Čji slovenski dnevnik Združenih državah vse leto > < • $6.00 leta.....$3.00 York celo leto • inozemstvo celo leto GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. I the United States. a IstoeH every day except Sunday« Land legal Holidays. 75,000 Readers. B) TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0BTLANDT 2876 NO. 216. — STEV. 216. NEW YORK. TUESDAY, SEPTEMBER 15. 1925. — TOREK, 15. SEPTEMBRA 1925. VOLUME XXXm — LETNIK XXXIII FRANCOSKI FINANČNI POGOJI Francoski finančni minister Caillaux je sestavil pogoje, katere bo predložil ameriški komisiji za fundiranje inozemskih dolgov. — Francoska komisija bo odpotovala v sredo v Združene države. — Francozi in vstaški Maročani se bodo sestali pri Bibanu. * PARIZ, Francija, 14. septembra. — Joseph Caillaux, francoski finančni minister, bo odpotoval v sredo v Washington, oborožen s polnomočjo francoske vlade, da se pogaja glede fundiranja vojnega in po-vojnega dolga Francije v Združenih državah. Navodila, katera je dal ministrski predsednik Painleve svojemu finančnemu ministru, so le splošnega značaja. Vse, kar bo storil, bo podrejeno izključno le ratifikaciji francoskega parlamenta. Predno je dobil ta navodila, je seznanil Caill-nux ministrskega predsednika in vodilne člane kabineta s svojimi splošnimi idejami glede pogojev 'ravnave francoskega dolga v Združenih državah. O svojih namenih pa ni obvestil članov misije, ki [ra bo spremljala v Washington. Tozadevne po-atke bo nudila, ko bodo člani misije bolj prosti, ker so sedaj preveč zaposleni s pripravami za od->otovanje. Caillaux je izročil vsakemu članu komisije kopije študija katere je pripravilo finančno ministrstvo glede ekonomskega in finančnega položaja dežele. Caillaux pa ni svojim tovarišem povedal, kakšno ponudbo bo pravzaprav stavil Združenim državam. Posvaril je tudi francoske časnikarje ter jim rekel, naj ne špekulirajo preveč v javnosti glede vprašanja francoskega dolga v Ameriki. PARIZ, Francija, 1 4. septembra. — Prva resnična preiskušnja moči med maršalom Petainom ter Abdel Krimom se bo završila pri Bibanu, v gorovju severno od Uerga reke. To gorovje branijo izbrane rifske čete, združene z Beni Zerual in drugimi plemeni. Petain je sprejel poziv Abdel Krima, a bitko v tej okolici, ker hoče preiskusiti svojo moč. Po dolinah, vodečih k rifskim goram severno od Uerga reke, so podile francoske kolone tolpe četa-J'CV, ki so se ustavljale na poti le toliko časa, da so požgale vasi ter odvedle seboj živino, nakar so pu-ntile za seboj le stare ljudi, ki niso hoteli zapustiti svojih bivališč in ki so sklenili s Francozi mir. Sklepanje 'miru* je ^vezano z obširnimi cerimo-nijaroi, pri katerih so navzoči francoski častniki v družbi zastopnika maroškega sultana. Domačini imajo navado dolgo časa barantati, predno so pripravljeni na predajo. Skrajno slikovit prizor se je zavržil v Amiotfc, ki je sveto mesto ter znano po vsem islamskem svetu. Rifski gorjani, manj izvedeni v islamskem modroslovju kot pa manj izolirani Maročani, so napravili napako, ko so tekom spomladi zavzeli Amiot ter oplenili tamošnje svetišče. Verska bratovščina Korfas je ob oni priliki obvestila Rifce, da jih bo Alah kaznoval za to, in predvčerajšnjem, ko so Francozi zopet zavzeli mesto, je izjavila ista bratovščina zastopnikom maroškega sultana, da je Abdel Krim proklet, ker so njegovi ljudje oplenili svetišče. # Ameriška mladina se odaja pijači. Pijančevanje med mladino se je izza uveljav-ljenja prohibicije neizmerno povečalo. —Cerkvene organizacije s o objavile izide svojih preiskav. WASHINGTON, I). C., 14. sep. Ft*! ral Cimjkcil of Oliurchcs, or KHirzflcija cenkervnih tibial), ki si je stavila za nalog«, da pro i.š če uspehe prohibieij^ v Združenih državah. jo prieela n(bj.avljnti so-;vo.ja j»oro£ila, in iz prvih je razvidno, tla je luspeh iprohihieije h' Ameriki, — vsaj iza enkrat, — ttkrarjno dvomljiv. — N<*1> «11 elovcik ne more reči, — se glasi v uvodu k seriji člankov, ki 'lH>do prif«l>čeaii. — ka.kšen h<» s»|s?o.šni i//'d prohihieijskrg;i gibanja. 0<"ividino je odvisno vse od nadaljnega razvoja javnqga mnenja. Iz številnih virov »brane utati--tike izjavljajo, da je opaziti "vznemirljivo tendenco", katere pa no .sanaitra za izaiključno. Lju-dje, ki no sestavili tozadevna po. roeila so mnenja, da prohihiei-,]n "dobrohotno" vpliva, . . ® • pomem.iajo ničesar. Nikdo ne vpošteva " arrafta ". katoroga pobirajo oni, kojih na-izvesti prohibieij^ko jmv slavo. Tudi so no vpoŠteva dejstva;. 4ki protokol in iki so tako strogo obhodile Anglijo ra-ilite-iga, ker jo ubila protokol na laK-ifcemi zasedanju I>Lprostodu&no : — Turške žene naj pokažejo obličje edleiuu svetu ter naj gledajo v svet s svojimi prostimi očmi. Njegovo besedo jo sprejelo poslušalstvo, m»kl kaitorim je bilo j več kot polovico žensk, z naivdit- vanki zunanji minister Beneš, je v , , tli I šonmi ploskanjem. V nadaJjnem 'j>o^-.taIo ja>Mio, da se bodo glavna' . . - . ... ... poteku Kvojoga pogajmja »zunanjih nuuastrov za- v 1 ._-v, , - ... • . ' predsiexlnik nov« vctzniskrh držav z nemškim mmi- ' . ,ke • ♦■troni za zunanje zadevo, vi-sda v rovora jo re>kel turške lipubli- duhu spravijivos-ti. Dcfinirt ivno j" uirotovlie.no, d H se ho Itali ja udeležila konti reiM-o k«>r ji* dal italijanski m tn i.-.trs k i f|reiLsirlnik izraza svoji žrr»-ii avy.t.ri.v;ki meji, lk !• vidijo baje Miaprej čais, leo bodo združile •"•ile Nemčije z onimi Avstrije. Več suhačev kot pa pijancev v Sing Singu. Dvojčka 17 dni narazen. Poroka v Rimu bo sijajna. TURIN, Italija, 14. »eptembre. Priprave j»oroko prrneosiiije Ma^aldo, drug«) bčl}«Yii na ohcet, *o ž<» do>«j)eli v lorailjeA'i gradič Roceonigi. Med temi M' nahaja tiwli črm»gorski princ Danilo, brat italijanske kralji« \ matere i)«vmte. Poročnih Mov^iio«! i kc iho ude. l<^.llo Tulkaiko flOO o»*«l)t v^einoma iz "najviijih" krogov arWokra- Sejk je dišal po česnu. LOS ANGELES, Cal., 13. Klini o If ValeiKtino, oblečen A' sijajno uniformo kozaškega častnika, jo bil včeraj v sodišč« oihwo. j«»n na globo ijfSO, ker je pivhitro \oz'"J s svojim aWam-oibilom. Sodišče jo bilo polno žeii.slc srednje tfarosti. TOLEDO. O., 13. sept ombra. — Sedemnajst di»i po iv»jsi \m ojma, da je ka j t a koga mo g()Če. OSS1XING, N. V.. 11. sept. — Tekom fidcalnega leta, ki »c končalo z dnom jvrvoga jud'ja, so privwMi v KLu^ S^ing jelnisnico 121 kaznjencev. Glede teh je objavil warden Lew? > L twos naslednjo zJiniimive sta.1 ičuo {HKlatko: — Me.(> preJcašuli črnro v razmerju 'potiih proti encimi. Kaznjonci so bili stari ml šost-najst »tiri in sodemde^ t li t in povprečna 1-tfairo.st jo znašala osem in (hajset let. Tukaj rojenih je bilo .NS8, zunaj ivijeir.h 329. Sam->kih jih je bi'l-o 670. poročenih pa •105. Trideset j,- b'i!o vdovcov in loč on uli petnajst. 78."i ji' bilo usluž-benih, nezaposlenih p i je bilo 4152. Tonij>oro3u;lerjov j«- bilo 777, pivcev pa 440. — Nikatkih naporov ne bo tre-l)a, da pregovorimo naši' ž<'nc. da odlože svoje pajčolane. Prav tako razumno so kot moški ter vedo. da ni niti na j manjšo,ga vzroka, da bi >i pokrivalo svoje obraze. Kako st raw no morajo -trpeti v tej vročini! — Svetu moramo pekaizati, da smo civilizira«! narodi. Sprejeti moramo modo civiliziranega sveta. Fes kat< roga nos:mo». sploh ni del narodne nošo, ker jo grškega izvora. Odložili ga bomo ter nosili klobuk, ki je iue.iiarod.no pokrivalo. Odpia* posameznega in pobnr tcira ši' majhneua naroda I roti tf*ku civilizacije jo brezuwp--šen. V lva^:tain.bolu, r jo ime ]>rerl;sed.nik nag o v or v sličniem ^•m"ishi, so nosili vsi moški, ki so ij>riwo>4voviili sprejemu, slamnik«-in Kemal paša Nam je vrnil |>o-zdrav«» s tem, da je parkrat y.»