Poflt-nfnn nlsfcina » trotovitH
Teto T XI
V Ljubljani, v torek e>. sptembra 19TV
Ste v.201 a
Cena I Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo t20 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi «1.6/111
SLOVENEC
Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Cek. račun: Ljnb-I lana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7561 Zagreb štv. 30.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2<J92
„Nemiri" na Irskem
Časopisje je zopet polno vesti o Irski. Ker
ie Slovenec že od nekdaj iskren občudovalec rske in v boju za narodno svobodo neugnane-ga katoliškega irskega ljudstva, smo dolžni, da stvarno in nepristransko raztolmačimo položaj, da ne bo kdo nasedel netočnim poročilom iz angleških virov, ki dajejo napačno sliko o Irski, ker hočejo pokazati, da zmaguje ona strnja, ki je za sodelovanje z Anglijo, nad strogo irskim pokretom, ki ji blešči pred očmi vzvišena ideal narodne neodvisnosti vsega zelenega otoka.
Irsko vodita danes dva človeka, ki predstavljata dve različni ideji: Valera in Cosgrave. De Valera, sedanji ministrski predsednik in dolgoletni tajinstveni, da, podzemeljski vodja republikanskih Ircev, ki so se leta 1916 uprli Angliji in se pet dolgih let neprestano borili, dokler Anglija ni bila prisiljena, da vsaj delno uresniči one ideje, zn katere je irski narod krvavel od časov kraljice Elizabete brez pre-stanka in brez oddiha skozi 400 let. Cosgrave, bivši ministrski predsednik, je tudi dober katolik in neoporečen Irec, toda on predstavlja bolj tip onega Irca, ki so ga stoletni narodni in verski boji izmučili, ki je pripravljen zadovoljiti se tudi z manjšim, samo dn doseže mir. Cosgrave je iz one plasti Ircev, ki jih je dolgoletni stik z Angleži navadil na življenjske udobnosti, ki so ml Angležev prevzeli nekatere kulturne osohine in so zaradi tega kar pripravljeni žrtvovati nekaj od strogega ideala, samo da se ne prestriže nit telesnega blagostanja. Med tem pn je de Valera po krvi in po idejnih tradicijah potomec in dedič onih Ircev, ki jih občudujemo v našem romanu »Rory O More«, ki so dali vse, svojo kri, svoje premoženje, tudi svojo zemljo, ki so sprejeli rade-vojje najkrutejša preganjanja in naposled šli v izgnanstvo, od koder se sedaj polagoma vračajo — čudna so potil božje previdnosti! — da nadaljujejo boj za ideale svojih očetov in da pokntoličnnijo Anglijo v zahvalo zn to. ker jim je pred 500 leti hotela iztrgati iz srca njihovo vero.
Irska je bila v srednjem veku gosto obljudena dežela z visokim kulturnim življenjem. Od 11 milijonov je radi angleških in protestantskih nasilij prebivalstvo padlo na 4 milijone, ki so bili najemniki liti svoji lastni zemlji, potisnjeni v hribe, socialno manjvredni in kiil-turfto zaostali. Toda njihovega odpora vse fo trpljenje mi zlomilo. Vedno hujši je bil irski krvni in idejni pritok iz Amerike, jz južne Afrike, iz Nove Zelandije in Avstralije in pod žigal sinove, ki so ostali priraščeni nn svojo grudo. Predstavnik teh Ircev, ki niso ničesar pozabili, je de Valera. Zastopnik onih, ki so v borbi nekoliko onešali, je Cosgrave.
