Izhaja vsak drugi četrtek ter velja s poštnino vred dve kroni za colo leto. Posamezne številke veljajo 8 vinarjev. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila so plačuje od navadno 4 redno vrstico (petit), če se enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 85 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma“ v Mariboru in se ne vračajo. Oklic na vse po suši in raznih škodljivcih prizadete posestnike. Vsak, kdor no bo v stanu, svoje živine z lastno krmo čez zimo preroditi, naj se takoj obrne s primerno prošnjo na c. kr. okrajno glavlarstvo, bodisi potom občine aili pa sam. jTreba je navesti število živine in pa množino potrebne krme. Opozarjamo, da se na prepozno došle prošnje ne bo oziralo. Obenem je treba prositi z,a travna semena, komur so različini Škodljivci (ogrci, kobilice itd.) uničili travnike. Kmetje, porabite ugodno priliko, da pomagate sebi in svojemu gospodarstvu! Slovenska kmečka zveza. Naša društva. Slovenski narod bije hnd boj za svoj narodni in gospodarski obstanek. Ima se boriti na eni strani proti sovražnemu soseda, ki stega svoje poželjive roke po njegovi lasti, po dragi strani pa se bori z domačim nasprotnikom, ki ga hoče s krivimi nanki ugonobiti. Hod je ta boj na dve strani in zmagal ga bo le tedaj, če bode tako izobražen, da se bo lahko z nasprotnikom kosal, ali ga celo prekašal. Zato mora vsak rodoljab smatrati za svojo prvo, glavno in najsvetejšo dolžnost, širiti med narodom pravo izobrazbo, tako izobrazbo, ki nam je ključ do boljše bodočnosti v verskem, narodnem in gospodarskem ozira. To se da najlažje doseči v naših izobraževalnih društvih, mladeniških in dekliških zvezah, Orlih itd. Izobraževalna in draga drnštva naj postanejo ognjišča, okoli katerih se zbira nkaželjen narod, posebno mladina. Polagati je pri tem posebno važnost na stanovsko izobrazbo mladeničev, iz katerih se bodo rekrutirali naši bodoči delavci v občinah, krajnih in okrajnih zastopih in v raznih dragih važnih korporacijah. Potom dobrega berila se jih naj navaja k lepemu, pošte-nemn in čednostnemu življenju ter se jih opozarja na krive in škodljive nauke, ki se hočejo vtihotapiti med naša ljudstvo. A pozabiti ne smemo tndi na naša dekleta. Istotako naj se one uče iz knjig, da postanejo zveste in neustrašene Slovenke, dobre slovenske žene in matere. Ako bomo imeli zavedne matere, bomo imeli tudi zavedne otroke, dobre mladeniče in trdne ter značajne može, tako slišimo pogosto danes govoriti in to je tndi res. Zato jih pa moramo združiti v društvih, da se pripravijo za to, česar narod od njih pričakuje. Resnica je, da delovanje v društvih mnogo stane, ne samo dela in truda, nesebične požrtvovalnosti, ampak tudi denarja, tudi marsikaj grenkega se ima požreti, toda to vse nas naj ne plaši. Zavest, da moramo naš narod kulturno dvigniti in mu zagotoviti trajen obstanek, nam naj bo plačilo za ves trud in težave. Komur je mar za pravi napredek naroda, za blagostanje slovenskega ljudstva, ta bo vedno rad in z veseljem deloval v društvih, ne glede na plačilo. Toda tukaj pa ne sme biti le par moči, le nekaj oseb, ampak vsi noramo združiti svoje moči, predvsem mi mlajši moramo zastaviti vse, da dočakamo lepšo in srečnejšo bodočnost. Pojdimo vsi reševat naš narod z besedami: Kar storiš za se, s teboj izgine, Kar storiš za narod, ostane vedno! Zato pa pozdravljeni delavci naroda na bojnem polju! Na zdar! X. Pismo iz Švice. Piše akademik, frančiškan P. Hadrijan Kokol. 4. nov. 1909. Bilo je 21. oktobra predpoldan, ko smo se vseli v beli Ljubljani na gorenjski vlak P. G. H., P. E. B. in moja malenkost, da bi dospeli po dolgotrajni vožnji v Friburg v Švico, kjer bi naj nadaljevali svoje študije na univerzi. Vozili smo se tako le: isti dan proti večeru pridemo v Beljak, kjer ostanemo čez noč Drugi dan po novi železnici čez visoke Ture, katera železnica je menda ena izmed najbolj romantičnih v Avstriji. Zvečer pridemo v Hal, kjer zopet ostanemo čez noč. Drugi dan naprej v Inomost. V Inomostu vzamemo brzovlak noter do Bregenca in sicer dobimo v Inomostu, ne vem ali po naključju, švicarski vagon (Švicarski vlaki, posebno brzovlaki, vozijo čez mejo , v Avstrijo noter do Inomosta in še dalje). Kaj lepi voz! Kupeji veliki, lepo, moderno napravljeni, okna široka in velika, razsvetljava električna... (III. razred). V istem kupeju sta tudi bila dva gospoda (Avstrijca), ki sta so o marsičem pogovarjala. Govor pride tudi na ta švicarski vagon. Jeden pravi: „To so vozovi, to so kupeji, lepi, snažni, primerni in prostorni, da je veselje, a pri nas pa, da je groza". Posebno je udrihal, oziroma sta udrihala po južni železnici, da je Škandal, da sploh ta železnica še eksistira, ki še s potrebnim ni preskrbljena. Meni se je seveda prav dobro zdelo to udrihanje — saj je imel popolnoma prav. Iz Bregenca potem naprej čez Curih in Berno v Friburg, ponoči enkrat pred polnočjo. Vreme smo imeli, hvala Bogu, prav ugodno, posebno v Švici, razun ako abstrahiramo vožnjo po Solnograškem, kjer je malo deževalo. Zdaj sem zopet na starem mestu, na univerzi, da se zopet seznanim z muzami. Življenje v Fribnrgu je zdaj kaj živahno. Mesto Friburg brez študentov je pusto, prazno ... Vreme v Friburgu in okolici je bilo do zdaj tako srednje, včasih je malo deževalo, potem pa zopet lepo, tuintam je bila precej gosta megla, tako nekako aprilsko vreme. Par dnij je že bilo tudi precej mrzlo, tudi sneg je že padel na Bernske Alpe, ki se kaj lepo vidijo iz konvikta „Salezijancev", iz mojega stanovanja V Rimu. (Dvoršak proglašen za svetnika.) (Dalje.) Podobe in bandera novih svetnikov so ostala v oerkvl, da si jih je lahko vsak ogledal. Kakor je bila dan prod vnebohodom cerkev zaprta radi priprav k tej slovesnosti, Jako so imeli mnogi delavci tudi poz-i neje več dni dela, da so pospravili vse, kar je bilo namenjeno le, da služi papeževi slavnosti. ZVefter istega praznilm je bilo v čast Svetnikoma pročelje Petrove cerkve sijajno razsvetljeno,, kar je zopet privabilo nebroj množice na Petrov trg. Tako s'o torej namestnik Kristusov počastili našega svetnika, in s tem tudi ganili naš opravičen ponos. Naslednjo nedeljo, ko smo bili peljani pred svetega Očeta, in so nas sprejeli v gvoji palači, smo jib zahvalili iza njihov čin. Gledali • in poslušali smo jih sedaj od bliže, da, vsak jim je smel poljubiti roko. Tudi oni so pohvalili našo požrtvovalnost in tolikb ljubezen do svetnika domačina, da se nismo bali dolgega pota. i Kar sem to sedaj opisoval o obredih papeževe svete maše, in kar bom še povedal o življenju sv. Klementa Dvorak, spada po svoji vsebini bolj pod duhovno gredico „Našega Doma“, katero vrlo obdeluje in goji gospod urednik. Vendar na malem prostoru malo izveste, zato bo moral najbrže razširiti svojo gredico, Id nima dcsedaj velikb prostora, ali pa jo postaviti drugam. Vendar hočem biti kratek v pripovedovanju o sv. Klementu, da g. urednika ne spravim preveč v zadrego: to smem storiti tembolj, ker so tudi drugi, zlasti nabožni listi prinesli obširen življenjepis najnovejšega svetnika, ali pa Še bodo. Le kot izrecno mladinski list „Naš DPm“ ne sme zamolčati, kaj se je sv. Klemen trudil za 'dobrobit mladine. Zibelka mu je tekla na južnem Moravskem blizu mesta Znajm v vasi Tasvic; rojen in kršen je bil 26. decembra 17M. Njegov oče je imel majhno mesarijo. Bil je rojak iz Moravskih Budjevic ter se je pisal Peter Pavel Dvoržak. Ne ve se, kaj