-mahnil s svoijim p tnainv.kim slamnikom. ZDRUŽENE DRŽAVE EVROPE Grof Bernstorff vidi v Združenih državah Evrope najboljše rešilno sredstvo, ki bo odpravilo vsa sedanja ekonomska zla. — Glavni predmet pogajanj v Ženevi. — Velik pritisk na Ligo, da izpolni svoje obljube. — Nemčija za splošno raz-oroženje. Ženeva, Švica, 14. septembra. — Ženevski protokol iz lanskega leta počiva, a gotovi ljudje si na vse mogoče načine prizadevajo, da se sprejme vodilne principe tega protokola, ki obsegajo arbi-tracijo, varnost in razoroženje kot vodilne faktorje med modernimi silami. Iz dogodkov, ki so zavr-šili v poteku prvega tedna zborovanja Lige naro-lov je razvidno naslednje: — Z ozirom na odpor Anglije proti protokolu, ki je bil obnovljen vsled zadnje izjave angleškega zunanjega ministra Chamberlaina ,se splošno spoznava, da ni mogoče v sedanjem zasedanju napraviti nikakih nadaljnih korakov, ki bi dovedli do za-leljenega cilja. Tudi je jasno, da bi bila vsaka izprememba protokola nevarna, če ne usodepolna. Pogajanja, ki se bodo vršila v kratkem med zavezniškimi silami ter Nemčijo, tikajoča se varnostnega dogovora, bodo po mnenju tukajšnjih krofov merodajna za vse, kar se bo storilo pozneje v tem oziru. v slučaju ugodnega izida teh pogajanj, ki so bila eden glavnih ciljev ženevskega protokola, bi se doseglo vsaj eno stvar, namreč varnost posameznih držav v njih sedanjem ustroju. Od zunaj izvajajo na Ligo velik pritisk, da izpol-;i delo, katero si je začrtala. Grof Bernsdorff, znan nemški diplomat, se je izrazil odločno za ustvarjenje Združenih držav Evrope, ki pomenjajo po njegovem mnenju edino zve-^avno sredstvo. Odločno pa je poudaril, da si ne želi splošnega razoroženja nobena dežela v večji ineri kot Nemčija. Stavka uradhikov na Dunaju. Samomor služkinje. MoUna parada lepotic* ATLANTIC CITY, N. J.. 10. t* pti intbra. — I>ve lepotici .o pij««-i ob eaau, ko jta jI" aretiral. ,Za fr«>vomik Va.bin t i na je lifro-varjal ter rekeil, da je Milavni " junak" mogoče diiftl po čoanu, katerega kot Italijan rad zaliva. J,- ^sS^oSI tejfni-li i35 vode, jo manjkalo na-daljne udeiležcmke, ki se je nmaik-tnhi v auwne>nje protewt«, ,da je na kitodnj on tkonitestu prm'e6 profe-►ijonalavlh lopi>t.ie, JCljub tenui pa je hil* naito sle-deta pa m d« sijajna. Prelepa ponudba prodajalcev premoga. CHICAGO, Iti , 11. septembra. Prodajalei pr1 iniopa v državah sreilnjega zajnula rafismiHljajo o zanimivem načrt.u, kojejja yjpn' ji'au bi v veliki meri prispeval k siploš-ni iulobnois.t>i obvim-rtva. Svojim «nlj'Mnale'Mn boT-cjo naanrev prodajati «»orkootila v tro/d'r'*ik v bližini •f»r<'(iii I In k .k. C/ v jMiške je utak-nila v lK.ta, pritisnila s prstom iioare na jieteilraa ter si o«Ktri'lila ]X)Jovieo jrlave. l»l XAJ, Aw-trija. 11. srjxt. M ukaj >e j<* vršMa vt'-eraj zjuti"«j tri ure tjaja,ji piun« tijabi Idemon-trarijo za zvišanje plač, k! uvailnikoan, njih mneinju že davno prist o ja. V |H>leksi stavke je pri korakalo l(\000 uradnikov pred roTovž kjer se je vršilo |Wo t testno zboro-vanje. Tekom stavke porival'-«b'li) v vseh državnih uradnih in sodile iii. 1 >ra mat ic" 'n i>ri/.or st> j-> za vršil v nekem sodišču, ko so jettiiAki pazniki, ki --o *1ra£ili nekega ob-to/eneira, td) di'M'tih /..jutraj. oh času izbruhi -ta vke. vstali ter <»■ i -ve Hi obtoženega, kljub odločnim p"r»«tefstoin in print n j am sodnika. Dva tisoč delegatov na katoliškem shodu. WASHINGTON, D. C.. 11. sep. \'čeraj se je pričela tu'kaj tn«j->tii b tna ikonvoncija narmlneijra ■»veta katoliških do/brodelnih društev, na katero je prinlo dva t soč delejratov iz vseh delov d-že-e. Kot «rlavni govornik je nastopil včeraj generalni pravdnik S?ir-srent. Prvi sneg na Pike's Peak. CO LOR A IVO SPRINGS. Colo., lil. sepleinhni. — Vo prvem n s-ničnem snežaiem viharju je zapa-del včeraj na Pike's Pea/k .sti"£T globoko doli pr«*ko pasu smreik. Zadnji polet francoskega letalca. PA 111,3. Franeija, 14. sept. — Odlični francoski L it alee Robert Thierry, ki se je dvignil včeraj v bližini Pariza v zraik, da izvrši lU'prestiui polot na raizdaljo 4000 milj v Bagdad, se je ponesrečil a* bližini Freiburga v Cnnem lasu, s svojim spremi je valeem, Ai troplan je bil papolno>ma uničen. Poročilo o smrti avijaitikov je povzročilo v krocrih franeo^ikih zrak«m»lovee»v voli ko razburjenje. gorkot^. l^lužbenei "prodajalcev i Na aerodromu, kjer Ne je dvignil ipremoga bi «prawili na liee mest«' av'rja.t i k v zrak « svoji«n tovari premojf, oskrbljnli peči, spravljali proč po pel ter jamčili »fli »komer no temperaturo 70 »topi n j Fahrenheita. »fan, se je zbrala velika ntnožiea ljudi, T^er no bili vxi iedjni biti priča odfeoda mož. ki ho hoteli u»t\-a-riti nov rj^ikord. D]ENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASI ^ENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18 90 2000 Din. — $37.60 5000 Din. — $03 50 Pri nakazilih, ki zna-šajo munj kot en tisoi dinarjev računamo posebej 15 rentov la poštnino in druge stroAke. Razpošilja na zadnje pošt« In izplačuje "Postni Čekovni nrad". ' ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE* 200 lir .......... $ 9.40 500 lir .........$22.50 300 lir .......... $13.80 1000 lir..........$44 00 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po IS centov sa poštnino in druge stroške. Razpošilja na ladnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna bank* v Trsta. Za poSilJatve. ki presegajo riVTTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ I.IR dovoljujemo po mocočuosti Se po*el>en popUHt. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj nI »talna, menja m večkrat ln nepričakovano; li tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v reke. MŠILJATVE m BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $J — Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Oortlandt Street Ne* York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4687 ; , -», ...n* J . » fj - " ' • ' — • W..... At — GLAS NARODA. 15. SE!'. 1025. GLAS; NARODA (9C/OT1CNB DAIliY) Q^n^ fnUMM by ■LOYXNIO PUBLISHING COMPANX (A Corporation) Louis BiMdlk, treasurer Plaea of boalnaaa ef the corporation and addr—aw of tboro of floors: IHCortlia««i, Borongk of Manhattan, New York City, N. Y. " O L A S NARODI" "Votes of iko People" Ieeuod Every Day Except Sunday t and Holiday 9. Bo eelo Mo voljo M m Ameriko im Komada _____$6j00 Ko pol Uio____ $3.00 to Mri Uio_______$1.30 Zo Now York oo eelo loto _ $7.00 Za pol Uta_________ $3.50 Za nioeewutva ta eelo loto — $7.00 Za pol Uta $3.60 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement "Olae Naroda" Uhaja vsaki dan ieveetnh ne dol j in pr*mOtoo. Popisi brss podpiaa In oeebnoati as ne priobiujej-~ Denar naj a* blagovoli pošiljati po Money Order. Pri epremembi kraje na ročni kav, pioomo, ds ss nam tudi prejinje bivaliMe na«nanl. da hitra j« najdemo naslovnika. "GLAS N A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y Telephone: Cortlandt 2876. SLOVENSKI DOM V BROOKLYNU Peter Zgaga kadilcu navadnih oifjarct. Kaj napravi dobro cigareto? Odgovor- KddUva JI rt mar vitja ret. Milojm, aromo, izrazitost, duh, kakovost, ceno — vse to dobite v Hclraar. manj, kakor pa je bilo deset jar- j -i o v ml hint', kjer je ležal pokojnik na mrtvaškem odru. 4. Mi pri poznamo, da s«» .m* o-mcuj«*ni večer vršila vestlh-avj Zillkrnjl,n bogatin je rekel ;dvorci društva sv. Petra n. Pav-' m,ni pUstoti5 spov.dnikit: jla, ampak društvo z dotično vese*1 _ Prt,-llstiti 0*,.N »aj^žje M lieo ni imelo nikakega opravka. na 1«>- i ... * " .