De Valera in Cosgrave imata svoje organizacije. Prvi stoji nn čelu brezkompromisnih vitezov usode (Fianna Fnil). drugi pa si je pri lanskih državnih volitvah ustvaril društvo vojnih tovarišev (Army Comrades Associntion). Ker pa kot osebnost Cosgrave ofl daleč ne dosega popularnosti de Valere, je pridobil za svoj pokret pred par meseci odstavljenega poveljnika irske civilne garde in bivšega poveljnika irske državne armade generala ODuffyja, ki je Cosgrnvejevo organizacijo prenovil," jo preuredil v bojne čete, jo oborožil, oblekel po fašističnem vzorcu v modre sra jce in jo slednjič prekrstil v narodno gardo (National Guard). ODuffy je mlad in energičen ter je od svojih ponovnih obiskov v Rimu prinesel seboj nekuj privlačnega, kar vsaj nekoliko vpliva na bolj romantično razpoloženo irsko mladino. Narodni gardi torej daje Cosgrave svoje genialne govorniške zmožnosti, general ODnffy pn svoje organizatorične sposobnosti in — kar tudi vleče — neko vojaško — junaško zunanjost. Tej organizaciji narodne garde ali modrih srajc, k! jo vodita Cosgrave in ODuffy, so se pridružili tudii irski veleposestniki," bogati kmetje, imenovani Cunnan na n'Gnedhnel (Zveza ngrar-cev), ki so prej svoje pridelke prodajali v Anglijo in jih je protiangleška politika de Velare spravda ob velike dohodke.
Vmes ali bol jše rečeno nad obema nasprotnikoma pa leži tajinstvena senca Irske republikanske armade (Irish Republikan Army — I. R. A.), ki je protipostavna organizacija, tajna, na zunaj nevidna, a o kateri vsakdo ve, da je do zob oborožena. Irska republikanska armada je ona podtalna bojna organizacija, ki Je vodlila irski upor leta 1916 in s pomočjo katere je Irska dosegla delno samostojnost. Ker je neuklonljiva v svoji zahtevi po popolni svobodi in si je postavila kot ideal svobodno irsko republiko, jo je Cosgrave hotel razpustiti, ko je bil predsednik vlade, a jo je de Valera, ko je lani prevzel vlado, zopet pustil na miru, saj je bil za časa irskega upora sam njen tajni vodja. Irska republikanska armada s sedanjim položajem ni zadovoljna, ker ona bi rada videla, da bi razvoj šel hitrejše. De Valera tudi za njo dela še prepočasi. Dokler bo de Valera šel po zasnovani poti naprej in bo rezal vezi med Irsko in Anglijo, sme računati na njeno pomoč, v nasprotnem primeru pa bi brez dvoma nastopila, dn proces neodvisnosti pospeši IRA stoji torej nekako v ozadju, a njena moč, ker je tajna, je velikanska.
Naslanjajoč se torej nn svojo lastno organizacijo, Fianna Falil, ki jo dosedaj podpira tajinstvena IRA s svojimi trojkami, se mora otepati de Valera svojih nasprotnikov, ki izkoriščajo resne, gosjiodarske težave v prilog svojih pokretov. In težave niso male. Irska je prej izvažala v Anglijo zn 11" milijonov funtov vrednosti. Odkar jo de Valera začel izvajati profi-angleško politiko, se je slednja zaprla in irski izvoz je padel nn 59 milijonov funtov. Državni dohodki padajo, stroški pn naraščajo. Cosgrave in O Duffy nnpeljnvofa vodo nn svoje miline toda z manjšim uspehom, kot sta mislila ali kakor bi angleški listi rndi dokazali Padec izvoza je udaril v prvi vrsti veleposestnike, ki so itnk že v opoziciji. Mnlj kmet sicer tudi mani prodaja, n boljše je. Prej je vsa živina šla v Anglijo, danes, ko je izvoz padel za celih '0%.
Amerika na prelomu dveh dob
mmmam mmmm.......u i^vRsuam
Trdovraten odpor ameriškega velehapilala proti Rooseveltovim načrtom
New York, 4. septembra.
Velika akcija predsednika Roosevelta za obnovo narodue industrije, ki jo vodi general Johnson — urad, ki mu je ta naloga poverjena, se imenuje »Nira« (National Industrial Recovery Act) — je zadela na velike težkoče. Te težkoče so privedle do tega, da je podpredsednik Nire, Cates, podal demisijo na svoje mesto. Govori se pa, da bo odstopil tudi Hanchok, načelnik izvršilnega odbora te organizacije. Formalni vzrok teh demisij je v tem, da ti funkcionarji ne soglašajo z generalom Johnsonom glede izvedbe Rooseveltovega načrta. Dočim namreč Johnson opira izvedbo svojega gospodarskega in socialnega obnovitvenega programa na obstoječe delodajalske in delavske organizacije, ki naj bi sporazumno med seboj ustvarile nekake korporacije kot voditeljice narodne produkcije, pa je Cates mnenja, naj bi sc ustanovile čisto nove organizacije, ki bi bUe neodvisne tako od obstoječih industrijskih združb kakor od delavske unije.