ga je nagnilo,.da jo svoio rodbinsko ime prestavil na nemški jezik ter se podpisoval Holbauer.ii morebiti ljubezen do Žene, ki je bila Nemka, in pa ker je bil občevalni jezik v tej vasi nemški. Zato se je tudi njun sin lanez, kot redovnik in svetnik pa znan pori imenom Klement .Marija pisal za Holbauerja; a mi ga imenujemo le Klement Marija Dvoržak, po,njegovih’ pradedih, kar je v resnici bolj pravilno češkemu imenu Dvoržak, ki se pogosto Še najde, odgovarja slovensko ime Dvoršak; ker mi kljuke na r ne poznamo, moramo dodati š ali ž. Dasi različne narodnosti, sta bila pa roditelja edina v pojmovanju o verskih in skupnih zakonskih dolžnostih. Otrok jima je dal Bog veliko (11), a Srez polovico (7; kmalu zonet vzel. TZmed listih, ki so o-stali pri Življenju, jo bil najmlajši Klement. Sedem let star, je Izgubil očeta. Zato mu je dohajala vsa na- daljna vzgoja od materne strani. Vzgojila pa ga 'je ta- kb za Boga, da si ga je vzel Bog ea isvetnika. Sočutje s Krijžanim, pobožnost' do Marije, usmiljenje z bližnjim, so glavne poteze njegovega značaja. Ko se je mati postarala, je prepustila domačijo hčeri, sama pa živela ob prevžitku. Klement se -j0 Sol učit v mesto Znajm: mesar ni hotel postati, da bi na sledova! očetu v obrti, to ni sodilo njegovi nežni no-ravi; izbral si jc pekovski stan. Najrajši bi pa bP mašnik; vedno se mu je zdelo, da ga kliče Bog v svoj vinograd; ko je tako po jutrih nosil koš kruha skozi ulice k ljudem ter hodil mimo cerkev, se je vselej na novo spomnil, kako lepo hi pač bilo, če bi smel deliti ljudem tudi nebeški kruh kot mašnik. Da bi bil malo bližje svojemu cilju, je prosil, ko je bil Že izučen kot pek, za tako službo v bližnjem samostanu, in je bil tudi sprejet. Predstojnika jo pa lepo prosil, da bi mu dal toliko prostega Časa, da bi smel z drugimi dečki obiskovati samostansko Šolo: če mi tu dobro gre, si je mislil, me morda pustijo se Še dalje šolati za mašnika. iTo šolo je kmalu dovršil, a drugam se ni Šel Šolat, ker ni imel sredstev; zato je iz dijaka postal zopet pek in je ostal v tej službi na Dunaju cela tri leta. 'Med temfčaisom si je tudi nekaj prislužil; zato sklene z nekim tovarišem leta 1781' romati v Rim, da obišče svete kraje. Hodila sia peš, ker Železnice Š'e hi bilo;( največ pota sta premolila. Klement Dvoržak je na tem romanju nasitil svojo dušo, ki je na Dunaju pogrešala prave duhovne hrane. Tukaj so namreč cerkve zaradi nestrpnosti cesarja .foŽela’TL do zunanje službe božje kaj malo služile svojemu namenu. Ker se na Dunaju ni nič obrnilo na bolje v tem oziru, mahne jo čez leto dni zopet v Rim: sklep je imel ondi ostati in živeti kot puščavnik. (Tivoli, naselbino zunaj mesta si’ je izbral za stanovališče. Crez pol leta ga zopet najdemo na Dunaju v pekariji. S svojo postrežljivostjo in lepim vedenjem pa se je neki bogati družini tako prikupil, da mu je ponudila sredstev za nadaljnje šolanje, -če hoče postati mašnik. Srednje Šole je na tak način dovršil, a bogoslovje se odloči s svojim prijateljem it: v Rim Študirat. V samostanu redemptoristov, Id ga je ustanovil sveti 'Alfonz Ligvorij, prosi za sprejem, nd da bi že od prej poznal pravila tega reda; a sklenil je bil, da boče ostati tam, kjer bo najbližje vabilo zjutraj k angelovem pozdravljen ju; 'to vabilo pa je slišal iz to-I ga samostana. Leta 1786. je postal mašnik tega reda. J. Markošek. LISTEK. Spomini z romanja v Sveto deželo. (Dalle.1 j Evangelist pravi: Bil je na tistem kraju, kjer je ! bil Jezus križan, vrt, in na vrtu. nov grob, v kate*- : rem Še nihče ni bil položen. Tam sta 'Jožef ‘Arimate- ; jec in Nikodem, zavoljo dneMa pripravljanja Judov (zavoljo velike sobote, na katero niso smeli Jezusovega telesa do dobrega maziliti in prav pokopati), ker je bil grob blizu, položila Jezusa. (Jan. 19, 41. 46.). Položila sta ga v grob, kateri je bil izsekan iz skale I in privalila kamen pred duri groba. (Mark.15, 46.). ! Pri tem presvetem kraju ustavi se naš slovesni obhod. Oglejmo si preznamenit kraj. Pred nami stoji mala, osem in četrt metra dolga, nad pet in pol metra Široka, pet in pol metra visoka klaipelica iz rudeč-kastega marmorja, podobna apnencu; dvanajst stebrov, ki se pa le malo spoznajo Iz zida, jo obdaja. Na. sprednji strani so Štirje svedrasti stebriči. Grški na- ■ piši, različni, ne posebno lepi, kamniti okraski, na ; vrhu pa Čebuljast moskovitski stolpič glasno oznanju- J jejo, da ,io sedanjo kapelico stavila razkolniška roka. Nad vhodom nahajajo se druga nad drugo slike o 0'1 smrti vstalem Zveličarju, ena pripada katoličanom, ena Grkom in ena Armencem. Več parov velikanskih svečnikov ob obeh straneh vhoda in veliko število dragocenih svetilnic, razvrščenih v dveh vrstah na pročelju, razsvetljuje in poveličuje sveti kraj. Nekatere,, j posebno veliko svetllnice, pritrjene so na Železnih ve- 1 rigah, in treba je prav Krepke roko, da jih spusti v nižino pri zažiganj’: in jih potegne zopet v višino. Tla pred kapelico so malo vzvišena in sestavljena iz marmornatih plošč. Vstopimo skozi zgoraj obkrožena, 1 m 78 era visoka in 80 cm Široka vrata. Stojimo v mali, 3 in ptol meira dolgi dn skoraj 3 metre Široki’, z marmornatimi stebriči in okraski precej okusno o-premljeni predkamrici, imenovani angeljska kape’a; na tem mestu se je namreč prikazal angelj jmbožnim ženam po Kristusovem vstajenju in jim-rekel: Nikar se ne bojte! Zakaj vem, da iščete Jezusa križanega. Ga ni tukaj; vstal je namreč, kakor je rekel. Pridite in poglejte kraj, kamor je bil položen. TCo -so to storile, Me so brž iz groba s svetim strahom in z velikim veseljem in so tekle povedat njegovim učencem. (Mat, 28.). :• V siedi prerlkamrice nahaja se vdelan v kamenito podlago kos onega kamna, o katerem pravi evangelist: Angelj Gospoda je prišel iz nebes in kamen odvalil in sedel nanj. (Mat. 28, 2.). Raz strop visi 15 dragocenih svetilmo, ki .razlivajo milo luč noč in dan. Pet, jih pripada katoličanom, pet Grkom, štiri Armen-sem in era Koptom. Angelska kapelica stoji na prostoru nekdanje skalnate predkamrice neposredno pred Jezusovhn grobom; prvotno kamrico je dala že cesarica Helena odklesati, da je 'dobila ravnega prostora okoli Jezusovega groba za veliko cerkev. Križarji so pa predkamrico v podobi lepe kapelice zopet pozidali. Po poznejših poškodbah popravili so jo leta 1808 raz-kolniški Grki. kar na svojo roko in po svojem okusu, ne meneč se za ugOvore frančiškanov, ki so imeli tačas premalo zaslombe pri evropskih katoličanih. Iz angelske kapelice vodijo katoličanom vhodu ravno nasproti mala približno 1 meter in Četrt visoka in 60 cm Široka vrata v notranjo, pravo grobno kamrico Zveličarjevo., ki je pe načinu judovskih posamnih, za eno osebo prirejenih skalnih grobnic zelo mala. Dolga je le malo Čez dva metra, malo manj kot dva metra Široka- in približno pet metrov visoka. Na desno od Vhoda, na severno stran, je najsvetejši prostor božjegrobne cerkve, približno 60 cm visoka, malo manj kot 'dva metra dolga, malo koritčasto izgloblje- Klement Marija Dvoržajk; ima; vjeLiko za^lfugo, da je prestavil red redemptoristdv tudi v Avstrijo, seveda ae brez dovoljenja višjih. Vleklo ga je domov in želel je doma potom tega reda našega Odrešenika kaj dobrega storiti. Na Dunaju ni šlo; pač pa ustanovi postojanko na Poljskem vi Varšavi ob cerkvi sv. Beno; vlada mu je dovolila* Prišel je ravno ,o pravem času, ko je bila sa-samostojuCsti poljskega kraljestva zadnja