čini <»tl denarja. Najrajši bi denar Veselico je priredil poseben odbor,' j izvolje n v ta namen, na redni seji dne 18, januarja 1!*-."». Ta odbor je bil izvoljen in uut je bila dana pol na moč urejevati društveno dvorano na tak način, da bo najbolje za društvo, ki je lastnik dvorane. Ta odbor ima vedno v naprej vknjižeiie tri n 1 i štiri veselice, na- boj. — Kajši ne. moj dragi — mu je prigovarjal spovednik — v pre-I veliki vročini, ki je boste «lel«v:ii. bi se vam ves denar raztorpil. Z agitacijo za Slovenci Dom so .se hoteli opra.ti pi" ki ja vnost jo. To je bil njihov prvotni uamtai. Kekili mi enostavno: — Ker nam »kot ceekve noec dati, bomo pa Dom /^ra«lili. sevtsda, če bo dovolj ared>tev in ipožil vovalno*t i. Za cerkev je bilo -Jkt.llfk tirnega preeej dcnaj'ja — nekako štiri ah pet tisoč dolar j m*. To bi bilo za začetek, toda med ljudmi se je zabela vzbujati uezaupnost. češ, ee s cerkvijo ni bido iii-e, tndi z Domom ue bo kaj prida. Zaceli no zalit r\iti denar uaizaj. In »ti'"m: j fco bili, da so ga dobili. Vrabci ne strehah .»** namreč čivkali, tla je bil v vse drugačue svrhe luiinenjen. l«le\ja j«; bila p« .sprožena: Newyorfilki KJovenci morajo dohiti fevoj Dom v Hrookilymu. Cerkveni stranki ni kazalo «lrugi.ovscin siliičajuo iu nehote zttpočeto. Videč, da sami ne morejo hiee-ar opraviti, ker si> pred narodom žr preveč diskrcdit inini, so pod gt kIoiii "j Kupol ne ncotlvistuMi, ne-pnstranosti in newtraaiikar-tva" pozvali Hudi svoje politične nasprotnike na pomoč. Ko se je vršit prvi >«i>tane.k za Dom (vršil ve je v preeej zaključeni ju omejim družbi) > milu delegat, (ali -kar je že bil) odločno in samozavestno zahteval, da se nnta imenovati bodoče shajnJišče great erneyornkih »Slovencev "Slovenski Katoliški Dom v IVrook-lynu'Kovertovega podil ipuika so njiegovi la»i.ni ipriNta&i pravočasno zaustavili, da ni še kdke hujše Kz4»leknH in da ni v svojem prevelikem 'navdušenju izdal še na daljni h bolj nkritih in taljuLli uučr tov. Koiuaio je bil sklenjen kompromis, da se zgradi D™« mu povsem mstranJtarski f>odUgi, da bo Dom res dom vsakogar, pa naj bo te ga li onega političnega prepričanja, teh ali onih verslkih -nazorov. Razposlali vabUa v .v? m sjov«-oskim društvom v New York«', in Broodclynu, in vsako društvo je iHjuslaJit. enega ali dva ei-, Nkoro bi rekli ujsoreu — in ee je kdaj zaslužilo cerkvena stranka knidrt, ga zasLuži v ttuu skinča mi. še nikdar se ni tako hitro in tako javno odpovi-vlala svojim osebnim ciljem, 6c nikdar ni pokazala 'tako izrazitega z^nixla za resno in ne-prLvtranjvko delovauije. Co so njihovi natncJii odkritosrčni — časi jim! C« no njihovi nameni r«- o«lkritko-raj dvajset prireditev (včasih so več). Drivstva, ki prirejajo veselice, komaj — ali j>n »»ploh ne — pokrijejo ?»vojc Ntroh'kc, — dočim sj>ravi tujee — gostilničar, ki nam da zaduhlo dvorano na ra^jioUgo in nas p »le.g tega ofcjswl-no komeodira — l^pe stotake 7.a malorvdtno po-vtrežbo ter ničvredno jed in pijačo. K tega vidika bi bil Dom poireJ*'«. Pomisliti je pa tret>a, da je naše stadišcV v New Yorku drugačno kot je stališče naših rojmkov j>o ostalih sdove zanaša na društva in na deltiiee, ki naj bi jih kupili po»aiueJi. — pač pa .veliki dobroduanefti in nav-dušni za vabljivo, maaoijiivo m narodno stvar — so 51 i že de- setkrat na led. Re^no dvetnimo, da bi jib 4cdo ie (enajstič »pravil. Tudi na pod po i na društva ne smw pripravljalni ocW>or računati. Društva nimajo nobaocga postranskega sklada za nakupovanje delnic. Denar, namnajen za potlporo in smrfcnino je naložen v ban-kah, ki so-aeatciokra« bolj Mme in izanealjsve kot je oblačna pro-poiicijs Slovenskega Doma v Brooklvmi. To se nam je zdelo vredno zaenkrat omenili. Neovrj^jiv fakt je, da je grealeroewyortkim Slovencem Dom potreben. Noonrtgijkr jo p* OmšA, ds a Ht4mteom\, kaSeee ne bodo ime- IK Poni mikdar vgrajen, To se je res agodilo in siceT v nekem industrijalnem boju v An-tiskane plakate in podpisane po-1 j... godbe z orkestrom. To pomeni, da . .. . , , .- , " ' . - v Di lihv.-ka iiui)a je tlaln tuskati je treba orkester plačati, ee se vr- | ši veselica ali ne; to stane od jJšoO. do $!K). - - | Veselic, ki jih prireja gori o- 1 mcnjeiii oilbor, ni ilolžau n"»b».j» čvan obisokvati, in jih tudi ne obiskujejo, samo šest članov se vdele- i ži vsake veselice, da pobirajo vstopnino, prodajajo pop in sendviče, in držijo red v dvorani. Izmed teh ni noben plesalec in noben ne vpije in vriska. Ze dalje časa se vrši od gotove strani prav neumestna gonja proti društvu sv. Petra in Pavla, št.35, ♦ISK.I,, kateremu se skuša škodovati na vse mogoče načine. Na primer. , , , no iili začeli za trikrat vis.jo ci ino ko se je dne (». septembra vr- ... , prodnjali kot so jih kupili tev sila salvnostna otvoritev nove dvo- 1 . . tem napravili par tisoč funtov par s.totlsoč iztisov knjige, v Ua '.i Ti ^o •biili<^natančuo ptvpisane vst -vinjarijr kapitalistov, l^i naj manjših podrobnosti je bilo povedano, kako črpajo kapitalisti de-nar uz krvavih žuljev Mlo«jreg.i delavca in na kako krimiual«M\ način ga potem trosijo in v.ap*av-l.jajo. ' To je bil seveda, za kapita'isti velikan sik i udarec. Kaj jim je bilo storit i ' Nič. Poslužtli so se -nost ivne-•crn Nredrtt.va ter pokinpili za drag .lenar vse tiste ltuijigo. i Knjig >pa ni>»e sežgali i. ampak M*ane društva sv. Petra ni Pav Turški t«»tiaL jc s|»lo .iki /ttan |»o vsem svetu kot najčistejši in i»ajhol j slaven tobak za eV uarete, Škattje po 10 ali 20 Dop 1S1 Brooklyn. N. Y. I'baga .Jugoslavija, zdaj ls'i ->i pa nared'ila lepega vraga. Orduiov oče se jezo p.uiijo in pr«*tak:;jo kdilove .solze. Ti prešiucntana Žalostna gom pa li-ki žaiula.rji. zakaj preganjale vojega dobrotnika in utelešeno -lov. javnost clc.velaii(Ukega po* « 11 pre «4 ncčfin im ra ••'»urjenja . veiular m h,i- -.iičen, kol pravi nine* ri-'ki ge.uilenian. Sa j n to ga pa gotovi " prijatelji" priredili piknik, iu so oilvračali ljudi oil na-' še slavnosti. Niso pa imeli posebnega uspeha, ill to jih še vedno boli. Kljub vsem napadom iu lažein 'društvo dobro napreduje v člau-'stvu, kakor v finaucah. (Jot ovc osebe nekaj trobijo po naselbini, da uradniki dr. sv. Petra j iu Pavla niso pošteni. Tem potom j opozarjamo dotične osebe, da s takim govorjenjem prenehajo, su-er bomo prisiljeni nastopiti proti 'njim sotluijskini potoni. | Končno razpisujemo nagrade j$100.00, katero lahko dobi vsak, ki [dokaže, da jc kakšen član društva sv. Petra in Pavla, št. JSK.l. plesal na ve.seliei tlne 1 o. avgusta. Knako nagrado ilobi lahko tudi i;i dokaže, da je kateri od- šterliu.gi v dobička. i I/. Avignotus. Francija jo: Neki vinogradnik v lili!, n , ujcala. t ioni !en»ao *.! va mu ne bornik dništva SN. lVlra in Pavla, jemljem, ampak z junaštvom sta pa skoro getovd .".kr.fgtian. iHuiga- ee l.-i S" ne M»! plazit v Uim iu bi St. .lSK-1. pridržal snmo en poro.-.i Valreas ima Mlikan-kv kleti, v katerih začelo te dni vreti mlado vino. K« je »-tepil vinogradnik v klet. ga ji * i uli kipeče vi.n-'ke kaplje tako I revy.el. da je patlol neziive-t na tla, N.jf igo v s;n mu jc /. (» sedaj jeseni popila ;voj pridelek, še p redno bo do-.lobrri zavrel. Mih kovice iz Slovenije. Lov na divje svinje. V okolici Planu ne pri Sevnici 0 .se zaredile v večjem številu 1 i v je xvinje, (katere pow.roeajo ta-luo.