer po številu poslancev, ki si jili je znal »pridobiti« pri zadnjih volitvah, številčno močen, a njegovi neuspehi posebno v zunanji politiki so mu spodnesli tla. Zavozil ga je, da se je dogovoril z Italijo in s tem z Jugoslavijo stopil v bolj hladno razmerje. Italija pa mu je to »povrnila«, da je proti Rumuniji napravila zvezo tudi z Madžarako. In takoj je bilo treba spr&meniti smer zunanje politike zopet k Jugoslaviji. Padel je kot vodja državne usode. Že je nameraval napraviti po Mugsolinijevem oačinu, da bi z vojaki osvojil Bukarešto in zavladal z vojaško silo nad mestom in državo. Ali vlada mu "e to nre- prečila. Vendar pa je vlada tako slaibotna, da bo zopet v kratkem izmenpna in toodo najbrž volitve. Usoda raskih beguncev je sicer težka in je prav, ako se ije ravno v slovanskih državah nudilo beguncem gostoljubje, tako na Češkem kot še posebno v Jugoslaviji. Vendar pa se pečajo razna drustva beguncev z naičrtom, da resita ti gostoljubni državi velikih ibremen ter da se izvrši smotreno naseljevanje ruskih beguncev v Južni Ameriki. Italijo je strah! Vse dtalijansko časopisje obširno piše o vplivu Rusije na Balkanu. Pišejo, da gre kar po treh potih: skozi Turško, preko Nemčije in preko Beograda samega. Posebno je opaziti, da je začela Rusija opuščati netenje spora med Bolgarsko In Jiugoslavijo. Če se ti dve državi zbližata, tako pišejo laski listi, potem je pričakovati močno slovansko državo na Balkanu. E, se je pa Mussolini malo zmotil, ko je hotel vse države-sosede nahujskati zoper Jugoslavijo, ki bi jo potem kar pohrustal. Na Kitajskem se ne bo konca! čangtsolin se je v severni Kitajski zopet utrdil, ker se mu je posrecilo plačane vojaike ;pomiriti in složiti. Na Kitajskema so le plačani vojaiki, ki pa znajo tudi štrajkati, če niso ravno zadovo-ljni. Seve je taka vojska bolj igrača v primeri s pravo vojsko, kalkrsna je bila v Evropi. Pa kljub temu je nevarnost posameznih velika. Najhujša pa je negotovost, ko se čete preganjajo po oelih pokrajinah in nl nikjer prave oblasti in reda. Preganjanje katolikov v Mehiki. V mestu Tebuca je bil mlad katoličan pribit na križ in na njem ustreljen. — V mestu Qualdararu so nekega diihovnika polili s petrole- jem in zažgali. — V mestu Mexico so vrgli v ječo 17 du- hovnikov. Od tam so jih. peljali k iakopanemii grobu, jih stojece ob grobu obstreljevali in nato na pol žive pokopali. Pri strašaem prizoru je eden grobarjev zblaznel. To so uradni podatki in naši liberalci so laiiko ponosni na svoje bratce v Mehilki.