SKUPŠČINA OBČINE LJUBl.JANA—ŠIŠKA Družhinopolilični /bor Šlev.: 1-06-5/86-114,89 Datum: 23. 5. 1989 ZAPISNIK 29. sejc Uru/bcnopolitičnega zbora Skupščinc občine Ljubljana-Siška, ki je bila v lorek, dne 9. 5. 1989 po skupnem zasedanju zborov v pro-slorih SO Ljubljana-Šiška, Trg prekomorskih brigad I. Sejo ie vodil predsednik zbora, tov. Jože Mencinger. Uvoduma je prcdlagal umik 4. ločke dnevnega reda: ,,Nadomcslne volilve člaiun DPZ ŠkupSčine SRS". Umik je uslno obrazložil. Delegaie jo obvestil, da bo 30. seja dru/benopoliiičnega zbora sklica-na za ponedeljek, dne 15. 5. 1989 ob 7.30, in sicer zaradi ublikovanja slalisč k predlogu sklepa o začasnem ukrepu družbcncga varslva samo-upravnih pravic in družbene lastnine v DO Avtomoniaža, TOZl) Trgo-vina in scrvis, TOZD Kovinarstvo Maja in v DSSS. Dclegati so s podanim umikom 4. ločke in skliccm 30. scje DIV. so-glašali. Soglasno so sprejeli naslednji DNEVM RED: 1. Poročilo prcdscdnika verifikacijske komisijc 2. Poirdiiev /apisnika 27. seje zbora 3. Predlogi in \prašanja delcgatov 4. Poročilo o i/\ajanju družbene skrbi na področju varslva borcev NOV in dniinh vojn, vojških invalidov, družin padlih borcev in ci- vilnih invalidov vojne v občini Ljubljana-Šiška za lclo 1988 5. Poročilo o varnostnih ra/mcrah in dolu organov za notranje zadc\e na območju UNZ Ljubljana-mesto v letu 1988 6. Poročilo Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljnbljana 7. Poročilo lcmcljnih pravosoclnih organov v l.jubljani v leiu 1988 8. Poročilo o delu mesine uprave za inšpekcijske službe za lclo 1988. K 1. ločki dncvncj>a reda: POROČILO PREDSEDNIKA VERIFIKACI.ISKE KOMISUE Tov. Bojan Košmrlj, predsednik komisije je puročal, da je na scji prisomih 17 delegalov od 25 delegatskih mesl. Tov. Braune je bil delno prisotcn. OPRAVIČENO ODSOTNI: Rado Roter, Anka Kukovec, Alcnka Stanie, Andrej Veber. Trije dclcgati so sialno odsolni. OSTAl.l PRISOTNI: predslavniki lemeljnih pravosodnih organov: sodišča združcnega dela, icmeljnega sodišča — enota Ljubljana, javne-ga pravobranilstva, družbencga pravobranilca lcr predsiojnik MUIS, člani IS: .lože Prcdikaka, Ciril Senčar, Slane Curk. K 2. loki dnevncga reda: POTRDITEV ZAPISNIKA 27. SEJE ZBORA Brez razprave in pripomb so delegati zapisnik 27. seje soglasno polr-dili. K 3. ločki dnevncga rcda: PREDLOCI 1N VPRAŠANJA DELEGATOV Dclegati so bili ustno seznanjeni z odgovorom na postavljeno dele-gatsko vprašanje tov. Brauneta, v zvezi s porabljcnimi sredslvi za zim-sko službo v leiu 1988, kaierega nam je posredovala Komunalna skup-nosl Ijubljanskih občin. Odgovor bo objavljen v naslednji številki dele-galske priloge. Delegat je z odgovorom soglašal. Predlagal pa je, da se odgovor v pisni obliki posreduje OK ZSMS. Tov. Vukašin Lutovac je opozoril na članck v časopisu ,,Dclo" pod naslovom ,,Največja slovenska vodna zaloga je v nevarnosti" (sobotna priloga — 2. 4. 1989), ki govori o ogroženosti črpališča vode na Sor-škem polju. V zvezi s tem člankom je postavil naslednje delegatsko vpra-šanje: Kdaj in kako bosta ukrepala IS SML in 1S občine Ljubljana-Šiška v smislu zavarovanja pitne vode za območje Medvod oz. pričela s sanacijo reke Save?" Delegati so predlagano opozorilo in postavljeno delegalsko vpraša-nje potrdili ter predlagali, da se ga posreduje IS občine in IS SML. Tov. Janez Braune je podal pobudo za spremembo 1. in 5. člena Za-kona o javnih shodih in javnih priredilvah. Podano