šnjiin posestnikom luaiogo ško- Uv Da 41 ta škodljiva divjačina zatre, je srečki poglavar v Hreži-ih od rt* lil, da se dne o0. avgusta vrši v gozdovih veleposestva llascheka na Planini lov na divje svinje. Lova se lahko ml* leži \tviik lovce, ki ima dovoljenje za nošenje orožja in lovsko kai*to. Stre Ija se Mirni' n:i svinje in sicer le s krouljami. l.nvni se zbiivijo na štirih mestih, od kodetr jih vodijo za to d-oloč«• ii lovci na pros,ttvr atvee izven »brežiškega okraja /beivljo ob S. uri v Sevnici ali pji oh istem času v giMiMii ^'ko berne v Dovskeni pri Sav.-ikem P.re-it o v «iu (Ua jhenUurgu V ustreljon«« »livjačin. »btlrži Mrr-lec id»ieajiu» trofejo. Igralnica v Rogaški Slatini Zaprta. Ze lani je Mednaroilina hotHska ilružba luksiirijo :io opremila v Kozaka Slatini cnouad vilo in ji nadela l»1« '- '•«-.'• u ipus •Kav.ino", da bi se v nj<*j »»tvorila igralnica, ki j« je pa vlada prepov nlala. Poslopje je «*-Halo lose«laj ve > čas zapvto. l. tos pa ie loka t* ranctv-iko - ;t :ilčjan-ka Iruž.ba pr«'«l krilkim /i>pet «Uvo-r"'a ignii'jsieo. ki y<% iim a re-. takoj dovolj k li jen t ele po-fbn» i/ V. •! žr-. . «-.perav ot.vor ti «v ni l»i'a Iz Hos|ti,»ia. poročajo• V 11»- Uiklanjal svojega hrbta Kovetr-ti. l\o\trla 1.1 je Inigaedii tie, ta groHnoka? To pa to! Sidaj bode].'«' P;l junak, k r s,- po tolikih im-videli vi Jugoslovani, kadar ».ri-i umnostih, ki jih ie d«»i»rin<*sel. k:i<-ilel«' isc.ni prosit ziki cerkvi. O'. de\etih lastnoročnimi podpisi, ker se ne A|lltnlj ,bo z^Vl K v. Robert Pries bojimo priti s svojimi imeni na be* -;t'nti prvo p^^i^vjo »vetesa Pi v Ameriko, prvič videl (ilaslto pri-j umnost ih. ki jih je «b"»prim-.s« va. :k rj»:«vo -'liknjo. še tipa priti Iplaeevauju ! Sa- J"«'i S!o\t ne« 111 o kazal-c 'o o vsulitrnila ut«*leše- ; Da.-mvs na slov. javnost, in usta v:.m M« Hoga mi. Ie]»i hvala — bil je bodo avtomatično zaprla >'a!:aj tiživka j ms! i i vnkr. da je kaj. Se-J •te pust it e. i!-i bi earn •» »v-nl iz- laj bom . ;i \t -krat pogleda! k uši-n pionir, dober v mik iu še vauj. Ike-ti rohe da /.;: denar. Ani-' boljši pogrebnik .' Dre/. dv» »na bi 1 ak eiam-k ua prvi straJii "Ne-J svoj govor s;un pokopal, kot v1' laostopanje" mi j- pa po grehi liku spodobi. N*i>. no, saj /" po>tavil elevflaivl-ikciga po-1 !i dan. kakor dopisnik v tilasit Svobode. Toliko v odgovor. »Joseph Matieič, predsednik; »John »Jereb, tajnik; Matijo Hribar, blagajnik; Jacob .Jereb, zapisnikar. Pes kot sluga. sina. Tmel ho petindvajset poma j'ra'ev. ('itn! bo z nnjv> v,;o naglici petnajst minut. Potem mu bo se-jj«'! v be.sedo prvi potnaira-*. ki ; t:o istotako čital pctns»jsr minut in tako m- b<>ibt vrstili nepruieho-ma. no," in dan. da b.; ^v.-to Pismo I »•••ečitano «lo konca, l -paj«.. «!•« bo-( !.» v ("otrte'k zjutraj'pr«s"-ita!i zadnje poglavje. g jili bo slišal in jih ne bo ni tako, slim, «ia Ameriški n 11 - : i,«'loiika tak« javnost i, ta C«rdin<>v '»če in Orju-'^ak položil-) di na «>ba nekako c.uako pri sr«'ii. utrnila bri-tkn v tak t« ('rožnik j«- pa vršil -'o'!>>. K.u-potolažite se. T<»ne i • pa spnejdti v ameriški slovenski jav-r.osti za mučenika z -r. Trunkotn vred. (Mia sl i zaslužila l.tv rj-v venčeik. s -veila ze.lo majčken v trpljenj« z« slovn^kii na.rod. Se.-veda, v gotovih s'nea.rih. pravzaprav v velikih, ni t iko kot bi molt; biti tatu. Toda vsled tega a .lugo^'lavija po mojem mnenj1'.! nima ti*k«» m-očnega sovražnik i pred si-boj. kot se .šopiri. kar (i-rdinov «i'e ne morejo jv> luč iti e nii je lii sol/a. Priseben l>rej -m mu ž«-!ini o «» Hožieu takt« klobaso, da jo bo lahko ua vrat na1 I'kttil. Pozdrav ! Pnuki Friderik Veliki je iint« 4 navado, da >e je zaprl v svoju ga- liiekaj posebno vev.I •hot | r'.in potem, ko je delal eci! dojMildan v pisarni in se 'havil z nepri jei tiiini državirmi p«isli. Kolikor bolj se je staral, "toliko Tiol j >e j; i raZburj.nl pri «lelu, nakar si .;e i-kal oložen.ij). v J)e!aM <\ * Sloveniji in po Jugoslaviji sploh je precej ra/vita trgovin« z belimi sužnjami, ltn ^reme ženske zva.bljajo k sobi mlade dekli- , , ••• , . i • - • ..........ee, stare po petnajs't ali šestnajst \ vo.)i galeriji, ogledujoč st timet- . t , let, pod pretvezo da jinn bodo pre a 'iieta. ako jc pri v>uo»nu trdo 11 ' . . »kriiiile divbre silužbe. Kakorliitro znamenje w tlela. Ako •zamrl vrat igralnic«* kljub ti niil i/g<* voru zatvivril in lopa vila Kazino i**id H« i»a"'! 1 vstopu ime v i^vi^uieo nad lUMVO di irarj<-v, četudi je po-luval.i igra'-nieii samo pet «lni. Strela je ubila v Tojincih I ri Ptuju A le-a SMaka. I< i vedri1' ua i pod "visokim dreve--oni. Prvi pes vrh Triglava. .. Ljubljanski trgovce Pavel S. s * je napol i! s tovariši na Triglavsko pogore. S stil m i j j.- v zel tudi svoj«g I psa Mak.-a 1 >o gr 1»«*na proti vrhu je še š'!o. toila kako to i»;i je pnivM/.al «b>-loma k pilsiin t«*r s pomočjo ž« p-nega robca, pritrjenega na pasji prsni opremi nesel preko nevarnega sedla do vrha, dr/eč gn v zobeh. Na Triglavu zbran', p«*stf-niki so začu h*no gledali iu nav.i l j; i j*ojav. koči «loli pa je i/.javil s() let stat i bivši votlnik, ki je bil že «'•• / "»OO-'krat na Triglavu, «la je-bil t«» pi vi pes. ki je prišel vrh nagega velikana. . st vo kati v itnenu ameriške slovm^kej. , . . ..... , . , , , . . !.!<• ležal pokojni elan »Tolin javnosti, pae pi lahko v 1u1en.11 ti- , .. .. .. .. . , , na mrtvaškem' odru. Dopisnik tr- stih par oveie, ki imt >«<• siiepo si«*-1 . . , . ' . , * .v 'di. da so se elaiu društva sv. IVt- de. In prtiiieN(?t jun je na 1is-«>im- . ,, , .... . , ... _ ' . _. . ta in ravla veselili in plesali, in darov, /a ixwt! — nravi Ljub- , .. v r * . ... "a 'M'0 toliko smeha m vpitja. Ijauean. Pa me.mla niste naicJu , . . ..... , • • J . . i da tu bil lahko slišal tudi pokojni. Svojega pa muka. Samo b se« 11 ca, I ..... j Mi odborniki društva sv. Petra Mino ivajnunijsa iskrica provo- |. , .... j in Pavla. st. :5.">, ,l. S. K. .J. tukaj kacije — pa sani Iv*g ve kaj bi sc.. . ... . o v izjavljamo, «ta s«» gorenje trditve zgodilo . Pravi glasbo K. S. K. .. , / , . , , neresnične, oziroma navadne lazi Jed note. ' . . . , , v Dejstva v t«*j zadevi so slede«-a : Kaj bi se -zgodilo? Ooet« hi za j Društvo sv. Petra in Pavla, jopič potegnil orožnik s pro^j;{5 JSRJ nj ir|lfUIo loh no. ra. kjer se je Šopiril, to je vse, kar j jM,nc V(^]it.e dm. ir, av?rust(a t U 1,111 sre X I kakor trdi dopisnik v U. S. Zad- Kaa- se beračenja tiec. m Ame-' njn veselica, ki jo je društvo prilika poklala pogrebnika iz CV ve- j miii0, se je vršila dne 4. julija, landa h poverjeno mu nalogo, naj , 1925. ojH»cje doipov in prepove' 2. Noben Član društva sv. Pet-v bodoče proinje, ali kar »i bodi • rn \n pav]a V\0SH\ na veselici. Lloydell, Pa Nekoliko odgovora na dopis v CJlas-ti Svfibod'*. št. SO. z «lne J v«'d«di, ka.ko naj ga pokličejo h avgusta l!i'J."». — D«»pisnik na-) kosilu. Kadi tega so se zafvli popada dobro ime društva sv. Petra in Pavla. št. :{."*. .J. S. K. .1.. s tem ,«la trdi, da j«' omcujetio dru-prireililo jL-«>-.«*lico času k«» lleršič oddajo v razne javne hiše, kj«*t* so za v«»čje ali manjše s\-«vt«» na ta?