ura; zadali so mu smrtni udarec Rusi; kiu je tekla v obrambo prostosti v obilici. Klemen pa je celil rane na tak nar čin, da jo zaostale otroke, katerim so bili očetje padli, matere pa nbožale, vzel vi svoje varstvo, ter y ta namen s pomočjo millodarov postavil sirotišnico. Slar ho,»se otročičem ni godilo; za to je skrbel oče Klemen, četudi je moral prosjačiti. Poleg telesne postrežbe j»m je skrbel še za umsko izobrazbo, ko je podučeval o šolskih urah s svojimi sobrati, katerih število je pomnožil z ozirom na potrebe ljudstva. iTu-di cerkev mu je dalla dosti dela; kakor tukaj, tako pozneje na Dunaju, je bila cerkev, kjer je deloval naš svetnik, vedno natlačena vernikov, zlasti spoveiden-cev, kateor bi bil vsak dan praznik. Vpeljal je brar tovščiine, skrbel za dobre bukve, da izpodrine slabe. Neumljivo se je celo bratom zdelo, kako more izhajati z dohodki, ko toliko žrtvuje za uboga mesta. On p;, se radovoljno nasmeji in ponovi besede Kristusove: Dajte in se vam bo.dalo.. Sam pa je priznal, da bi eden ne odnesel denarja, kolikor ga je vporabil v blage namene, če bi bil ves skupaj. Mnogo se je trudil goreči misijonar, da bi u-stanovil še kako postojanko na nemških tleh. Pa niti pri vladah, niti pri Škofijstvih, niti pri ljudstvu ni dobil o pravem času zadostne zaslombe, zato ni bilo trajnih uspehov. Domača duhovščina ga je tako prezirala, kakor nekdaj sv,. Metoda, ter ga dolžila praznovernosti. Vendar je tudi v tem kratkem času, dokler je deloval med Nemci, se marsikaj obrnilo na bolje; Veliko jih je spreobrnil iz vseh stanov, V Varšavi pa je mesto njega deloval in vodil samostan njegov najboljši sotrudnik in prijatelj izza dijaških let, P, Hiibl. Imenoval ga je polovico svoje lastne duše; žal, da mu je zgodaj umrl, ker si je premalo prizanašal, V vojski, s katero so Francozi hudo napadli mesto in deželo, je stregel ranjenim vojakom, dasi sam že ni bil zdrav. Klemen mu je zatisnil oči; pogreb je bil velikanski. Za to veliko in nenadomestno izgubo je prišla Be nova nezgoda. Leta 1808, so se morali redemptori- sti seliti iz Varšave; tako je velela Napoleonova cesarska beseda, ki je strahovlal tedaj vso .Evropo, pa še ob prostost so prišli menihi, ker so jih za nekaj mesecev zaprli. Ko je bil zopet na prostem, se je napotil z biatom Stavkom proti Dunaju; drugi menihi ga niso smeli spremljati, ampak so se razkropili kakor čreda brez pastirja; le pod tem pogojem jim je bila dana prostost. Na Dunaju je policija paznim očesom motrila vse njune korake,, ker za časa takozvanoga joželinizma je bila pri duhovniku ljudomilost ip, gorečnost največji državni greh. Prišel je pa ,Dunaj ravno tedaj v Napoleonove roke; odmaknil jih je nasilnež leta 18011., torej pred sto leti, ko je bil prvič premagan pri As-pernu. P. Dvpržak je neprenehoma molil za rešitev negostoljubnega mesta. Vendar je ravno ta vojska pripomogla, da se je Klement (vkoreninil v mestu ter dobil službo; ranjence so mu dali v oskrbo, in vsled tega so bili zavozar ni k hvaležnosti. \i kratkem so mu dovolili pri eni cerkvi se stalno naseliti in opravljati redno služi u božjo. Veselo je šel na delo. iTu je našel mir in re no življenje do smrti; pa tudi dela obilo. Kot spoved nik in pridigar je tako skoraj delal čudeže. O mnogih slučajih še poroča, da je prenaredil posvetnjai v goreče kristjane. Mnogi mladeniči so si njegove o pomine tako obrnili v prid, da so si izvolili duhovski stan, dočim prej duhovnika še niti .videti niso mogli. Za mladino si je bil apostol Dunaja najbolj v skrbi; čisto naravno: tod mladine je odvisna prihod-njost .Dunaja, ali se bo (živelo krščansko., kakor želi Izveličar, ali pa preko božjih in cerkvenih zapovedi. Lepo je dopovedoval starišem o potrebi in težavah prave vzgoje. Vplival je pa tudi na učitelje, da so vkljub verski mlačnosti tistega časa Še tuintam vendar privolili ,v zdainejšo versko odgojo. Enkrat je pripeljal nekega .dečka k učitelju na dom, da bi ga priporočil njegovi skrbi kot učenca. Zvonilo pa je ravno opoldne k molitvi v. bližnji cerkvi. Učitelj pravi: „Zdaj pa zvoni vi znamenje, da sc bq žrlo“ (Rauchingor). Sveti Klement ga pokara. „Kaj pravite? vi ste učitelj in bi naj učili mladino o sveti veri, pa ne veste, kaj pomeni to zvenenje!“ Da bi pokazal z vzgledom, kakšna mora biti vzgoja, je sam ustanovil semenišče, da tam izgaja otroke, katere so mu poverili stanši iz najboljših hiš. (Dalje prihodnjid.j na skala, na katero je bilo položeno, v, tančice zavito truplo Gospodovo. Skalo pokrivajo zgoraj in spodaj marmornate plošče, da se žive skale ne moremo dotakniti, iTo je bilo neobhodno potrebno, saj bi bili drugače'romarji že davno porušili oelo skalo, ker bi si želel vsak, odkrhniti od skale košček kot dragoceno svetinjo v trajen spomin. Stari poročevalci pripovedujejo, da je grof Fulko Anžu (umrl 1040), ko je molil pri odkriti, pa zastraženi skali, kjoščeic od nje ock griznil. (Dr. Sepp. st. 497.). Zato so tudi druge stene obložene z marmornatimi ploščami. Skala, iz katere je izklesana Kristusova grobnica, ni ohranila na zunaj prvotne podobe; že cesarica Helena ji je dala podobo kocke in jo okrasila okoli in okoli s stebriči, ploščami, na vrh pa je postavila četverokotno piramido. Notranjščino je pustila nespremenjeno, le skar lo, na kateri je ležalo Jezusovo truplo, pokrila je z marmornato ploščo. Križarji so postavili namesto piramide umetni stolpič, sloneč na stebričih, ki se jo končaval v malp kupolo; vrh je krasila velika srebrna podoba[Zveličarjeva. Notranjščine niso spremenili; nekaj časa pozneje, ko so zapustili križarji sveto deželo, obdali so kristjani tudi vse znotrauje. stene božjega groba z marmornatimi ploščami. Leta 1565 prenovil je -kustos svete deželo frančiškanski gvardijan Bonifacij iz Dubrovnika kapelico božjega groba. Ko so odkrili ploščo raz grobno skalp, našli so v koritčasti izdolbini košček Krisjtusovegti križa, zavitega v dr agoieono ogrinjalo, in zraven pergamentni list, na katerem sta se dali brati le začetni besedi: Helena Magni... Po mnenju mnogih jo bilo najbrž zapisano Helena Velikega KonŠtantina mati joto sem položila. Ogrinjalo je pri ’dotikanju takoj razpadlo, ostalo je le nekaj zlatili niti. Ko so vsi pričujoči počastili posvečeno grobno skalo, pokrili so jo zopet z marmornato ploščo, ki je tam Še dandanes. Leta 1719 je bilo treba nekaj malega popravila. Leta 1808 pogorela je velika kupola cerkve božjega groba, ki se ' razprostira ravno;nad grobno kapelo; prstom je bila i ta zunanje precej poškodovana, notranjščina ostala jo j brez škode. RazKelni Grki so porabili to priliko in ] popravili božji grob tako, kakor ga vitlimo danes; pri popravilu odstranili so skalnati strop nad grobom, pod Čelbuljastim stolpičem tudi latinske napise so nadomestili z grškimi, .in dan na dan si prizadevajo, .la bi izrinili katoličane celo iz tega svetišča, kar pa so jim dozdaj še ni posrečilo. Steno nadgrobno skalo krasi v sredini grška podoba od smrti vstalega Zveličarja, izklesana v marmor; na le;vi imajo Armenci mal spominček, na desni pa katoličani nad meter visoko, nad pol metra široko podoblo Zveličar-jevo, vlito iz Čistega srebra. Okvir je okrašen z več kakor, petdesetimi žjlajhtnlmi kampi. Daroval je to dragocenost kardinal Autoneli. Triinštirideset svotil-nic, od katerih pripada po 13 katoličanom, Grkom in Armencem, 0tiri jia Koptom, gori noč in dan na čast Zveličarja, ki je posvetil ta kraj svoji