Rooseoell mora svoje reforme poglobit i ali - k?p tuUrati
General Johnson pa razlaga te demisije s tem, da je gospodarski in socialni program Roosevelta stopil v nov štadij in da je zaradi tega treba, da se vodilne osebe izmenjajo. Roosevelt bo namreč pri-moran, ako noče, da sc njegova gospodarska in socialna reforma izjalovi, poseči po čisto drugačnih sredstvih, da jo izvede, in bo sploh moral svojemu načrtu dati veliko globljo in širšo podlago, nego je ona, na katero je postavil svojo reformo v prvem zamahu. Tako, kakor sedaj izgleda njegova reforma, ki hoče doseči primeren življenjski standard, kakršen je bil leta 1924 in 1925. tako da bi se plače delavstva ne zmanjšale, obenem pa delovni čas znižal, ni pričakovati tistih uspehov, ki so si jih obetali Roosevelt in njegovi prijatelji. Roosevelt je podoben zdravniku, ki hoče ozdraviti bolezen ob nienih simptomih, nc dn bi zdravil njeue korenine. Kdoi {-a hoče izboljiati gospodarski položaj Združenih držav Severne Amerike tako, da bodo od tega imeli korist vsi sloji in stanovi naroda, ta bo moral poseči po uepri-merro radikalnejših reformah družabnega reda in secialne strukture, nego si |e to zamislil Roosevelt, ki pohaja iz Wilsonove puritansko-humanitar-ne šole, ki hoče ustvariti splošno dobro, ne da bi prizadela komu zlo. Ako torej Roosevelt noče sam uničiti svojega prestiža in se izkazati vrednega diktatoričnih pooblastil, katera mu je dala ljudsko zastopstvo za eno leto, se ne bo mogel ustaviti ob svojih sedanjih reformah in bo moral iti veliko globlje, ako neče kapitulirati.
Splošno nezadovoljstvo delavstva
Danes stoji Roosevelt pred dejstvom sploš nega nezadovoljstva arner škega delavstva z delovnimi statuti, ki jih je ve.-ina ameriških industrij sprejela pod pritiskom vlade. Ti statuti so namreč izdelani tako, da je delavstvo kljub temu, da je sprejet princip krajšega delovnega časa in minimalnih plač, v' resnici oškodovano. Tako n. pr. dovoljuje delovni statut avtomobilske industrije, ki je vsled Fordovega odpora sprejela statut le na največji pritisk in šele potem, ko so ga bile sprejele vse druge industrijske panoge, da smejo lastniki sprejemati in odpuščati delavce na podlagi njihove dejanske kvalifikacije, ki jo presoja podjetnik sam na podlagi tehničnih izvedencev. Delavska unija je takoj izprevidefa, da ta določba nima nobenega drugega namena kakor tega, da število delavstva poljubno regulira po interesu podjetja, to se pravi v sedanjih razmerah, da ga reducira, zato da se nadoknadi izguba dobička vsled minimalnih mezd in krajšega delovnega časa. Tega trika se je poslužilo še 29 drugih industrijskih panog.^ kar je imelo za posledico, da delavstvo energčno zahteva revizijo takih »delovnih statutov«, V Washingtonu so v skrbeh, ker je zaradi tega prišlo do nemirov v Filadelfiji, v Pattersonu in v New Yorku kakor tudi v Saint Louisu, kjer je 70 podjetij stavkujoče delavce izprlo. Ker je pri nemirih nastopila tudi policija ter sta bila dva delavca ubita, 18 pa ranjenih, postaja stvar čedalje bolj resna. Ako se bodo štrajki in izprtja nadaljevala in ako bo nastopala policija, kar po navadi zahteva krvave žrtve, se bo moral Roosevelt ali energično zavzeti za interese delavstva ali pa bo moral izjaviti, da je njegov načrt doživel bankerot.