-polaigo bogatim sladostras-t nikom. J11 gor-ilovan.ska »sodnij^ka oblast j«- s«5VHxla postigla vmes ter je napravila koiuK* tiMiii'ii zločinu. Pri tem je pa napravila nov zlo- .1 n/evat i psa. katerega j«- imel l'V!der"'k \'«*lrki najrajši. Tega so ► premrli «1«» vrat ga^lerije in tam ie zavel praiskaiti |h> vratih. Ko j«» kralj to slišal, je vedel, da treba W je obsotlila nekatere z vod* iti ko.it in od.v'l je iz gaileonje l,,CP ,n li,it'»ik" samo mnogo bolj dolin* voflje kakor j«* dva tndna '/,,'K,ra' bil vstopil. - j * Na Snežniku bodo Italijani 11a-j pravili kočo t«*r .p* innMiovali p<» V MULO AM VESELICO podobnega. Za take raoprave ima Amerika doVolj nkniene može. Hr. Grditoa je /onaik, bled sicer L ki 8e je vršila dne 15. avgusta. 3. Kar se tiče smeha in vpitja, gA je bilo na omenjeni veselici katero priredi v to svrho izvoljen ((iabrieUt D'A.nnuntziju. Slavnosti odbor; čisti d«)biček j«» namenjen v *» • bo udeležil tudi mini^ct-rsRei društveno blagajno. Vsi Slovenci s predsetlnik Mittssolini. prošeni, da pridejo na to veselico, I S Snežnika je krasen razgled, ker svirala bo taka godba, kakršne Vitli se po vs«\i Ktri. daleč nn Slovenci v t«*j naselbini ne pomnijo, Knmt^ko, i>o \-semi Printorjut. sko-namreč godba iz Columbus, Oliio, ro «loli do Benetk. (Wrights na šest komadov). Jamči-j Ko bo MuNolrni užival ta rozino vnaprej, da bo vsakdo zadovo- glerl. naj eno zapomni: ljen. kdor se bo udeležil te zabave, j Po teh krajih živi narod, kate-Veseliea se bo vršila 1. oktobra, v rega je Italija na noeuven način četrtek zvečer. Prieetek ob 9. uri ospelarila za modno detJščimo; na-zvečer ter ho trajala do 1. ure po-'rod, dz. Prava lutrijo/snost na razstavi je bil največji č«*v«»lj na svetu. ki s«* imeinu.je HimlciiiAmrgov iVv**lj. Še>;t čevljarjev v Delxd-ntt ir debilo ta ogromcui če vel j .*»() ur. rVve-1 j jc visok metrov, podplat je dolrjf UM) cm, šir«'k 7:? cm. pet«» visoke 27 ejn. Porabilo se je 10 \v>h>v-k'h kož* »n za pe.ilpbut 100 funtov uxnja. K čevlju j«* prevrtana ostroga kat«*re kolešček ima v premeru f>0 cm. Beseda pesnika Jean Paula. - - ■ ......— ■'■ ■ - — ' V dmžlii. v katf.ri se je nahajal Jean Paid, se je ra^i>ravljalo o vrednosti človeških čutov in ka-t«*ri meti njimi je najpotrebnejši. Duhoviti pesnik se dobate ni ude-lčno vprašali za njegovo mnen.>e, je rMceil na 'krako glede na spor o okusu m duhu: rajši ibreiz okiesa kakor , brez duha. 1 ma iim fiiiiiii CLAS NARODA, 15. SEP. 19!?- A. P. Čehov: Komik Komik Ivan Akimovič Vorobjev Sokolov jo vtaknil roko v žepe fcvojili hi rok i h hlač, obrnil s«' j<* k oknu in uprl svojo lepo oči v okno nawiprot-a^ hH»e. V ti.niui jo minilo pet minut. — "No-tin!" je zazcljala naivna Marija Andrejema. "Zakaj pa molčite, van Akimovič? Ce ste že prišli in me spravili iz ravtoorttv.ja mi vsaj kaj povejte! Zares ste neznosni . . ." "Jim . . . Radi bi vara povedal neko storijo, pa me je malo sram . . . Potem vam to kar tako naravnost, brez delikates . . . po domače, a vi me takoj Obsodite, za^rneho-\ali se mi bodite. \e. rajši ne j>o-vem. Diždl bom jezik za Zobmi, da me ne vpravi v nr-rečo," "Kaj neki bi mi rad povedal.'" misli miiviui Marija Andrejema. "Razburjen je, nekam čudno gl«--da, menca z nogami . . . Pa mi ven-d ir ne misli priznati svoje ljubezni! Ura ... je res križ s temi fanti!" Komik je stopil od okna k orna-rlei in začni ogledovati škarjice iti akatlico z rdečilom za ustne. "Torej, klim . . . rad bi to povedni. pa >«• bojim, sram me je . . . Povem varn |h> domač-, kakor nas ruski mužik, pa mi takoj zabrusite v obrajz: grobijan! mužik! to in o-no . . . saj vas poznamo . . . Kajši molčim ..." i "Kaj neki bi mu odgovorila, ko ini prizna ljubezen * je vnovič po-ntKlHa nnivnicu. "Dober. ]M>sten fant j«-, talentiran, toda . . . ni mi všeč. Pregrd se uii zdi. llodi upog njeno in na obrazu in/i vse polno bradavic . . . (JIhs je hripav ... In vrhu tega še njegove manire . . Ne, nikoli!" Kotnik je hodil molče po sobi, Jpotrm se j«- zleknil v naslanjač in vzel z mize novine. Oči so mu be-Hiilf* po novinali. kakor bi nečesa iskiil«-. potiim sfi >e ustavile na neki črki in zadremalo. "Moj 1 >og ... ko bi bile tu vsaj muhe!" je godrnjal, "bi vsaj ne bilo tako dolgočasno ..." "Sicer pa nima tako napačnih oči," j«- jK>mi>iila natvnica. "In kaj je na ii.j- in še največ vredno, to je njegova skromnost. Pri moškem pa ne igra tolike vloge lepota, kakor duša in razum . . . Nazadnje bi kot mož se ne bil tako napačen. Toda samo tako, na koruzi živeti z njim . . . za vse na svetu ne! In kako me je oni dan pogledal . . . Kar obžgalo me je. A zakaj se boji tega ne razumem!" Komik je težko vzdihni! in kili-nil. Bilo je videti, da mu je molk zelo mučen. Zardel je kot kuhan rak in skrivil usta na stran. Na njrgovont obrazu se je zrcalilo tr-pljt nje . . . "Morda bi se pa dalo živeti ž njim tudi tako na koruzi," — razmišlja Marija Andrejema dalje. "Ima dobro plačo. Odločno pa bi ZA ODPRAVO SMRTNE KAZNI se živelo z njim bolje, nego h kakim oguljenim kapitanom. Dogme, kar( y J,t.douu zbornje že nekaj dmi povem mu, da sprejemam ponud-1 mednarodni kongres, kope^a na-bo! Zakaj bi pa zadala ni roma ku men reformorati kazensko pra- tularec z odklonitvijo i Saj njegovo življenje že itak ni posebno sladko." "Ne morem!" je vzdihnil komik iin vrgel proč novine. Žilica mi ne da miru. Ne morem se premagali! Jezite se, zmerjajte me, povem pa le, Marija Andrejema!" "Toda govorite, govorite vendar! Nehajte že enkrat s svojo neumnostjo !" "Mamica! Golobica! Odpustite mi veliikoduAno ... Na kolerih vam ponižno poljubljam roko . . V komikovih očeh so se pojavile kot grah debele »oL/.e. "Le govorite . . . Kaj torej hočete?" "Ali imate tu golobica . . . kozarček slivovkeI)usa kar gori. Po včerajšnjem kroku imam v ustih take kisline, okside Vn triok^ide, da se noben kemik v tem ne spozna. Verjamete.' Kar želodec se mi obrača. Nikjer mi ni obstanka!" Marija Andre je vna je zardela, •obraz • ji je zmračil, potem se je 4>a vtindar le zdanila in dala komi' :ku koz^rč-ik slivovke . . , Iccpii jo je, postal takoj živahen in začel pripovedovati anekdote. Angleški fašizem. Hi vsi minister za narodno /.dravtvo v Maedonaldovi vladi Mcartblv .ir izjavil, da raizvijajo angleški fašisti M ič jo delavno-fl nejro >e Npbmno nir-sli. Bivši ^oeia-li-tični ministri prejemajo skoraj diievmo grozilna piovedati ..." Zupan je bil užaljon. pa je prosil kralja, da naj ostane nočni čuvaj pri ovojem dosedanjem klicu vsaj še toliko časa dokler biva kralj! v mestu. Fridf i-ik se j<» nawmeja'l. zamahnil z roko iti rekel, da naj 'vstane za vedno tako, kakor je bi-'o, ker v ta zapuščeni kraj noče več priti in so je odpeljal, ne meneč se za na daljine županove požira ve in pok Ione«. ANGLEŠKI KRALJ V ŠKOTSKI NARODNI NOŠI ---- vo in «>eda/uj uporabljena *ako. da nudi zločincu možnost poboljšati se. Poslednji namen kazni ni torej maščevanje, tudi ne svarvlo za individije. ki so nagnjeni k ziočinstvu. nego le Vzgojiti kaznjenca le boljšemu, nravne-jšemu ži\l.lenjn. Zavoljo triga mora biti kazen vedno umernjena individualno. Paragrafi morajo vedno 1-iti tako širokogrudni, da jih more sodnik uporabljal i v s»kladu z osebnost jo obtožmčevo. Itakoadoletni preko 200 umorov, i a v v"seh teh slučajih, so prišli kot poslednji mmtiv v pošte v kriminalni filmi, ki .so k bujni fanbaiziji nagnjeno mladino privedli do zločina. Največ teh zločinov se je zeigodilo v Uniji in v Franciji. Temu bi se dalo od-pomoči «dino z izN-v^riibo fHnwdke ermsiwe, 'kjer cenzura že obstoja, .pa jo je trdba poostriti. To stališče je zavtzel kongres. rac«« mmilU«.»