smrti jin svojemu vstajenju. Ob stenah razvrščene so mnogokrat sveže, blago dišeče južne cvetlice. Za sveto mašo, i se lahko opravlja tudi v božji grobnici, postavijo n grobno skalo prav lično oltarno stojalo. Seveda, ji prostora komaj za duhovnika in za strežnika, u gi vernika /ne morejo v njo med sv. mašo. Saj morejo v božji grobnici, če ni sv. maše, klečati k večjemu lo Štirje obiskovalci, tako jo prostor .omejen. Za veliko slovesne sv. maše pa postavijo celo pred vhodom v angeljsko kapelo pri prej omenjenih velikih svečnikih prekrasan celo isrebrjn ollfir, dar'(lo -cen ar j a Karola VI., in ga ckinčajo silno dragoceno. Imel som priložnost to opazovati, ker je obhajal naš pokrovitelj graški škof na cesarjev rojstni dan (18. avgusta) na tem oltarju slovesno pontifikalno mašo, pred katero nam ja izboren pridigar .dr. Crstvy, razlagal res v Čvrsti,, v srce segajoči besedi pomen božjegrobne Kako je Milica spreobrnila rdečkarja ? Nekaj prav posebnega je doživela Milica v svojih mladih letih; res bila je mlada, — da skoraj premlada, — ni imela namreč takrat več nego štiri leta in vendar se lahko ponaša z važnim dogodkem otroške svoje dobe. — Milica je bila edinka bogatega barona, ki je bil slnžboval do sedaj kot okrajni glavar v majhnem neznatnem provincijalnom mestecu, ki je štelo komaj 2000 daš. Razumljivo je, da je tam vsakdo poznal glavarjevo Milico; pa tudi Milica je — vsaj po videzu, — poznala mestne prebivalce. Mikca pa je bil zelo srčkan otrok; vsi so jo ljubili; vsakdo jo je rad nagovoril, — osobito tudi za to, ker je davala večkrat prav prilične, šaljive odgovore. Nek mlad uradnik, ki je pogosto občeval v baronovi hiši, napeljal je Milico reči o sebi sledeče: „Jaz sem Milica — bodočega ministra hčer in stanujem v najlepši hiši.“ — Stariši so se sicer temu smejali, a vendar se je posebno baronica trudila, — da bi hčerko navadila povedati pravilno ime in bivališče. A Čudnu, — da v tem slučaju sicer tako ubogljiva deklica ni hotela slušati; kar vedno je šaljivo se smehljaje trdila, da je bodočega ministra hčer. — Nepričakovana pa pride premestitev barona v glavno mesto. — Novo baronovo stanovanje je bila krasna vila sredi vrta z najlepšimi cvetličnimi nasadi. — Mihca je bila pri tem pogledu izvan sebe od veselja ter sklikuila: „Milica, bodočega ministra hčer, stanuje v cvetlični inši.u Mati so je sedaj tem bolj trudila, da pripravi Milico do pravilnega navedenja imena in bivališča, ker se je bala, — da bi utegnila šaljiv odgovor majhne svoje glavke povzročiti v velikem mestu kako neprilike. A ves trud je bil zastonj; Muica je tozadevno res imela trdo bučico. — Ker dosedanja Minčina varuhinja ni hotela zapustiti domačega kraja, — morali so si baronovi v mestu najeti novo siuzainjo; baronici sicer novo deklo ni bilo popolnoma po v«lji; — a kaj je hotela; v sili se je morata zadovoljiti s tem, kar se ji je nudilo. baronovi so bili morda kakih deset dni v mestu, — ko pošljejo novo služkinjo z Milico v mestni park na sprehod; sarbna mamika še daja ouema nauke in navodila — in šli sta. V parku sreča služkinja znanega vojaka, sede ž njim na klop ter veli Milici naj se pridruži drugim v bližini se igrajočim otrokom. Mihca uboga, — a mestni otroci, ki je poznah niso, — so bili napram njej neprijazni ; spraševali so po imenu i. t. d. Ko pa Mihca reče: „Jaz sem Mihca, bodočega ministra hčer — ter stanujem v cvetlični hiši, —tt so jo zasmehovali, se iz nje norčevali ter jo podih proč. Užaljena milica neuljuduim otrokom ponosno obrne hrbet ter oddide dalje po drevoredih obširnega parka, ne da oi pogrešala’ spremljevalke svoje, iz parka je prišla Minca v prelepe široke ulice; občudovala je iaui krasne izluzbc; zamaknila se ]e tako v opazovanje — nenavadnega in novega, da je začasno pozabila na dom in vse drugo. kapelice in dejsiev, ki so se godila ,v njej, za celi krščanski svet in Se poseuej za nas romarje, ki nat, «0 pi>veaio z/vO jvorskjo h|repenenj|e na' ta pjresvšd kraj. jNljegova krasna izvajanja po listu do Ivorinea-nov: Ako Kristus ni vstal,, prazno je naše oznanjevanje, prazna tudi našla vera. . . Zdaj pa je vstal Kristus od mrtvili, prvenec spečih ... . bhgu pa .bodi hvalil^ kateri nam je dal zmago po .(Jospoun našem Jezusu Kristusu (1. List do Kor, 15, 13. 2U. 5i., ohranil bo pač vsak romar, ki jih je slišal, v ljubem in tolažilnem spominu. Od božjega groba porniče se slovesni obhod zopet v severno stransko ladjo v, kapelo sv. Magjdaiene. Velik krog v tlaku označuje kraj, kjer se je prikazal Jezus sv;, Magdaleni, ki ga jo spoznala po besedi: Marija, Lep (marmornat mltar krasi ta kraj. Odtod vrnili smo se naravnost proti severu v kapelo, kjer smo pričeli slovesen obhod; končali smo ga z litanijami in si slovesno nvaJnico Materi božji., Slovfesni obhod vrši sd po stranskih cerkvenih ladjah; kakšna pa je glavna ladja, katere dosedaj še nismo omenili, ki pa zavzema največji del cerkve? Kri njej vidimo, kjajko da/lječ more privesti slepa strast in zavist razkolnike. Grki so se polastili glavne ladje; med krasnimi stebri, ki nosijo cerkveni obok in drugo kupolo, ki sega od stebra) do stebra okoli cele glavne ladje; le spredaj nasproti kapelici božjega groba pustili, so sedem metrov široko odprtino, ki se zapre z dvojnimi železnimi vratmi. Ta^ ko so si napravili predrzni razkolniki svojo cerkev sredi cerkve božjega gj-oba, Vsifopil sem tudi vi ta kraj, (Dalja prih,) Nesluteč nevarnosti je pogumno korakala dalje po mesta Pri veliki vzložbi raznovrstnih igrač se snide z neznanim morda trinajstletnim dečkom; prav zaupno se spusti ž njim v razgovor ter povprašuje radovedno o tem in onem; deček prav prijazno odgovarja ter ji pojasnuje prav po otroško, kar je želela vedeti. — Milica nadaljuje sedaj svoj nenavaden sprehod z novim znancem. Kmalu izve Milica po razgovoru, da je dečku ime „Mirko Kalan“, — da je njegov oče delavec v veliki tovarni, — in da mu je mati bolna. Poslali so ga stariši, da nakupuje potrebnega živeža in da prinese materi iz lekarne zdravilo — „Predno pa grem jaz po svojih opravkih/ — reče Mirko Milici, — „pa boš ti morala domu; — že se mrači; če ne stanuješ predaleč od tod, — pa te spremljam, — da se ti ne pripeti kaj hudega. Čegava pa si — in kje stanuješ ?“ „Jaz sem Milica, bodočega ministra hčer in bivam v cvetlični hiši", se krepko odreže Milica. „Milica, ne šali se, — ji odvrne Mirko, „povej celo ime — ulico, število; — ali morda ne veš sama domu?a Sedaj se še le Milica zave, da hodi po neznanih krajih in da ni nikjer strežnice. Kljub vsemu temu pa Milica ni jokala, se tudi bala ni, kar zanesla se je na Mirka. — Mirko si ni vedel drugače pomagati, kakor da vzame Milico seboj na svoj dom. Pri vsem tem se je bil deček nekaj zamudil in bal se je strogega očeta, ki je ob tem času že vedno bil doma. Ko prideta otroka do dečkinega stanovanja, odpre oče duri, ostro pokara Mirka radi dolgega pohajanja; v tem trenutku zapazi tujega otroka v elegantni opravi. Zadere se: „Koga pa imaš tu? v moji hiši ne maram takih gosposkih otrok iz onih krogov, ki tlačijo in izrabljajo nas delavce; spravi tujko takoj domu!