■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■a
je meso kmet sam, ko je prej živel od krompirja. Pomanjkanje trgov sili nadalje agrarno Irsko, da si ustvarja industrijo, ki ' jo de Valera na račun bogatih veleposestnikov bogato podpira. Široke plasti irskega ljudstva so se zatorej še bolj oklenile de Vnlera, ki podpira njihov želodec in njihovo rodoljub je in vse to vpitje, ki ga zvesto pošilja v svet interesirani angleški tisk, izhaja le iz krogov veleposestnikov in veleizvoznikov, ki so prišli ob svoje znslužke, medtem ko je irsko ljudstvo, ki je v svoji zgodovini pustilo teči kri svojega srca, živelo od krompirja 111 vode, da izvojuje svojemu otoku svobodo, s stisnjenimi zobmi okrog de V11I ere. Modre srajce naj nikogar ne motijo. Od fašizma nimajo drugega kakor srajce. Irec ljubi teater in je rojen gledališki igralec. S svojim humorjem si je pomagal čez |iofoke krvi in skozsi temne globine svoje zgodovine. Modre srajce so teatralna kretnja, ki je čistokrvno irska. Ko se jih bo naveličal, ko se bo njihova romantika razblinila, jih bo brez tuge odložil. Irci so preveč žrtvovali zn svoj idenl. da bi si kdo smel domišljati, da ga bodo sedaj oskrunili, ko so nn cilju in ko je treba le še malo, malo žrtev, da g« doseže io
Kapitol, sedež ameriške vlade
Pasivna resistenca velikih industrij
Rooseveltov načrt so sprejeli in ga kolikor toliko začeli resno in idkrito izvajati majhni podjetniki, obrtniki in mali ter srednji trgovci. Kar se tiče velike industrije, pa je sedaj očitno, da se je od začetka samo potuhnila in se navidezno prilagodila principom Rooseveltove reforme, ko pa je bilo treba reforme izvajati v praksi, je začela velikopotezno zasnovano pasivno rezistenco. Temu se tudi ni čuditi, zakaj veleindustrija je v USA vedno tvorila državo v državi in se ni nikoli podvrgla nobeni kontroli kakor v Evi op j. Ako je hotelo delavstvo izvojevati sebi najmanjlo koncesijo, je moralo začeti borbo, ki je bila podobna državljanski vojni in v kateri je podjetništvo s pomočjo oborožene sile posameznih državnih guvernerjev nastopalo s tako brezobzirno krutostjo, kakor v nobeni drugi državi na svetu. Zato so Rooseveltovi »delovni statuti«, ki jih je sprejela vsaka industrija zase po svojih lastnih interesih, naravnost smešni, ker jim manjka vsaka podlaga v socialno-pobtični zakonodaji, katere Amerika do današnjega dne ne pozna. Amcriiki veliki industrijalec je še danes iste mentalitete, kakor pred 50 in 100 leti, ko jc bil enostavno gospodar sužnjev. In če ta delodajalec plačuje višje mezde in se drži krajšega delovnega urnika, kakor n. pr. Ford, pa zato pusti delavce v teh par urah garati kakor živino in mrtve stroje. V rudnikih pa vlada slejkoprej pravi suženjski sistem in delajo rudarji pod nadzorstvom guvernamentalne policijske sile
in privatnih policistov in paznikov podjetnika, ki imajo absolutno moč. In tako vidimo, da šest največjih industrijskih panog USA slavija izvedbi Rooseveltovega načrta ovire, ki se zdijo nepremagljive.
Ne reforme - ampak socialna zakonodaia I
Kljub temu sodijo dobri poznavala razmer, da bo končno zmagal vladni načrt, če nc pod Rooscveltom f* pod drugim predsednikom. Sovražniki relormc sicer agitirajo proti njej s tem, da je po reformi dobilo dela komaj 1 milijon brezposelnih, da jc življenje vedno dražje in da so cene po magacinih poskočile za 6%, kar jc vse res, toda javno mnenje je kljub temu na strani Roosevelta oziroma njegovih rtform in zahteva samo, da sc prostovoljni delovni statuti, kakor so jih sprejele industrije same, zamenjajo z jasnimi in nespremenljivimi socialno-političnimi zakoni, kakor jih ima Evropa. Treba jc, da sc priznajo delavske organizacije, da se uzakoni kolektivna delovna pogodba, da se sklene zakon o zaščiti dela in da se uzakonijo korporacije. Velike industrije se z vsemi kriplji branijo zato, ker čutijo, da je prišel konec celi dobi neomejene individualne samovolje podjetnikov in njihovih trustov, ki so v Ameriki bili nekronani kralji.