/ Prejšnji teden ai je angleški kralj ogledal pprado izbranih akot-. nkih' vojakov. Pri tej prilfld je bi! oblflčen v fikotAo juuvkIIW nolo. Slika nam ga kaše v pogynrcru a &ot0lum častnikom. BREZPLAČNO BREZPLAČNO BREZPLAČNO PRISTNIH REZANIH KOZARCEV ZA 35 LABELNOV Star in Magnolia Mleko Izrabite to priliko ter si nabavite teh šest krasnih kozarcev, kot so naslikani, za 35 labelnov Star in Magnolia Mleka. Začnite danes hraniti labelne, in ko jih boste imeli dovolj, jih nesite v bližnjo premijsko trgovino, ki so navedene spodaj ter dobite skupino šestih kozarcev. To darilo se lahko dobi samo v naših pre-mijskih trgovinah. Po pošti jih nc pošiljamo. Labelne s teh kan se izplača hr&niti. Star in Magnolia vsebuje samo mleko in sladkor, pravilno zmešano, za napravo vaših pudingov, polivk, keksov, pajev in dezertov. Pripravno je za vsako jed. pri kateri sta potrebna mleko in sladkor začno. Vasi kavi bo zadalo izboren okus. Naročite ša danes zalogo od svojega grocerja. Ne mudite! PREMIJSKE TRGOVINE NEW YORK CITY. N. Y. 44 Hudson Street near Duane Street 42« West 42nd Street near Ninth Ava~.ii« 1427 Third Avenue near 80th Street 61 East 125th Street n"»r Madison Avenue BRONX. N. Y. 578 Courtlandt Avenue near 150th Street. BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenu« near Broadway LONG ISLAND CITY Jackson Avenue near 4th Street \ TA POSEBNA PONUDBA VELJAVNA DO I 30. SEPTEMBRA, 1925. I SAMO ENA SKUPINA VSAKEMU DAROVALCU. I "IZPLAČA SE HRANITI LABELNE." ZA GOSPODINJE Piie 1SA&ELLE KAY SlovmiHka Kos|M.xlliijn' v Amorlkl vedno z Toswljem Fprojcma na ■Tete. s i>oui«H jo katerih suimore boljše vršiti svoje dolžnosti kot Koapodinja in nuiti. Na toni nn-stu bomo vsak teden objavili eiansk. ki bo z&nitnal vsako «lobro gospod in jo. NAVODILO G9. Navodilo za kuliinjo. ! Domača zdravila. i Z vsakim dnem vedno bolj mm,- , i»„ 0.lst nmiie s platna vodne ZJiavnjo. da je outnund najbolj j,rU ! i^adeže, morate platno najprrj pravna hrana za zajtrk. Zna ust ve- ' zmiVitl. potem likati toliko vt\ uiki so dognali, da "ont" ni samojsa. da bo popoluotnu miUo. l*rediio si umivate noue iroreie- boKnt na proteinih. atiijiak vsclm-ji- ve«" mast i kot katerokoli «lr«uro žito. To :.dtavo hrano biiik. Najbolj je razširjena upomlia '"rolled oats". i»o naslednjem navodilu I h »ste lahko napravili okusne iu zdrave muffiusc. ki tu do Iniljši k*»t vsi. kar delali. (»ATM K Al. MIFKINS nitu seiiH-uoiu. razredi-ile ^ort-ir-o v mrzli v«Hli. \a ta naeiu >e vam ne bo iroreira prijemala 110^ iu ne bo povzročala ll^rijev. <'«• p.iUiluate koseek baržuua v iiotraujost r-evlja. se vam m^avire ne bodo trgale. Akt« lioeete ojaeiti 5/fi iue ua krte jih <1 osle j ; taeL ki je postala mehka, jo )h>iuo-t»• v vriK-o uiiluieo. kateri ste pri"lejali nekoliko |>e«-ivj»eca jla. Jejte »losti nakar naj stoji pol ure. 1'rideuite j SJI,'jn hi svežega s.h ivja. Pijte ko-molasses. sol. mast in utepeno jaj- j lik,,r d.^ti vo le. Ko ste na ee. Stresite skupaj moko iu jMi*iv- Kl«'Jt«\ da Imste vedno »Ki- ni i»rašek. 1'rldenite zmesi. Vlijti-v dobroliama/.aue iuebiio ee jo U|M>rabtjate kot solato. krival v alkohol. St4>-pito malo parafina ter napravite najmanj eetrt inett debel pokrov, l'arafin s»» bo skreil iu imeli boste neprodušen |K»krov. prti iu da l>os;< bavljali. It.Mlit. aktivni. dobro virtnlaj vstajajte. vedno dol»r«> pri'-kolikor nio;4o«'t- «pite ter zjutraj Osebno zdravje. Zac'-etek šo!i> pomeni, da je koiiee poletne svobode fantje iu dekleta • morajo p.nlvnVi redu kojeira vsak del je nadzorovan razen je»l. \'se jHiletje je skrbela mati. da s;> imeli otr«M-i luoeiut telesa. Sedaj pa nosijo olroej s\o.j lune seboj ali pa kupujejo v k;iki priHlajalni po-le^: šole. V Kadlijeui slueaju je n- pati. da je v prodajalni velika izbira, da so taui rai.ua. tek vzbuja-I joea in okusna jedila. <~'e n<-si tnik lune sef>oj. mati ve. kaj mu da. pri teui ni sigurna, ee bo otrok Inne »».jedel. Njena naloga mora biti torej lune tako pripraviti. • da si ^a bo otrct hotelska traaretlija. Si-cer s - razliknJ,ie ob oJileajmh, ki se končujejo s timponi iti sajnokre-soiii, anijKtk bas raditega je ž.a-lofstmejša, ker je maralnejsa oil dr ucik. Zgodilo se je talk ale: V hotel "Pranzemkihof" na Dunaju je prišla te dni zjutraj policija, tla piv-«rle>da lokaJe in legitimira stanovalce. Par deklet, ka'tere je zalotil komisar z nočnimi tovariši v spalnicah, se je moralo obleči ter sl<-iliti dcttefcthom na policijo. Nič liudloga sluteč in izvi-šu.joč le svojo dolžnost je po-trkal komi-ar tudi na vfata sobe št. 50 v četrtem nadstropju. bi vnaprej vedel za usodne tposledice svojega koraka. bi neimaira opustil službeno dofcžnost v tem siiučaju. A naključje je hotk^o drugače. V tej sobi je prenočevala z nekim gospodom mlada šivilja FVi-cL Na trlkanje policije je gostpod f»dprl. Komisir je pogledal po sobi in je videl, da ima mož družbo. "Vi d^kle", se obrnil k mladi dami. ki je sramežljivo lezla pod ponjavo, "Hitro vstanite in se obleeite. da stopite z nami na komisar i jat l71 Po teh besedah se je obrnil in zapustil sobo. Frici h? je naglo obletela. Treska se je po vsem životu. Ko je bila opravljetna, je .^imrknila v sobo »t. 52 ter je prosila gospoda, ki ima tu svoje stalno prenočišče, naj jo vzame pod svojo streho v varsfvo. Gospod je pristali ua dekle+oVr prošnje. Ne da bi Vedel 7.a kaj prav sa prav igre, je še& iz spalnice ter oapm*vil par korakov po hod- niku. Racija je bila medlem že dovršena. Komisar je prešli d svoje žrtve, primerja'! prijavnice z Osebami i.u podatiki ter hotel že oditi, ko se domiMi, rosnim go«sj>odoni komisarjem. ki se pripravlja, da jo pošlje na zdravniški pregled in ji potem napiše knjižico, ki jo opravičuje do poeestovanja in prodajanja tele-a. Komisar r> moj;el razrimeti slučaja. Kaj takejra =t"» mu ni še pr?-petilo odka.r je v praksi. Nahrutii je torej vratarja ter zabteval od ^jejra. da mu poišči« žrtev. Šivi-.ilja pa je v tem časni naprar\-ila svoj". Zbrala je vse moči. se vzde-la na ]>oohiieo. "kjer bo naj-brže izdilmila s%-ojo užaljeno in osramočeno dušo. Tn vendar bi bii •komisar lahko preprečil to tragedijo, če bi bil manj služben in n«?» ikelifko bolj dostopen pojmovanjiu Iponižaiu^ga človeka. Kazen za zapeljivca. ro: vrv, meč in pi^taii. Tako je Koncem IS. stoiooja je vladal j bilo mladenki prepuščeno, da i/.- na angleškem oloku Matiu ta iz- i. - _ ^ , ... ° _ ! reve soairo nad zsipeljtvceiu in ni- redni običaj: ako je doslej neo-1 .... , „ i t i . • cer tla sc ga obesi, ali obiHavi ali niadezevano dekle tožilo svojega Kapeljivca in bil pnnl sodfščem jdl1 lllora ž PoroC'hi- V/' /.a kriviga spoznan: je izročil .so- i reitaio redki so bili slučaji, ko je dnik tožiteljici tri stvari na izbe- dekle pograbilo i»o vrvi ali uv vu 1 ANTHONY BIRK HIŠNI JN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOB Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo, ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO. VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 1811 Stephen Street Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Evergreen 2854J Naznanilo. ROJAKI, NAROČAJTE 815 NA 'OIJAB NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDBUStNIB DRŽAVAH \ vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v 'staro domovino. DOLARSKA IZPLAČILA — izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pri-"stojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3%. POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH — izvršujemo najtoeneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena. DENAkNE VLOGE prejemamo na "Special Interest Account" in jih obrestujemo po 4% mesečno obresto-vanje^__ • ^ ^ NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŽRA POSLOVNICA FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Stresi, Nsw York, K. Y. GLAS NARODA, 15. SEP. 1925. BRIQITA ROMAN. — Spisal C. M. Za "Glas Naroda" priredil G. P. 12 (Nadaljevanje.) Na meji dveh kraljevin. Su.