“ — Tako je mrgotal stari Kalan, — stoječ še na pragu Mirko pa začne pripovedati celo do-godbo, — povdarja, da po deklici in mogel izvediti za stanovanje, na ulici pa je tudi ni hotel pustiti, ker se mu je milila. Milica posluša ta razgovor in z nežnim glasom reče možu: „Striček, ljubi striček, — ne hudi biti; — prosim, pustite Milico v sobo; pridia bo Milica; — ah prosim, — Milica jo trudna, nogice jo bole!" S postelje se oglasi še bolna mati ter prosi moža, naj dovoli otrokoma vstop. Prisedša v snažno a revno opravljeno sobo, hiti Milica k postelji bolne delavke ter ji pomilovalno reče: „Revica, mamika, bolna; — Kaj te boli? Oh Milica bo molila za te in kmalu ozdraviš. Mirko, kje je razpelo, kje podoba Marije in malega Jezuščka? Milica bi rada pokleknila in molila za dobro mamiko?" „Takih reči pri nas ni", odvrne osorno delavec, in se dela nevoljnega, — akoravno je videti, da mu segajo besede nedolžnega otroka v srce. „Striček," — zakliče naenkrat tuja deklica, striček Milica je lačna, — daj ji večerjo, saj je že tema; Milica bo svoji mimiki doma rekla, kako dober je bil striček, — sama bo prišla sem, — da te spozna." Med tem se je bil Mirko že podal v majhno kuhinjo, zavrel mleko, vkuhal riž; čez kratek čas je stala preprosta večerja na snažno pogrnjeni mizi; Milica je dobila najlepši krožnik in najlepšo žlico, ki je bila pri hiši; ko hočejo domači segniti v skledo, — braneč reče Milica: „Mirko, najprej moliti! in ti tudi striček, — drugače večerja ne diši!" Milica je molila kratko molitvico; Mirko in oče sta morala besedno za njo moliti, — prej pobožna Milica ni zanehala. Bolni materi v postelji, — kateri je Milica sama nesla skledico z rižem, — so stopile solze v oči, pri pogledu tega dobrega nedolžnega [otroka, — osobito pa ko vidi, — da njen mož, ki je postal v zadnjih letih vsled slabih vplivov strasten rdečkar in bogotajilec, — kar nehote, sklene roke in moli s tujim otrokom. Prosta večerja je Milici izvrstno dišala; po večerji so morali na Mi ičino povelje zopet vsi skupno moliti, po molitvi gre Milica k delavcu, zahvali ga, — ter ga. poljublja. — Po maternem ukazu je moral Mirko svojo posteljo ogrnit se svežim perilom, — sam sebi pa je napravil ležišče na tleh. — „Milica zaspana, — striček, sleči me, in spravi me spat," — tako zapove ljubko dete, ter kleče pred posteljo moli večerno molitev, „Oče naš in Ceščeno Marijo" in zahteva, da se vsi ji pridružijo; končaje še pristavi: „Ljubi Bog, daj mamiki zdravje, — da bota striček in Mirko lahko zopet vesela!" Milica kmalu zaspi na prostem ležišču in tudi Mirko prav kmalu zatisne svoje trudne oči. — Mož, rdečkar, pa ni našel spanja, razne misli so mu rojile po glavi, to njegovo premišlovanje pa je bil prvi korak na potu spreobrnenja. Mati pa si je brisala solze iz oči, hvalila na tihem Boga, — ter upala boljših časov; Milica se ji je vidla kakor poslanec božji. — Drugo jutro Milica vesela in okrepčana vstane; zopet je moral novi striček Milico napravljati, ž njo moliti in ž njo zajntrkovati; mož je bil kakor očaran; brez ugovora je storil vse, kar je Milica od njega zahtevala. Ker je moral Kalan že zgodaj na delo v tovarno, peljala je soseda pozneje Milico k bližnjem policijskem urada, kjer so stariši prav kmalu našli zgubljeno hčerko. Pred svojim odhodom se je Milioa prijazno poslovila od delavčeve rodbine, jo zahvalila in rekla: „Jutri pride ; Milica z mamino semnaj ; ua svidenje jatn.u Mož delavec pa reče po Mačinem oahodu svoji zeui: „Nikoli ne bomo videli — ne deauce, ne stansev: jaz puznain te vrste ljudi; mogoče, da nam pošljejo po slugu nekaj zlato v in s tem, mislijo, — je stvar poravnana z ubogim delavcem; a povem ti, Zena, toliko ponosa pa imam, da ne vzamem vinarja 1 — Drugi dan takoj po poldnevu, — ko je bil Kalan 6e doma, pride baronica z Milico, ta veselo pozdravlja in poljublja domače; mati — baronica pa ne ponuja denarja; zahvaluje vse z besedami, ki jih le najde materno srce; s solznimi očmi konca: „Bog Vam naj bode plaunis.; ubogi zemljan Vam VaSega doorega čina poplačati ne more, — m če ni bil bogat &oc Krez. Bonujam Vam prijateljstvo naše; biti hočemo za naprej kot ona roduina!“ Kratko rečeno — posledica tega dogod&a je bila, — da je naš rdeč&ar zapustil sedanjo pot, da je postal veren katoličan in delaven za zveze kaiolisaih delavcev. — Baronovi p i niso samo z rešitelji svoje Mihce nadalje prijateljsko občevali, temveč podpirali so jih v vsaaum oziru in sicer na ta& način, da ta podpora ni imela nič poniževalnega za revno delavsko obiteij. Bri boljši postrežbi je mati kmalu okrevala; Mirko je na baronove stroške obiskal realko iu pozneje tetiniko. Bo minulib dvajsetih letih bil je inženir z visoko plačo v tovarni, kjer je njegov oče še vedno služboval kot delavec — vouitelj. Bn Miiicni poroki z grofom N. je bila navzoče vsa Kalanova rodbina in inženir Muko je imel čast, biti nevestina združba. — Božja pota so občudovanja vredna; majhno deklico si je izvonla. „Večna Brevidnost* za izvrsiteijico namenov svojin. Beseda, prihajajoča iz čistega srca, — in pogied v nedoižuo Oko premaga naj večje ovir«, — ter zmaguje celo tam, kjer bi vplivanje važnih faktorjev bilo brezvspešno. ,E. K. Okoli po svetu. Državni zbor je zabredel v tako zagato, da se ne ve, kuko se bo retsil iz nje. Vsa krivuaf pade ua Nemce in na sedanjo vlado. Bod sedanjo Bienertliovo vlado ponemčevanje, bodisi šol, bodisi uradov, naj-bujnejše cveti. To je odprlo Slovanom oči. V Avstriji nočemo poznati več narodnostij dveh vnst. Slovani zahtevamo enakopravnost iz Nemci, lu sicer so vstali možje iz našega naroda ter vzdramili avstrijske • Slovane, jih .spravili k zavesti lastne moči in jih združili v složne vrste, ki so napovedale vladi boj, Najmočnejši avstrijski slovanski narod, poljski, žal, slepo robota nemški vladi. Sicer bfo poteklo še mnogo vode, po D-ravi, prednp pridemo Siovuiii do svojih pravic, ampak Nemci so se morali prepričati, da so proti Slovanom v Avstriji ne da več vladati, — Vlada je predložila proračun za leto 1910., ki kaže na papirju 42 milijonov primanjkljaja, v resnici ga je pa več, ker poleg drugega ni vštetih onih 109 milijonov posojila, ki jih hoče vlada najeti za zgradbo železnic. Da je bila vlada pri sestavi proračuna za Slovence mačeha, skoraj ni treba posebej naglašati. Primanjkljaj hoče pokriti,vlada z novimi davki, ki bodo seveda v prvi vrsti pritisnili kmeta: povišana žga-d j ari n a, davek na dedščine in darila, povišani oseb. ni dohodninski davek in davek na mineralne vodo, Vlada 'hoče prisiliti poslance, da ji dovolijo j nove davke, a slovenski in češki poslanci nočejo isedanji vladi dovoliti ničesar. Zato je vlada v groznih škripcih. Dnevni led, ki ga je vlada predložila, zapira,-,IG nuj. nih predlogov. Razpravljalo se -je o draginji živil. Socialni demokratje so ponavljali svojo staro pesem, da kmet odira delavce in druge stanove.. Poslanec Roškar jih je dobro zagrnil ter dokazal, da je vzrok draginjo nebroj prekupcev* ki spravjfjajb grozovito dobičke, med tem, ko kmet skoraj zastonj dela. Treba je, da stopita proizvajalec in kupovaleo v neposredno zvezo po zadrugah. — Sedaj v zbornici ni sej, -ampak vršijo se le -pogajanja vlade z raznimi strankami, ker bi si Bienerth rad podaljšal politič|no življenje. Govo-ri se o novih volitvah in imenujejo .se razni možje, kakor grof Tinin in baron Gautsch, kot možje bodočnosti, r—-Ker se ne vršijo seje, pa zborujejo odseki: odsek za socialno zavarovanje, železniški,.