pobudo je utemeljeval z razlogi, da določbe citiranega zako-na ne ustrezajo sedanji stopnji demokratizacije, oziroma svobodnemu izražanju mnenj v pluralistični družbi in ne omogočajo celosmega ure-sničevanja človekovih političnih pravic in svoboščin. Menil je, da je Mcstni sekretariat za notranje zadeve s svojo prepovedjo zborovanja 8. maja na Trgu osvoboditve in z interpretacijo določb zakona do skraj-nih meja legalnosli izrabil zakonske določbe, predvsem glede kolekiiv-ncga zagotavljanja pogojev za uresničitev pravice zborovanja. Pri upo-rabi 5. člena zakona je dokazal, da je tovrstna pravna lehnika oz. vscbi-na inkriminacija dejanj, ki meri na zrušilev abstraktno opredeljene enoie zakonov zastarcla in v nasprotju z osnovnimi načeli pravne var-nosii in političnih svoboščin državljanov v pravni državi. Zakon je po mnenju lov. Brauneta omogočil Mestnemu sckreiarialu za notranje za-deve navajanje nedokazljivih in neovrgljivih dokazov, ki so pripeljali do prepovedi mirnega zborovanja državljanov organiziranih v svojih dru/bcnopolitičnih organizacijah, kolcklivnih Cianicah socialislične zveze delovnega Ijudstva. Seznanil je zbor, da bo na DPZ SML posiav-ljena enaka pobuda za spremembo omenjenega zakona. V razpravi, v kaleri so sodelovali tov. Braune, Lutovac, Mencingcr, Ivančič, Domilrovič in Predikaka je bilo poudarjeno, da ]e potrebno podano pobudo konkretizirali ter jo posredovaii skupini delcgalov /a delegiranje delegatov v ZO Skupščine SRS. Tov. Ivančič pa je mcnil, da gre za vprašanja o/. pobude kaicre po-slavljamo na vseh področjih, zato državni in upravni organi, ki so dol-žni izvajali zakone le-teh ne morejo neovirano izvajati. Večina dclega-lov DPZ je podano pobudo podprla, glede na sedanjo stopnjo dcmo-kratizacije oz. svobodnega izražanja mnenj v plnralisiični dru/bi icr zahtevala, da vsak subjekt prevzame s\oj dcl odgovornosti v naši dru-žbi. Dclegali so z dvcma glasovoma proli podprli podano pobudo /a spronicmbo zakona o javnih shodih in javnih prircditvah icr /adolžili OK ZSML oz. lov. Brauneta, da jo konkrelizira ler jo preko skupinc delegatov posreduje zboru občins Skupščine SRS v obravnavo in pro- K 4. ločki dnevnena rrda: POROtlLOO 1ZVAJANJU DRUŽBENE SKRBI NA PODROČJU VARSTVA BORCEV NOV 1N URUGIH VOJN, VOJAŠKIH INVA-LIDOV, DRUŽIN PADLIH BORCEV IN CIVILNIH INVAl IIX)V VOJNE V OBČINl LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA l.ETO 1988 Kraiko uvodno obrazložiiev k poročilu jc podal io\. lum šlosar. predsednik občinske komisije. O poročilu je razpravljal 1S občinske skupščine, ki mcni, da jc bil na-vedeni program v celoli izveden v načrtovancm obscgu lcr \ skladu / dru/benim dogovorom o priznavalninah udelcženccv NOV in nbčiii-skim odlokom. IS podpira slališča in predloge občinskega komiicia /a ilružbene dejavnosii, ki so prcdlagana v dclcgatski prilogi JT. V ra/pravi so se dclegali zavzemali za večjo ui-inkovitosl sirokouiili služb ter za pošiljanje vcčjcga šlcvila borcev na /dravljenjc o/. okrc\a-nje v zdravilišča. Po razpravi je bil sprejet naslednji SKLEP: Zbor sprejema Poročilo o izvajanju dru/benc skrbi na po-dročju varstva borccv NOV in drugih vojn, vojaških invalidos, družin padlih borcev in civilnih invalidov vojne v obdni l.jubljana-Šiška za lelo 1988 s slališči fn predlogi, kaicra sc po-srcduje predlagatelju, da jih upostcva pri nadaljnjem delu. K 5. točki dnevnega reda: POROČILO O VARNOSTNIH RAZMERAH 1N