Rdeče zastave v Sofiji
Komunistične demonstracije po vsej Bolgariji
Sofija, 4. septembra m. V zvezi z mednarodnim komunističnim dnevom so priredili tudi v Bolgariji omladinski komunistični dan. Pri tej priliki je prišlo skoraj v vseh večjih bolgarskih mestih do večjih spopadov med komunistično mladino in policijo. Najhujše so bile demonstracije v sami Sofiji, kjer so bile na večih poslopjih razobešene rdeče zastave. Demonstranti so na več mestih skušali postaviti govorniške pulte, pa jih je povsod policija razkropila. Do velikih pretepov s policijo je prišlo predvsem v Ferdinandovem bulvarju, kjer so hoteli demonstranti prebiti policijski kordon in se približali nemškemu poslaništvu. Ko je dobila policija okrepitev, so se komunisti razšli v razne stranske ulice. V pouličnih pretepih je bilo več stražnikov in orožnikov nevarno ranjenih. Po poročilih, ki prihajajo v Sofijo iz notranjosti države, jc prišlo do sličnih demonstracij tudi v Plovdivu, Varni, Rušcuku, Plevlju in Hoskovu. V teli mestih je izvršila pozneje policija hišne preiskave pri ugled-nejših komunističnih pristaših in je zaplenila obilo
obtežilnega materijala ter aretirala več članov komunistične stranke.
Medlem ho je kralj v Angliji
London, 4. septembra (a.) Bolgarski kralj in kraljica sta prispela snoči ineognito v London. V imenu angleškega kralja ju je pozdravil lord Minister. K sprejemu na viktorijski postaji so se zbrali še bolgarski poslanik v Londonu Hadži Mišev, člani bolgarskega poslaništva in člani bolgarske kolonije v Londonu. Bolgarska krajevska dvojica se je nastanila v enem od vodilnih londonskih hotelov.
in državniki potujejo
Sofija, 4. septembra (a.) Trgovinski ministei Gičev odpotuje jutri v Italijo, da se sestane z italijanskim kmetijskim ministrom.
Predsednik vlade Mušanov je sporočil, da je dobil uradno obvestilo, da pride v začetku novembra v Sofijo predsednik madžarske vlade Gombos.
Je vtič in Titulescu obiščeta Turčijo?
Sofija, 4. septembra, m. Večiinn tukajšnjih časopisov objavlja vest. da se romunski zunanji minister Titulescu ne bo ustavil v Sofiji, ko bo potoval ob priliki proslave 10 letnice obstoja turške republike skupno z jugoslovanskim ministrom Jeftičem v Ankaro. Časopisi sicer ne navajajo vzroka zn ta odpovedan obisk. Nekateri listi so mnenja, da je |irece.j hladnosti v bolgarsko-roiniinske odnose zanesel slučaj g. Gorniera radi izjave glede Dobrudže. nn katero je reagiral sam romunski zunanji minister. Nn drugi strani pn javljajo bolgarski časopisi, dn se bo bolgarski kralj Boris vrnil preko Romunije v Sofijo. Ob tej priliki bo baje obiskal roniunsekga kralja Karla in dn bo z njim razpravljal o zbližan,ju med obema državama, čn-sopisi niti z najmanjšim komentarjem ne skušajo odstraniti to očividno nasprotje v roniun-j sko-holgurskih odnosih, kljub temu. dn neprikrito pišejo o spremembi v bolgarski zunanji politiki ter o načrtih, ki uai se nstvariio na Balkana
Vojaška zveza med Rusijo in Poljsko?
„ ,. Par.'Z' 4: *eptembra. (a) Današnji popoldanski listi prinašaj vest varšavskega dopisnika »Dailv Heralda«, po katerih namerava sovjetska vlada povabit, maršala Pilsudskega za proslavo revolucij 7. novembra na obisk v Moskvo. >Daily Herald« pri tej priliki naglaša, da postajajo odno-šaji med Pol)Sko in Sovjetsko Rusijo čedalje bolj-Ji. Ker ,e verjetno, da se bo Pilsudski odzval sovjetskemu vabilu, sklepa list, se sme v kratkem pričakovati podpis vojaške zveze med Poljsko in Kusijo.