-justič-ni in poljedeljski odsek. Deželni zbori na Nižje- in Gornje-Avstrijskem, na Solnograškem in Preda riškem so sklenili postave, ki zabra-njojejo razvoj nenemških naredov, zabranjujejo rabo drugih jezikov, kakor le nemškega. Silno razburjeni in ogorčeni Čehi so protestirali proti tem postavam, a cesar jih je potrdil (sankcioniral). Novi' davki. Državni prdraJČun za bodoče leto kaže primankljaja okoli 42 milijonov kron. Vrhu tega je Še treba plačati stare dolgove, tako. da potrebuje finančni minister prihodnje leto okoli 400 milijonov kron za pokritje dolgov.! Za to pokritje bi naj služili rovi'davki, ki bi se upeljaM na kislo vodo, sodavico, žvepljenke. Zvišali bi se davki na žganje, vino, osebno dohodnino in na previsoke obresti pri podjetjih. Lajnarji so že tudi organizirani. Pred kratkim je šla deputacija lajnarjev v državno zbornico, da prosi poslance, naj se zavzamejo za lajnarje. Ožji odbor „Narodne obrambe11 vabimo k posvetovanju v sredo i.0. novembra ob peti nri popoldne v uredništvo „Slovenca* v Ljubljani. V blejsko jezero je padel 36 letni žagar Ivan Vidic iz Gor. Laz pri Gorjah. Prišel je zvečer že pijan v gostilno, kjer se pa ni dotaknil pijače in je zopet odšel. Zunaj je padel v jezero. Na njegove klice so prihiteli ljudje in ga rešili. Od preslanega strahu je pa Vidie še isto noč nmrl. Novoizvoljeni goriški deželni poslanec Jerič je padel s škednja 4 metre globoko ter si tako poškodoval glavo, da je nmrl. Južna Železnica je sklenila zvišati tarife. Minister je že dovolil zvišanje tar*fov, in sicer za eno leto. Na Ogrskem je položaj kaj kritičen. Med Košutom in Justom je prišlo do popolnega nesoglasja. Mažari se nočejo udati brez dobrih vojaških koncesij, ki jih jim pa avstrijska vlada ne more dati. Bolgarski kralj Ferdinand jo pri svojem obisku na Srbskem tri četrt ure govoril s srbskim ministrskim predsednikom o podlagi za srbsko bolgarsko zvezo. Ferrer, ki je v Barceloni ua Španskem povzročil grozovite umore in pustošenja, je imel sledeči načrt: Odstraniti se morajo vsi zakoni ah postave, uničiti verske družbe, razpustiti uradmštvo vojsae in mornarice, podreti vse cerkve, zapleniti vse banke iu premoženje. In za takega človeka se potegujejo in navdušujejo tudi slovenski liberalci in socialni demokrati 1 Na Grškem se je uprl en del vojakov. Kraljeva rodovina je v nevarnosti. Italija Avstriji ni dobra. Najbrž bo zavoljo aneksije Bosne in Hercegovine zahtevala Tndent na podlagi stare pogodbe. Slabo znamenje je, da je ruski car obiskal laškega kralja, Avstrije se je pa ognil. Govori se, da se dela nova zveza proti Avstriji in Nemčiji.' V Rusiji je lani vsied alkohola umrlo 35.585 oseb. O, kralj aikouoi, kako krut si tistim, ki se ti klanjajo 1 Znani cesar Menelik v Etijopiji umira. Izdal jo okiio na svoje rodove, ki v ujem Liaj Jeasua določa za naslednika. Med Rusijo in Japonsko se vrše razni dogovori, ki bodo položaj na Daljnem Vznodn popolnoma izpremenili. Umorjeni japonski minister Ito je nalašč zato prišel v Harbin, da se dogovori o temelju teh dogovorov. Vladarji v Parizu. Iz Pariza poročajo, da pride tja bolgarski kralj Eerdmand. Obisk bo imel oiicielen značaj in bo kralj stanoval v palači d’ Orsay. Pričakujejo tudi mladega portugalskega kralja Manuela. Predsednik amenkansne države Nicarague je jna-povedal vojsko amerikauski državi Ban Salvator. V Kaiabriji so čutili zopet potres. Vezuv zopet izliva venke reke lave. Dve {zdravi deželi. K tem zemljam spadata Švedska in Norveška, kjer je najmanjša umrljivost. Leta 1880 je umrlo na Švedskem od 1000 ljudi samo 17.8, od te dobe pa je umrljivost padala tako, da je znašalo Število umrlih leta 1906 samo Še 14,3 od 1000 oseb. Umrljivost otrok je padla z 112.7 pa U'00 v 1. 1880 na 82 v L 1906. Umrljivost na Norveškem pa je padla od 16.1 v letu >1880 na 13.5, in umrljivost otrok od 05.9 na 69.4 od 1000. tfules Zourment, ki so je bavil s tem vprašanjem umrljijvosti, pripisuje kol glavni vzrok fe ugodne zdravstvene okolnosti jako dobre zdravstvene naredbe, in sicer glavno vzorno ljudsko kopeli in občudovanja vredno urejene bolnišnice. Mnogo so nadalje k temu ugodnemu rezultatu pripomogla tudi pogosta poljujdno-zgodovinska predavanja deželnih zdravnikov. Leteča žena. Sedaj bodo začele tudi ženske letati po zraku. V Chalonsu se je že dvignila baronica de, Laroche s svojm letalnim strojem v zrak, in ga je tudi sama vodila. Preletela je dva velika kroga v zraku, obsežna skoro štiri milje. Zrakoplovka je še zelo mlada ženska. Predno se je dvignila v zrak, so izjavili skoro vsi gledalci, da je polet nemogoč vsied premočnega vetra. Ko je baronica letela v zraku z vetrom, je dosegel letalni stroj vznemirljivo hitrico. Vodila pa je stroj s tako spretnostjo, da je navidezno igraje premagala vse težkoče ter so jo gledalci burno odo-bravili. Kmalu na to se je lahko in mirno spustila na zemljo. Razgled po domovini. Za suSo. Roškar in drugi štajerski poslanci so bili dne 28. oktobra pri poljedelskem ministru dr. Bratu, ter mu ponovili svoje želje zaradi podporo po suši. Poljedelski minister je obljubil svojo pomoč. Staroslovenske izkopine so našli pred kratkim na ptujskem gradu: odkopali so nek zid in tu našli doslej petnajst čkneških ogrodij; po najdenih okraskih sodijo veš jaki, da so to Slovenoi iz sedmega stoletja; mrliči so vsi z obrazi obrnjeni proti vzhodn En meter pod tem pokopališčem pa so našli rimsko tudi z mnogimi ostanki. Ptujska okolica. V starodavnem rimskem mestu Ptuju je zmira; mnogo novosti, nekaj modrosti in veliko norosti. Kaj pa, v mestu norosti celo med mogočnimi Nemci? Žahbog da je resnica! Bogatini, nekateri celo že s sivimi lasmi, zapuščajo sveto katoliško vero in se vtihotapljajo v Introvo vero. Nekaterim meščanom je vera deveta briga, se mešajo kot pozimi hudi vetrovi in žrjavi. To je res velika nevednost in grda norost. Zakaj pa časopis „Štajerc“ o tem zmiraj molči? Na prvi strani zmiraj kaj piše o veri, a o svojih očetih pa nič ne poroča, kako se ljubko bratijo s protestanskim prstorjem. O tebi, „Ptujski kijukec", veljajo sledeče vrstice: O ti lažljivi „Stajerc“, ti strašno grdi zapeljivec, le rajši svoje bogatine uči, nas verne Slovence pa v miru pusti! Viša veki. Ljutomer. Bogato na veselih dogodkih je bilo leto 1909. Najveselejši dogodek: združena Slovenija v katoliškem taboru. Da so kat. slov. stranke v zadnjih letih tako sijajno napredovale in zmagovale, k temu so pač mnogo priporni gla razna bralua in izobraževalna društva. Z dobrimi knjigami, časniki in s poučnimi igrami so neprestano budna ljudstvo. Tudi naše bralno društvo je mnogo delalo in storilo. Da pa društvo more uspevati in delovati, potrebuje denarja. Udnina ne zadostuje. Pri nas so običajne tombole. la tudi naše „Bralno društvo za ljut okolico" ima vsako leto svojo tombolo z lepimi dobički. Letos se vrši v n deijo 14. novembra ob 6. uri zvečer v prostorih g. Ksandla Vaupotiča. Vse prijatelje ljudstva in izobrazbe uljudno vabi — odbor. Odvetnika sta postala dne 11. novembra t. 1. predsednik in podpredsednik „Narodne stranke", dr. Kukovec in dr. Božič. Prvi je odprl lastno odvetniško pisarno pred kolodvorom v Celju, drugi pa je stopil kot družabnik v odvetniško pisarna Idr. Filipiča. Dežeiaozbarske nadomestne volitve za mestni celjski okraj. Ker je Hars VVuschnagg odklonil zopetno kandiUaiuro za deželnega poslanca, so sklenili nemšd zaupniki mestnega votivnega okraja, da kandidirajo za deželnega poslanca dr. E.'gena Nogri, zdra nika v Gradcu Stoprce. V Čnnožišah se je 27. oktobra ustrelil mizar Štefan FtSer. Udaril je s puško po mizi in obe cevi sta se sprožili. En strel šel je v tla, drugi