šibk - Boka, v avgustu. Če se pripelješ iz Slovenije v Hrvatsko Pri m or je ter izstopiš v kih dvajset metrov dolg ledvtn lr.ost, ki je za nekatere vir sreče in zadovoljnosti v kupčiji, za diru- Sušaku z namenom da obiščeš Re-Jge pa zopet vir gorja in jada. Ta — Kr&sno, krasno, — je šepetala. Kakčno krasno posestvo! Kako bogata mora "biti ta gospa! Že samo negovanje tega parka mora stati premoženje. Ko je prekoračila park v dolini, je pričela korakati vkreber. Sempatam jc zadržala korak ter -zrla v^.radoščena nazaj. Čim višje je vtopala. tam lejfei je bil p>res»l«nl. Ko je doo sledila vzgledu svojih prednic. Zopet je poročnik sikomignil z ramama. — Kdo ve, — mogoče bo imela srečo. Gospa Klavdina daje vedno prednost lepim ljudem. — To veste pač iz izkušnje, kaj? — se je smejal stotnik. — Kol najlepši poročnik v mestu ste si jo gotovo že pridobili. — Kdo ve? Stara dama je zelo skopa z besedami. — Če bo pustila to lepo d Iklico v hiši, bomo zopet enkrat lahko naslajali oči, — je menil stotnik. Pričela sta govoriti o drugih stvareh, a prvi kot drugi je mislil na lepo deklico, katero sta videla v panku. 1* pi poročnik Frensen. nečak notarja dr. Frontna. pa je že koval osvojevalne načrte. Pri tem se je samozavestno smehljal. O njem so govorili, ne po krivici, da se mu me more za dolgo ustavljati nobeno žensko sref. V. Ko se je Brita, vračajoča se z izprehoda, bližala hiši, ji je zopet vpadel pogum. Obenem pa se jc je lotil pravi strah pred tH:m*iitkom, ko bo morala stopiti pred gro-po Klavdino. Imela je še toliko časa, da uravna svojo obleko pred ogledalom ko so jo poklicali k go spe j. Za jut rek se je scrviralo vfisti sobi koit dan poprej čaj. Gospa Klavdina j> bila že navzoča ter je zrla Briti nasproti. Izgledala je bleda in trpeča. Brita si je morala priznati, da ne kažejo poteze njene gospodinje nikakega nizkotnega značaja Zbrala jc ve* svoj pogum, stopila proti stari dami ter rekla proseče: — Milosti ji va gospa, skrbi me, da aim vas včeraj zvečer raz-zalila. Prosim vas odpuščanja. Spomin na očeta, (katerega sem neizmerno ljubila, me je opravil iz ravi*atcžja. Nemogoče mi je bilo še nadalje govoriti o tem, kar jc polnilo dušo mojega očeta kot najsvetejša stvar. Prosim oprostite mi. V njeno veliko presenečenje in veselje pa je gospa Klavdina položila svojo roko na ramo dekbee ter rekla dobrohotno: -- Prav st« imeli, dete moje. Nadležna sem se vafa -zdela s svojimi broztaktnimi vprašanji in ^ler i k 11 pl}iy e gri. ee si pravkar zapustil domačo belo pogrnjeno mizo ali restavracijo v Ljubljani ali v Novem mestu. Postrežbe taiko-rekoč ni. Potniki si strežejo sami. dobe 7.:iči Ojeno in plačajo takoj pri blagajni; čim izpraznijo vrček piva — pa ne ljubljanskega, kajti to ne seže .sem v območje ka.r-lovškejra domačega proizvoda !— že se oglasi na vraitih širokoplečat vratar, ki neusmiljeno kliče, da je treba zop it vstopiti. Ako potuješ z nočnim vlaikom ;n se ti ni treba boriti za prostor, kar pa se porecLkoma dogaja, se >:kušaš ativniti v kot in zadremati. Mesečin«1 ni. pa tudi če hi bila. te pn«ti pokrajina neinteresirameea Proira je monotona, vlak vozi počasi. s? usttaA'lja in zopet premakne z me<č te puste nikova trobenta: do se ponavlja lllirno napre,j. Italijanski karabi-do ranega jutra. V Delnicah se ni(M. poseda, ^ 7iosi prehodnica krajina izpremeni; ob progi -se j počat reške?a kveredore. si na pro-dem in kmalu dihaš na Sušailcu. Na Holofdvoru te ofostopi otro-čad. Vsak ti hoče vzeti prtljago hratno. Narava Sa,ma je oba kraja zvezala, storila, da drug drugega dopolnjujeta, politika pa .ft je razdvojila. Obmejni organi v-poštevajo to zopennaturno delitev. Kdor hoče za vsttiko ceno pri t.i C'TZ most. vkupine brezpose-lnih. Takih gruč pri nas ne najdeš, iker se »lični e-lementi raje podrezajo v ki iti. Tu pa imajo sestanke na najbolj pro-me/tni točki, pred 1'Kontinenta-loro^ in palačo ''Jadranske Plo-vidbe," kjer meji Italija na Jni- ve siLsaškenra in reškega ljaidstva Kieer bi _ž njim drugače postoipa li. Na Reki s? sušaki izletnik na vadno ustavi v kavami 'Central', kjer je dobiti izvrstno kavo "eat" fe espresso", kakor pravijo Italijani. Kava je v primeri s Suša-kom boljša in cenejša, zato ni čudno, da jo hodijo nekateri Suša čani kar stalno srkat na Reko. Mesto kot tako je večinoma zapuščeno in živi \i činoma od tujskega prometa. Ulice so isnažne tu 111 tain se popravlja 'kakšna stavba, ki še kaže opaljena rebra izza časov "božanskega" Gabrijela D'Annunzrja. V enem trenutku te obidejo zgodvinski spomini. * * * Reka j" bila pravzaprav prva luka starega rimskega sveta Tar-Vatica in nelrailcšna. carinska nad-zorovalnica Rimljanov nad velikimi cestami, ki so držale v Oglej, Senj in Dabraeijo. V srednjem veku je spadala pod oglejski patrijarhat. Oglejski patriarh, imovit človek, je mi~sto odstopil puljskemni šikofu. Kot letno odkupnino je morala Reka odtlej jdobavljati škofu v Puli: enega konja, enega soikola in dva bela psa. Pozneje je prišla pod oblatst frankopandkih iknezov. V štirinajstem stoil tju je biila povzdig-njeoa Reka v mesto. Imela je v svoji sredi zvonik v. zvoneeim. Kadar se je ta oglaisrk so se -abrali mestni .ičetje k posvetovanju ter fso sklepali o zakonih. Koncnm 18. stoletja je imela Reka jed va sedc»n tisoč duš. Sole 1. 1775. ise je mesto razširilo. Cesarica Marija Teerrctja je Reko po\Tj»dLgnilla ter ji dala po«e>bne pravice; priključila jo je k Ogrski. Odtlej je bila Reka ek.srpan- m industrije. Toda v neposredni bližini Rdke je živelo slovansko ljudstvo. To se jelo prišelj£ešte ostala brez izrazitega slovanskega narodnostnega značaja. Madžari, ki so se zavedali, da z vsem svojim, kapitalom ne morejo dvigniti svojega jezika na višino meilmarodnega obeevalnega sredstva, so se začeli laskati Italijanom ter so dajali ^nkulnost njihovemu jeziku. Tako je nastala madžarsko - Italijanka zveza, naperjena proti slovanskem ž i vi ju. Na iprejšnje čase, ko se vršili boji med Ogrsko in Bcnetkumi, so Madtžari polagoma pozabili. Kratili so reške ulice z imeni italijanskih mož ter do* iirl: kar so želeli. Končno je" prišla londonska pogodba « določbo, da pripada Reka Hrvatski, za katero pa se taikrat ni znalo čigava bo in kakšno obliko bo imela. Položaj Reke po premirju je znan. Hrvatske čete. ki so zasedi* mesto še pred no je prišlo do zloma aivstroogrske vojske, so morale Reiko izprazniti. Tudi srbska vojska jo jc morala ostaviti. Nato so jo zasedli zavezniki. Vrhovno poveljstvo j? vzel francoski general, ki j-.1 vodil nadzorstvo. Italijani so uvideli, da bi nadaljevanje tega položaja bilo njim v škodo ier so začeli izzivati. Slednjič se je pojavil DrAnnuu^io. ki prišel ustvariti "Re-ggnnzo di f'arnaro " RetVrtke t?.o bile na vojake nore in Reka je postajala —-?tali ja tiska. * * * Dandanes ima Reika 40 tisoč prebivalcev, toda