Dunajska vremenska napoved: Na zapadu in jugu menjajoča se oblačnost, vendar pretežno jasno.
Zagrebška vremenska napoved: Lahnn nhlaron nekoliko stalnejše z zmerno" temperatura
Zasedanje banovinske ga sveta Herriot v Rusiji: Anglija pozorna
(Prc«l občinskimi volitvami)
Ljubljana, 4. septembra.
Letos imamo it drugo zasedanje banovinskega sveta. Na tedanjem zasedanju gre največ za bano-vinsko uredbo o občinskih volitvah, nadalje za uvedbo obveznega zavarovanja proti toči ter razdelitev izdatkov badnostnega (klada banovine.
S*jo j« dopoldne otvoril ban g. dr. Drago Ma-rušič, nakar je bil prečitan odlok o sklicanju zasedanja ter o dnevnem redu. Namesto g. Iaflika le bil imenovan za člana sveta g. Š. Kuhar. Na predlog najstarejšega člana g. Fl. Gajika je bila odposlana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju ter brzojavni pozdrav ministrskemu predsedniku g. dr. Srtkiču ter notranjemu ministru g. Ziki Laziču. Sledil je daljii nagovor g. bana, ki je med drugim dejal:
Govor g. bana
Glede na položaj, ki zahteva, da se izvede ko-masacija pred volitvami, je bil prvi osnutek uredbe o sestavi glasovalnih list, o sestavi in poslovanju volivnih odborov ter o glasovalnem postopku, nekoliko izpremenjen. Uredba je sestavljena po čl. 51 zakona o občinah.
Obširno je g. ban govoril o problemu komasacije oučin. V naši banovini je bilo dodaj 1069 občin, med katerimi eo mnoge itele komaj 100 prebivalcev. S komasacijo *o s« zrušile stoletja stare tradicije, marsikatera po lokalnih vidikih usmerjena čuvstva 10 ranjena, ali vse to to samo trenotne bolečine, ki jih bo zacelil čat in odtehtale koristi, ki jih boeta imela narod in država. Banska oprava je (tvorila nsdrt, ki bo predložen pristojnemu mi-oistrstvu v odobritev ia ki bo potem postal veljaven temelj nove razdelitve občin dravske banovina. Zaradi nujno potrebnega razpisa občinskih volitev «mo morali komasacijo občin izvršiti tri mine« pred potekom skrajnega zakonitega roka. Ker io vkljub viej painji mogoče napake in krivice, ki jih bosta tekom časa odkrila življenje in prakta, je dana možnost, da ee v naknadnem postopku te krivice popravijo.
Na temelju izvršene komasacije pojdemo v občinske volitve po odredbah novega zakona o občinah. Na mesta imenovanih bodo (topili od ljud-(tva izvoljeni in njegovo zaupanje uživajoči obiin-tki zastopniki, ki bodo mogli v mejah veljavnih zakonov vršiti tvoje naloge uspešno.
Občina predstavlja v prvi vrtti gotpodartko in socialno in ne politično edinico v običajnem pomenu besede. Reševanje političnih vprašanj ne tpada v okvir njenih nalog, vendar imajo občinske volitve tudi političen pomen. Edinstveni pogledi na temeljne tmernice celokupne državne politike morajo biti lastni vsem činiteljem, ki jim je na podlagi veljavnih zakonov zaupana usoda države ter skrb ta blagottanje. Hrbtenico pa tvori manifett Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja. Na,koncu je izjavil g. ban tvoje pričakovanje, da bodo gg. člani banovinskega sveta tprejeli predloženo uredbo in s tem dali možnost za izvršitev občinskih volitev.
Nato ie je oglasil k besedi član g. Tavčar, ki j« predlagal, naj te banovinska uredba obravnava najprej r klubu, potem šele v plenarni seji, na kar je g. ban tejo zaključil in te jc nadaljevala popoldne.
Banovinski svet o občinski uredbi
Ljubljana, 4. septembra.
Popoldanska teja banovinskega sveta te je
pričela lele ob 6 popoldne, ker je imel klub JNS, r katerem to tkoraj vti člani banovinskega tveta, od 3—6 zaupno posvetovanje, na katerem je pri-»lo, kakor je bilo razvidno iz poznejše debate na lami teji. do tporazuma v nekaterih glavnih točkah med posameznimi člani.