v trebuh. Prepeljali so ga v Rogatec in od ondot čez tri dni v Gradec, kjer je 2. novembra vsled zastrupljenja krvi umrl. Trbovlje. Naši liberalci so se začeli bahati. Začeli posnemati katoliško mladino in sicer v prirejanju shodov. V Žalcu na prvem shodu brezverske mladine se je izrazila želja, naj bi se v raznih kn>jih slovenskega Štajerja prirejali enaki shodi. Tak shod nas je tudi počastil v Trbovljah dne 7. t. m. Zbralo se je precej novotarij željne mladine, ki pa ni vedela, zakaj je prišla na shod. Udarjalo se je na stare strune, da se morajo „naprednjaki organizirati". Slišala sc je seveda tudi stara pesem o klerikalcih. Da ni manjkalo učiteljev in učiteljic, se raznme. Ob istem času pa se je vršilo v prodorih našega Kmečkega bralnega društva mesečno zborovanje dekliške zveze. Deklamovala jo mladenka Godeo „Naš čolnič otmimo" (Gregorčič), da ga ne pogubijo jezni liberalni valovi. Borštnerjeva je govonla „Bodimo praktični kristjani", in je posebno omenila, d» se m ramo kid kristjani spodobno vesti v cerkvi, ko smo v avdijeuci pri Najvišjem. Angela Kurnikova je pred-na-ala „Skrbi ia huda leta, more ubogega kmeta". Mnogo skrbi ima kmet, c e ga doleti naravna nesreča, toča, po-vodeuj ud Toda še hujša nesreča je in večje skrbi težijo kmeta, kaki r mdi delavca, če se uda pijančevanju, kakor je v Trbovljah navada. Pijančevanje je največja nesreča za človeštvo. V pijanosti se vršijo prepiri, iz katerih na stanejo pravde, kjer pride kmet in delavec na „kant". Vsi pretepi in uboji imajo svoj izvir v pijančevanju. Nato so nam Se g predsednik govorili o strašni francoski revoluciji od 1. 1789. do 1870. Gotovo je to malo zborovanje več koristilo, kakor pa shod liberalne mladine, ki je na potu iz shoda klicala „auf, porca..." itd. Kaj ne, lepi sadovi liberalizma 1 Nabiranje rabljenih poštnih znamk za našo narodno obrambo je prevzel g. Leopold Puhar v Ljubljani. Vse naše somišljenike, posebno gospodo po uradih, prosimo, naj sedaj prično z nabiranjem rabljenih poštnih znamk ter naj jih odpošiljajo na naslov: Leopold Pnhar, Katoliška tiskarna, Ljubljana. — Posebno one, ki imajo sorodnike po tujih krajih, prosimo, da se udeležujejo teh zbirk. Pri vsaki pošiljatvi naj se napiše poleg nabirateljevega imena na listku tudi število in kakovost poslanih znamk. Rabljene znamke naj iz kuvert izstnžejo, da ostane znamkiu rob popolnoma nepoškodovan. Rabljeni koleki se ne sprejemajo, pač pa vse dopisnice tujih držav. Rabljene znamke naj se pošiljajo kot vzorec brez vrednosti, za kar zadošča navadna 10-vinarska znamka. Dobro došle so posebno zbirke raznih znamk, sprejema se pa tudi vsaka rabljena znamka. Kot prvi dar je položil nabirarelj g. Leopold Puhar zbirko 10000 znamk. Posnemajte. Koroške novice. Celovec. Odkar sedi na županskem stolčku v Celovcu vitez dr. pl. Metnitz, najboljši kristjan, kakor se je sam imenoval nekoč na nekem shodu, je zavela po Celovcu čisto druga krščanska sapa. Pod Neunerjevim županovanjem in prej so blagoslovili vse nove mestne šole, pod Metnitzo-vim pa še niso blagoslovili nove mestne šole pod Križno goro, znane po imenu: šola „Wild-W’est“. Menimo, da šoli blagoslov ne bo prav nič škodoval. Slovenski klub v Celovcu se shaja vsako sredo zvečer v benediktinski kleti. Podljubelj. V treh dneh sta se dva mladeniča ubila po elektriki. Stiugar se je dotaknil žice, ko je belil drogove. Električna sila ga je vrgla tri metre daleč in tako močno na glavo, da se je do čela udrl v zemljo. Kropivnik, stražnik v centrali, je šel, misleč, da ni toka, snažit žice. Komaj se je dotaknil, zakričal je na ves glas in se mrtev zgrudil na tla. Sv. Janž. Izobraževalno društvo ima dne 14. nov. mesečno zborovanje pri Č nkovcu v Št. Janžu v Rožu. Nato se uprizorita igri: „Kazen ne izostane" in „Strahovi", čisti dobiček je namenjen v korist „Delavskemu domu" v Podljubelju. Djekše. Izobraževalno kmetsko društvo „Trdnjava" ima svoj shod 21. novembra. Društvena kronika. Iz Krčevine pri Ptnju. V nedeljo, dne 24. oktobra je bil občni zbor Kmetijskega bralnega dtuštva v Krčevini v gostilni g. Jožefa Vilčnika na Grajeni. Najprvo so bila poročila starega odbora. Potem so bili voljeni v odbor sledeči gg.: Lah Franc, predsednik; Ribič Franc, podpredsednik; Sentjuro Silvester, tajnik; Simonič Franc, blagajnik; Ver Franc, knjižničar; B hak Anton, Pihler Franc, Kranjo Janez, odborniki; Potrč Janez in Kores Jože, namestnika. Deklamirala je mladenka Pihlerjeva Gregorčičevo pesem „Kmečka hiša". Potem so imeli jako podučen in zanimiv govor iz apostolske dobe in še posebno o organizaciji č. g. P. Lucij Selinšek, domači kaplan. Igrala se je igra „Stotnik in njegov neporedni sluga". Veliko šale in smeha je povzročil igralec „razcapan mož", ki je krtačil šolne pri stekleničici žganja za stavo lepih pet kron. Nazadnje je bilo pet kron in žganje „fuč". Krasno so pele pevke narodne pesmi. Udeležba je bila velika, tako da so bili prostori premajhni. Ljudstvo je prišlo od blizu in daleč, v mnogem številu so prihiteli Vorberžani. V eni izbi so se šalili celo rojaki iz podnožja „Donatčke gore". Vse je bilo zbrano, staro in mlado. Srčna hvala vsem gostom, posebno še za točno postrežbo gostilničarja I Končam v imena zadovoljnih in veselih gostov s sledečimi besedami: Dragi Slovenci lepe Krčevine, širne in daljne okolice, le več takih večeri srčno žele udeleženci. Višavski. SlOT. Bistrica. Tukajšnje Slov. katoliško izobraževalno društvo priredi dne 21. t. m. v hotelu „Amtria" veselico. Ker je čisti dobiček namenjen ubogim otrokom okoliške šole, se prosi za obilno udeležbo. Uljudno vabi odbor. Ljutomer. Bralno društvo za ljut. okolico priredi v nedeljo dne 14. novembra 19ij9. ob 6. uri zvečer tombolo pri g. Vaupotiča. Vsi prijatelji društva in lepih dobitka so prijazno vabljeni. Učni tečaj za poljedelsko zadružništvo priredi Splošna zveza poljedelskih zadrug v Avstriji od jar miarja do aprila 1910 na Dunaju. U6rv> predmeti so: 1. Zgodovina, temelji in organizacija poljedelskega zadružništva, 2. splošno pravoznanstvo, 3. zadružno pravo, 4. zadružno knjigovodstvo, 5. dajvki in pristojbine, 6. poljedelsko blagoznanstvo, 7. denar in kredit, 8, trgovsko-zadružniško računstvo, 9. zadru- žna korespondenca, 10. železnice/ in tarili; posebni predmeti: 1. ureditev jn delovanje hranilnic in posojilnic, 2. zadriržni nakup in prodaja, 3. druge zadruge, 4, nauk o rewiiji. Sprejemni pogoji: dokončano 18. leto starosti, honorar za udeležbo pri te-Caju 30 K. V prvi vrsti se bodo sprejemali oni, ki že delujejo na zadružnem polju, pa hoCejo svoje znanje izpopolniti, potem pa tudi druge mlade osebe s primerno splošno naobrazbo. Absolventom teCaja bo skušala Zveza eventuelno dobiti tudi službena mesta. Priglasiti se je čim preje pri Splošni zvezi poljedelskih zadrug v Avstriji, Dimaj, VT., Schauf-lergasse 6, ter priložiti dokaze o predizobrazbi in dosedanji službi, spričevala in priporočila. , Slov. kat. akad, tehn. društvo „Zarja" v Gradcu si je na svojem prvem občnem zboru dne 29\ !X. 1909 izvolilo za zimski tečaj 1909—10 sledeči odbor: Predsednik tov. stud. med. Ljudevit Kramberger, podpredsednik tov, cand. iur. Ivan Brozovič, tainik tovariš stud. iur. Janko Koser, blagajnik’ tovj oand. iur, Miko Oberman, knjižničar tov. stud. iur. Janez Leskovec, gospodar tov. stud. iur. Anton Kodre, odb. namestnik tov, cand. iur. Ivo Cesnik. Društvom! S. K. S. Z. ponovno opozarja vse one