DEI.U ORGA-NOV ZA NOTRANJE ZADEVE NA OBMOČIU UNZ LJUBLJANA-MESTO V LETU 1988 K poročilu delegati niso imeli vsebinskih pripomb, zato je /bor po-oblaslil delegate za ZO SML, da glasujejo za sprejem poročila. K 6. ločki dnevnega rcda: POROČILO DRUŽBENEGA PRAVOBRANIL.CA SAMOU- PRAVLJANJA LJUBLJANA V razpravi je bil podan predlog za zagolovitcv sredstev za ncinotcno delovanje Družbenega pravobranilca samoupravljanja, saj IS SML v svojih stališčih, predlogih in sklepih le ugotavlja, da vprašanje maierial-nih pogojev dela organov, ki se financirajo iz občinskih oz. meslnega proračuna še ni rešeno. K 7. točki dnevnega reda: POROČILA TEMELJNIH PRAVOSODNIH ORGANOV V LJUBLJANI V LETU 1988 O predloženih poročilih je razpravljal IS SO, ki ni imcl vscbinskih pripomb. Menil pa je, da bi bilo polrebno v bodoče posveiiii \cčjo po-zornost problematiki, ki nastaja pri uporabi zakonov. 1S je podprl le-meljne usmeritve pri delu enole TS v Ljubljani v letu 1989, da v obsto-jeeih pogojih dela zagotovi tekoče reševanje zadev, ki so oprcdcljcne kot prednostne. K obvestilu o delu Javnega pravobranilca samoupravljanja IS ni imel pripomb in podprla je sprejem sklepov, ki jih predlaga Javno pravo-branilstvo, razen 5. sklepa, v katcrem naj se opredeli le dolžnosi mcsla Ljubljane za razrešitev prostorske problcmalike Javnega pravobranils-iva mesla Ljubljane. V razpravi, v kateri so sodelovali tov. Lutovae, Podbev.šek, Mcncin-ger in predstavniki temeljnih pravosodnih organov so le-ii opozorili na dejstvo, da kol posamczniki občutijo vse večjo brezpravnosl o/. nespo-.štovanje ustavnosti in zakonitosli. Pozitivno pa so ocenili u.smerilve, ki so podane za spremembo obstoječe zakonodaje s strani pravosodnih organov, kot izvrševalcev sprejele zakonodaje. Vodja enote TS v Ljubljani, tov. Hinko Jenul je dclegaie opo/oril na dejstvo, da se pravna država začne pri pisanju zakonodaje oz. pri sprc-jcmanju. V nadaljevnju pa je dclegaie seznanil s problemaiiko / viclika cnakopra\ nosli občanov pri zagotavljanju usiavnosii in /akoniiosii in s pobudami, katere je podalo TS v Ljubljani /a -iprcmembc obstojcčih predpisov. Pri delu TS — enota v Ljubljani se je v lelu 1988 vprašanje cnako-pravnosti občanov, OZD, družbenih organov. organi/acijin skupnosli pri uveljavljanju njihovih pravic pojavljajo koi vprašanjc objckiivnih možnosti zagoiavljanja hilrcga in učinkoviicga MKlncga varsiva. Eden od pomembnih razlogov za neenakopravnost obCanov /. vidika zagotavljanja ustavnosti in zakoniiosti, poleg obremcnjcnosii >odišč, jc inflacija, ki ima pomembne poslcdiie lako na dvilnein. koi iia ka/on-skem področju. 1S podpira predlog Sodišča združencga dcla, da sindikat zaradi učin-' kovitejšega razreševanja sporov in večje zaščile dclavca aktivno sodclu-je v vseh fazah disciplinskega poslopka in v posiopkih varstva pravic delavcev. Tov. Podbev.šek je opozoril na /auuovanje pravic dcla\vcv v dist-plinskih poslopkih prcd Sodiščcm /dru/cncga dcla. Mcnil je, cla sincli-kat pravno-formalno niina pravice naslopali v disciplinskem poslopku. Predsla\nik sodišča jc obra/lo/il, da se sinclikai 5e vcdim pnja\lja kol occnjcNalcc zakonilosti in pra\ilnoMi disciplinskcga posiopka ali pa osiaja celo neoprcdcljen, brcz siališča. Ulcmcljeno pa bi laliko pričako-vali slališče sindikata v odnosu prcdlagaiclja koi dcla\ai do O/.l), o de-lavčcvih osobnih lasmosiili, o oceni njcgovcga clcla in njogovili pri/adc-\anjih /a pr