Splošna ob ravnava
V tploini debati je govoril prvi dr. Roi iz Leškega. ki je ugotovil, da komasacija občin ne bo povsod odgovarjala želji ljudstva in tudi ne nasvetom članov banovinskega tveta. Žal pa bano-rintki tvet nima ingerence nad tem vprašanjem. V Rogaški Slatini je bil testanek ministrov, senatorjev in poslancev in dr. Roš je mnenja, da bi morali biti na testanek poklicani tudi člani banovinskega tveta, ki bi podali svoje mnenje o komasaciji občin in o volitvah v občine. Glede volitev to tudi tehnične težkoče, tako da so po govorniko-vem mnenju v doglednem čatu neizvedljive. Govornik je mnenja, da bi te sklepanje o občintkih volitvah odložilo, vendar pa po precizni izjavi g. bana umika ta predlog. G. ban je namreč sporočil, dt to v Rogaški Slatini sklenili ministri, senatorji in poslanci, da je treba takoj pričeti t komatacijo občin, nato pa z volitvami. Predlog o odločitvi volitev ni naperjen proti vladi, govornik pa je mnenja, da govori v imenu vsega naroda, če pove, da n narod ne želi volitev. Dr. Roi je mnenja, da narod ljubi mir, ki vlada sedaj in želi, da bi te delo pred kratkim imenovanih občinskih odborov nadaljevalo kakor do tedaj. Narod po govornikovem mnenju tudi želi, da bi prišlo čimprej do poglobitve ideje narodnega in državnega edinstva. Banovinski ivetniki »o prišli z naročilom somišljenikov, naj te občkiske volitve ne lorsirajo, vrniti pa te bodo morali s poročilom, da se volitve morajo vršiti, tlani banovinskega sveta odgovornost za volitve decidirano odklanjajo in jo prepuščajo onim, ki so v Rogaški Slatini tklepali, da volitve morajo biti.
Za svobodne občinske volitve
Član banovinskega tveta Albin Prepeluh je v debati izvajal med drugim: »Dne 14. marca je izšel zakon o občinah. Ta zakon ni ideal, zlasti v go-tpodarskem in administrativnem oziru ne. Ta zakon je podoben mizi, ki tloni na vegastih tleh in je ena noga vedno v zraku ter je težko to mizo izenačiti s tlemi. Tako je tudi z občinskim zakonom. Maša dežela je planinska, je gorata. Po gorskih deželah v naši državi in ne samo pri nas, temveč v vsej bivši Avstriji, so se razvile male občine, ki jih je lažje upravljati kakor pa velike. Velike občine so naravno nastale le po ravninah in tam, kjer to večje naselbine. Vendar pa zakona, ki te velike občine določa, mi kot posvetovalni organ spremeniti ne moremo.
Tudi v drugih ozirih zaikon ni idealen. Tako določa javno glasovanje, čeprav je znano, da je bilo včasih tajno glasovanje zato uvedeno, da omogoči tistim, ki so gospodarsko odvisni, soodločati pri usodi občin. Dobro veste, da pri javnem glasovanju vpliva upnik na dolžnika, delodajalec na delavca, kako naj glasuje. Enako niso dobre določbe o kandidatih in županih.
Zaradi tega pomisleiki predgovornika niso v imislu državne in notranje politike.
2e pred vojno frnio pričeli rezultate občinskih roi Ile v razlagati politično. Drugače pa smo vedno tolmačili občinske volitve na deželi % gospodarskega staiišča in le v kraiijb. to jc mestih! in drugo,
kjer so bile razvite močne politične organizacije, smo jih tolmačili tudi strankarsko. Znano Je bilo, da je pri občinskih volitvah na deželi gladko propadel tisti, ki v gospodarskem oziru volivcem ni ugajal, čeprav je za njim stala stranka. Če pa občina gradi most ali gasilski dom, je treba to delo vedno priznati brez ozira, kakšen videz iina, ali je »napredno« ali »nazadnjaško«, ali »komunistično* ali »klerikalno«, le da je v splošno korist. Naj ee župan piše tako ali tako, treba ga je priznati, če so I doklade občine, ki jih oblast odobri, uporabljene ! na koristen način.