članice, ki še niso poslale Statističnih podatkov, ki jfh rabimo za društveni koledarček, da to blagovolijo v kratkem, izvršiti. Vsem tistim društvom, ki Še niso te svoje dolžnosti storila, pošljemo še enkrat ' trebne tiskovina* Mladini, Prvo pismo. Prvo pismo, ki fem pisal, mama, tebi, g* za god, solze sem ob njem wi br sal, hotel k tebi som odtod. God praznnjeS, draga mama, dnarjev nimam, ne blaga------- kaj naj dam ti za vezilo — kot te misli iz srca ? miSljenke in jih že poprej opozarjaš na najvažnejše točke. Istotako prepuščam tvojemu spretnemu peresa tudi poznejše tozadevno poročilo. Svoje vrle somišljenke videti — v nedeljo zbrane v velikem številu — tega se veseli teta Marijana. Cerkvene zadeve. Dušno ali vernih duš dan v Friburgu. Duhovna gredica. Iz Švice nam piše prijate j naslednje pismo od dne 4. novembra 1909., ki bo zanimalo gotovo tega ali onega bralca „Našega D ima“ : | „Za vernih duš dan so se že 5 dnij prej pričele priprave. Na cesti pred pokopališč- m in tudi še dalje ; naprej po cesti so bile postavljene majhne bajt ce, kjt r so j se prodnjali venci, cvetlice in drugo za okras tev grobov. I Že na vseh svetnikov popoldne so drvele ven na poko-j pališče kar cele procesije, med temi veliko elegantne, j aristokratične gospode — saj mesto Friburg jo precej aristokratično — da tam pomolijo za svoje rajne domače, sorodnike, ali druge znance in prijatelje, kar brez dvoma kaže verski smisel in versko zanimanje v Š»ic’. Pa bo kdor rekel: „No, saj ni vse zlato, kar se sveti; s j nam je dobro znano in tudi dobro vemo, kaj ljudje ob takih prilikah delajo, ko obiskujejo pokopališča, da samo gledat hodijo...“ Ne pravim, da ni na tem nič resnice, žahtinže, da je res tako; a tukaj to ne velja, saj celo ne Ži dobro leto sem imel čas in priložnost opazovati Ijndi v Friburgn, v okolici in tudi dal e v Švici, vsaj nekoliko, a pr,.vina, da toliko prijaznosti, toliko dike in spoštovanja še nis> m doživel v katoliški Avstriji kakor tukaj. Naj še omenim, da celo protestanti po78 milijonov, Avstro-Ogrska 60 milijonov, Turčija 38 milijonom, Italija 36 (milijonov Itd. Nnjvečja mesta so: London s 7, New-York a 4, Pariš s 3 milijoni prebivalcev. Tem slede Chicago, Berolin in Dunaj, ki imajo okrog 2 milijona prebivalcev. Loterija. — Preteklo leto so znosili ljudje v loterije 34,000.000 K. Dobitkov pa se je izplačalo 1,300,000 K. »Na vsakega 90. igralca pride dobiček ne celih 18 K. Država je imela Čistega dobička 15,000.000 K. Se vedno ni slabo na svetu, ker zmečejo ljudje toliko milijonov v judovsko In državpo kaso. J keniAiit. 1 1 a -T-i b | b J 0 ] 0 6 6 M 1* ! e e h | h f | f 1 1 & B j ! i 1 j |k | k| 1 | i| |m m ni n o | o p p | r r s a M • t t u ul 1 v v z z i ž '■ llim'nlolr r l i [Tj 1 ^ r | r | ■ i t ! k | | 1 n o r 8 | Ž V | Z Ž [ 1. soglasnik, 2. ptica, 3. domača žival, 4 rne-it i na Štajerskem, 5 huda stvar, 6. poljsko orodje, 7. žu>.e ka, 8. rokodelec, 9 žito, 10. divjačina, 11 m-sec, 12 važna iznajdba, 13 mesto na Koroškem, l4. moško krstno ime. Besede od zgoraj navzdol povedo znan slovenski pregovor. ZAHVALA. Za vse izkazano srčno sočutje povodom smrti nagega ljubega pokojnika Franca Križanič-a kakor tudi za obilno spremstvo k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Zahvaljujemo se prav presrčno preč. gosp. župniku Weixl-u za vse očetu izkazane dobrote med boleznijo in ob smrti, g. župniku Keček-u, g. Bol-kovcu, g. Postružniku, g. nadučitelju Herzog u za vodstvu petja, g. učiteljem, vsem pevcem in pevkam, kakor tudi t st m, ki so nam izrazili osebno ali pismeno svoje sožalje! Vam kličemo : Bog plačaj! Sv. Križ pri Ljutomer n, 28. okt. 1909 51 Žalujoči ostali. Pojasnila o inseratih daje upravništvo le tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 v. ME* Vsaka beseda stane 3 vin. (Dobro! | Po ceni!| UBBBL Uatane%!J. 1. U z najboljšimi stroji In najnovej-šlml črkami oskrbljena, prevzame vsa v nje stroko spadajoča dela, kakor: vsakovrstne tormulare, pooblastila, dolžna pisma, tabele, blankete, ekspenzarje, pobotnice itd. Za trgovce: cenike, okrožnice, letake, lepake, račune, pisma, kuverte z naslovom, dopisnice Itd. Za razne korporacije In društva: pravila, letna poročila, pristopnice za člane, vabila na veselice :: :: :: 1.1. d- :: :: :: mum Koroška cesta št. E. rcKBggKaaee«« Sa.ii.tko-tra.jfc© zastonj da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 200 slikami. Št. 0. Nikelnasta ali jeklena re- montoir-ura 30 ur tekoča K B'50 Roskopf.......................p B-— Št. 2. Nikel-anker-remontoir (regulator) ............„ 8-— Srebrna........... 12-— Srebrna s tremi pokrovi . „ S-— Št. 24. Nikel-anker-remontoir „Tula" s tremi močnimi srebrnimi pokrovi.........„ S-— Št. 34. Srebrna damska rem.-ura . „ 6’— Št. 11. Srebrna remontoir-ura za gospode........... 6'60 Št. 18. Srebrna anker ura, 15 kamnov ......... 10 — Ista z dvojnim pokrovom . „ 12'10 Št. 102. Budilka z dnevnikom . . „ 8'— Št. 107. Kuhinjska ura . . . . „ 8’40 SBF“ Garancija več let. ^B Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj. Izvršujejo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila na-:: :: :: :: tančno, vestno in jako ceno. :: :: :: :: X Th. FelircnRmcli, k 84 (Vaivtift tovnrni&li« zn 1 c »sr n ur* Maribor, Gosposka ni. 26. :: Filialka, Dravska ni. 2. ■11JEJ9JUUUU11U Velik cenik zastonj. ŽelezA-roskopf ura Nikelnasta remont.-ura K 2‘60 Amerik roskopf ura . . „ 3'— Švicarska roskopf-ura . „ 4'— Z dvojnim plaščem . . „ 6'— Pristno srebro . . . . „ 7'— Original omega ure . . „ 18'— Ura na nihalo 70 cm . „ 7-— Z budilnikom in bijalom „ 101— „ godbenim „ „ „ „14 — 8 hwarzw. kuku k ura . „ 5’— Budiljka, niklasta . . . „ 2. — „ v stolpiču z zvončkom.........„ B-— 3 leta jamstva Zamena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju MAKS BOHNEL DUNAJ IV., Hargaretenstrasse 27/105, urar, sodn. zaprisežen cenilec. Osnovano 1840. Zahtevajte moj velik cenik s BOO i podobami, ki se vsakemu, ne da bi se ga sililo k nakupu tastonj pošlje. 60 patent K5 jamstfO 3 leta drugače denar nazaj. Ura ima 8 kamnov, lepo email števič-nico, gre 82 ur, pristen niklast o krov, ki ostane bel, z drugim okrovom prot- prahu,se jamči, da gre do pol minute natanko. Pristne srebrne ure . .K 6 BO S 3 srebrnimi plašči . . „ 9'50 Srebrne-tula ure z dvojnim plaščem . . . „ IS1— Zlate damske ure . . . „I9*— Srebrne verižice . . . „ 21— Sfenska ura............... 2'— Največji oenlk zastonj. A.KIFFMANN, največja tovarna ur, zaloga, eksport .tlAKIHOIl M 1. 26 leten mladenič išče službo bodisi v mestu ali na deželi. Naslov pove upravništvo. 49 Ceneje in bolje nego povsod se kupijo pop'ati in usnje, vse lasten izdelek, pri Nikolaja GyOr»ka nasl, izdelovanje in trgovina z usnjem, Maribor ob Dravi, Postgasse št. 8. 3M Izvrstni molitveniki 8f. ftam . . 1 Hran, Isklttki takvie« Inn mtlk puai • . Mlatitj iMUri . ., Val M meSitveurilri m *»*$• tusti v zlati obrcal In atmape pot BI okoli 5« vtrnarjov rmL aa 1 knjigo- Tnniu Mam n. Mi === i lirikvi. ==== C.? kr. zapr. cenitelj Mih. Jlgerja sin Maribor, samo Poštna ulica št. t Ustanovljeno L 1860. Priporoča: zaročne in poročne prstane, brilantne prstane, zlate verižice za gospode in dame, Šafbausenske, Železniške, Omeg* in precizijske ure. DCC* Gramofone od 12 do 40 kron. '90 Kupujem srebro in zlatnino 45 I Zahtevajte v gostilnah katoliško, narodne liste: Straža, Slov. Gospodar, Naš Dom, Slovenec!