kljub temu številu l judi s * lahko reče. da je mrtvo mesto. Da ne bi bilo tihotapstva. kako bi se Ri'ka preživela? Naši finančni organi 11a Sušaku vedo o tem povedati marsikaj zanimivega. Cela množica Rečamov je jv>-<1 novi zaposlena na SnšaJku in odhaja zvečl tr domov spit. Reka je gotapoidarsko propadla in nima ničesar r arzen kava rem, resta^Tacij in bi'rov. In še to je brez življenja. Če prideš v zakotno ali prvovrstno gostilno, povsod, si na Reki sprejet z odprtimi rokami, povsod ti vljudno in prijaizno ponujajo pro-itor. (ker .se nadejajo o^l teb"1! vsaj nekoliko zaslužka. V trcrno'.inaih ,i-tot»ko. Sussaeainn to dobro vedo. zato ne 'kupujejo doma navadno mič takegaS. kar se dobi Reki zti skromnejši denar. Im tega je zelo mnogo. Reške trgovine so polne svile, čevljev. obIe.k<\ ^klobukov. Čemu bi Suša-ean ali sušaški gost »kupoval na Sttšalku. če lahko precej prihrani z e nim samim kratkim izletom na Reko? Na Reki se dobi klolbuik tvrdke BorsaiUno za' 1">0 Din. ^ doma je mnouro dražji. Seveda, saj je treba poleg trgovčevega zaslužka plačati državno carino! Izplača pa se tudi kupiti nogavice. perilo, svilo. Vse te predmete prenašajo trlhotaipei in tihotapke. katerih je na Sušaku precej, tako da ima policija in carinika kontrola ž njimi velike preglavice. Časih je kateremu sreča mila. drugič pa zaglavi. Je že tako. vselej ne nvore imeti nepoštenjak sreče. Edino, kar ti dovoie carinski organi prenesti preko meje, je polni želodec. Naješ se lahko 11a tiretanje parnikov - Shipping Ne»> 16. septembra: Berenearia, Cherbourg. 17. septembra: Belgenl&nd, Cherbou Deutach-land. Hamburg. 19. aeptembra: Olympic, Cherbourg; Rotterdam. Rotterdam; Suffren, Havre; Orduna, Hamburg; America, Bremen. 22. septembra: Resolute, Hamburg« 23. septembra: Mauretania, Cherbourg; . Ze eland. Cherbourg; Ohio, Hamburg. M. septembra: Paris, Havre; Pres. Roosevelt. Bremen. SO. septembra: Aquitajila, Cherbourg; Pres. Harding, Bremen. 1. oktobra: Lapland, Cherbourg; Columbus, Cherbourg. »Bremen; Cleveland. Hamburg; De Urnsse, Havre. 3. oktobra: Leviathan, Cherbourg; MaJ stlc, Cherbourg; France, Havre. 6. oktobra: Pres. Wilson, Test; Reliance, Hamburg. 7. oktobra > Berengarla, Cherbourg. 8. oktobra: ' Pittsburgh, Cherbourg. 10. oktobra: Olympic. Cherbourg: Ocorne Washington, Ilremen; Andajila. Cherbourg, Hamburg. 14. oktobra: Mauretania, Cherbourg; t„a Savois, Havre; Berlin, Cherbourg. Bremen. 17. oktobra: -- Paris, Havre; Homeric, Cherbourg. 21. oktobra. Aquitania, Cherbourg; Suffren, Havre; America, Bremen. 24. oktobra: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; France, Havre; Martha Washington. Trst. 28. oktobra: Berenj;ar-a, Cherbourg; K<.»chnm-beau. Havre; Pres. Roosevelt. Bremen; Arabic. Cherbourg, Hamburg. 29. oktobra: Columbus, Cherbourg; Dcutschland, 1 tamburg. Naravnost« Jugoslavijo Potujte na velikih parnlkih, ki pristanejo tako v domovini, da Je treba potovati le par ur z železnico. Nobenih vizejev ni treba. IZLETNIŠKO ODPLUTJE PRESIDENT! WILSON 6. oktobra MARTHA WASHINGTON 24. oktobra. Cona za Trst ali I>ubrovn.ik. tretji razred $100. vStevSi davek. Tja in nazaj $162 in davek. Železnica od Trsta do Ljubljane samo $1.06; do Zagreba $1.9<>. do Beograda $4.75. Vnaprej plačana vožnja od Trsta do New Yorka samo $107.50. Posebne cene za vožnje tja in mtzaj. Najboljše cene in najbolj ugudna pot za potovanje. COSUUCH LINE 01 TRIRSTF Phelps Bros. & Co.,£ We,tvst;- r 1 New York proslavijo. Obe državi toči le k a- xinna toflka madžaHke trgovine Proti bolečinam v hrbtu, straneh, kolkih in v prsih, na otekline in krče rabite Several Gothardol, Hišni liniment za mazanje zunaj ki hitro prežene revmatične in nevralgične bolečine. Cena 30 in 60 centov. Zahtevajt* nojproj pri fekuju. W f SEVERA CO CEDAR RAPiOb. io.NA Reki tlo jflto.ga. Ko se potnu vračaš čez lesena most zopet v Jujro-nlavijo, te dodobra premeri kara-tjijnijer. ki običajno med zobmi nekaj zammira. Ko ogilciduje |ire-hodinieo, na-to (»a pride« v kremplje fi-ua near jem. Iu ti so si s-\-esti ovojih df>lCTiosrti. Peljejo te v lo-isnio «oft)ieo, kjer te stražnik pre-ti-pa tin .št^le pottqn wposjti. ko so jo prepričal, da si nedolžen. Vseeno pa >inieš iz Italije prinesti to. k;ir neobhoiSno portrdbuješ; čevlje na nojrah. klotuDk na plavi in srajeo na /ivotu. T epa ti menda nihče ne krati, (ločini je deset parov no-pavie že opasen tihotapski poskus. 8q>loli so tihotapska sredstva zelo rafnmira/na. N;tšlo se je že. da po ljudje tilvoitapnli svilo v votlem dnu voza. v deiielih padieah in — kar je pač -na.jenoNtavnejse —pod obleko. Zdaj je tudi to prepreee-i no. Kdor je le količkaj sumljiv, mora odpai-^ati svoj trebuh, in če: je preveč ovil okolu njejra. pa za-i dene ka^.on. Tako sikrhi nema ravni položaj Reke iu £>u5a/ka, da je življenja r.a tem mejnem sektorju vedno bujno, živahno in pisano. jZjutraj' se va.le celo množice ljudi sem. Eni prihajajo na delo. drupi prro-do na obisk o. po poslih Ln opravilih. In vsaik prinaša in odnaša nekaj. tako. da se izpuha in dobiček končno .krijeta ter jrlasno pre-kričujeta diplomate, ki so storil* veliko krivieo s tem. da so prisodili Reko It aH j i. mesto da bi ji diili znača j >?vobodne l^ike! ALI VESTE — f:a je koncert ir.Llo ljubi janskot pevbiko d roštvo " Lju bTja.nWk i Zvon" v Beopradu ter je doseglo velik usjH^h. Ali veste, da so Hehnans ostale vedno iste, kljnb tem.it. da jih poznajo in kade že nad petmajHt let ? Nobene izpre-membe v ikaikovosti. Iste Helmarj so danes kot taikrat, ko so bile vpnvič napravljene. Kako se potuje v stari; kraj in nazaj v Ameriko j Kdor je namenjen potovati \ I ■tari kraj, je potsebno, da je na tančno poučen o potnih llatlh, prt | ijagl ln druKlb stvareh. Pojasnila, ki vam jih aamo dati v »led nafte dolgoletne lxkufinj* Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki Imajo kabine tudi v ILL raaredu. i .1 Glasom ne ve aaselnlške postave - ki je etoidla ▼ veljavo b 1 julijem 1024, camorejo tn»li netlržm vljam dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako {»otrebno tudi delj toaadevna dovoljenja izdaja ir<>n> ralnl naselniSkl konifsar ? Wnsh lngton, D. C. ProSnJo za tako di voljenje se lahko napravi tudi New Yorku pred odporov«nJem. tri M pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejie odredbe. KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA Kdor leli dobiti lorodnlka «] svojca ls starega kraja, naj nam prej piSe sa pojasnila. Js Jufcoala ▼lje bo prlpnfiCenlb t prlbodnJU treh letih, od 1. julija 1924 napre vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa aamorej dobit! sem žene in ctroke do 18. le ta brea, da bi bili Utetl v kvoto. T rojene onehe se tudi ne Ktejpje kvoto. StarlSl ln otroci od 18. d« 21. leta araerlRklb državljanov f Imajo prednost v kvoti. Pilite a pojasnila. Prodajamo voane liste aa tm pre ge; tndl preko Trsta ss morejo Jv-goslovanl sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., Hew York Prav vsakdo— kdor kaj lič«? kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT rsakdo priznava, da lmajd Čudovit uaptk —■ IMALIOOUUU ▼ "G las Mar oda tt Pozor čitatel ji. Opozorita trgovca 1b a brtnlko, pri katerih kup« jata ali naročata in sta • njik postrežbo zadovoljni, da oglašujejo^r llatu "Glaz Naroda". B Um bozt« vztregfli vsam. - Uprava "Glaz Haroda' \nVRRTTSR in GTjAS NABODA Pozor rojaki! / V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, N. Y.v