Ne samo, da so občinske volitve zaieljene, narod tudi želi, da so volitve svobodne in svobodne morajo biti. Le take volitve bodo gospodarsko tudi res koristile ker bodo prišli ljudje do vpliva prt upravi občin. Veste, da ljudje niso zaradi nobene druge rtvari bolj razžaljeni, kakor če so odrivani od lokalnih samouprav. Veste pa tudi, da kdor je izvoljen, se mora ravnati ]>o zakonih. Napačna je tudi zahteva, da bi se morale kandidatne liste vezati na politično stranko. Imamo tri odobrene politične stranke v državi in ne vemo, koliko jih bo-, mo imeli če« leto dni.
Mi tu nikogar ne predstavljamo, razen samega sebe. Ml smo bili sem poklicani, da odgovarjamo, Se ee nag kaj vpraša. Brali pa smo tudi dekrete in vetno is njih, da na postopanj« banske uprave ne moremo vplivati drugače, kakor s svojimi nasveti.
Prepričan sem, da Izražam mnenje večine naroda, če sem za to, da se ta odredba izvrši in da se izvedejo svobodne volitve.
Dr. Beiek iz Novega mesta j« mnenja, da komasacija občin ne bo aadovoljila 100% prebivalstva. Majhen obseg slovenskih občin pa tudi ne zadovoljuje zakonu tako, da bi 6« volitve sploh ne mogle po zakonu izvesti. Predlaga resolucijo ali peticijo na bansko upravo, da c« pri komasaciji občin vpofiteva želja prebivalstva in nasveti članov banovinskega sveta. Potem so bo zadovoljila veČina prebivalstva s komasacijo.
Kar se pa volitev tiče, je govornik mnenja, da so o/bfinski sveti gospodarski sveiti in zato 6e morajo volitve izvesti popolnoma svobodno, tako da more vsakdo oddati glas tisti listi, kateri največ zaupa. Zato govornik ne soglaša s tistimi, ki zahtevajo, naj se kandidatne liste vsfcejo na odobrene politične stranke.
Golouh (Maribor) je mnenja, da j« dejstvo o razpisu teh volitev že dokaz, da se notranje poli-tlčno življenje razvija k onemu slanju, Iki dejansko predstavlja polno moč naroda. Banovinski svet se moro le veseliti, da so občinske volitve razpisane, ker more tako priti do izraza volje naroda. Naj ee ta najnižja upravna edin i ca izroči tistim, ki so na njej interesirani. Potreben je tudi zakon o upravni dekoncentraciji. Naj bodo le volitve izruz gospodarskih teženj samoupravnih edinic. Govornik pozdravlja to uredbo, ker vidi v njej realizacijo teženj naroda in pot k normalizaciji vsega javnega življenja.
Podrobna ob ravnava
Pri podrobni obravnavi je banski svetnik Von-čina »proti čital posamezne odstavke nove odredbe in te je debata vršila tudi sproti. K prvemu odstavku tta zahtevala člana Lovšin in dr. Lipold nekatere točnejSe deitnicije, zlatti kdo so otebe v tamoupravni dužbi, ki ne morejo v prvih mestih kandidirati. Babnik je mnenja, da bi ta odredba onemogočila državnim uradnikom, ki službujejo v mestih, pa ttanujejo na deželi, da kandidirajo v domačih občin'h. Zadravec je mnenja, da odredba omogoča, da bi okoliške pridružene občine mogle prevzeti vet vpliv na občino proti volji mesta ali trga, kamor so priključene.
K § 4. tta zahtevala dr. Režek in dr. Lipold, da mora vtak kandidat imeti spričevalo in potrdilo okrajnega glavarja, da je v nacionalnem oziru brezhiben in potrditev okrajnega glavarttva, da v zadnji tlužbeni dobi občinskega sveta ni bil razrešen, niti ni odstopil kot občinski svetnik.
Razrešeni odborniki smejo kandidirati
Ban dr. Maruiiž pojasnjuje, da § 27 obč. zakona dovolj natančno določa, kateri ljudje so izključeni od kandidature. Vsako razširjanje te omejitve pa bi pomenilo kršitev zakona. Taka uredba, kakor jo zahteva dr. Lipold, pa bi imela videz pretiranih policijskih in iandarmerijskih uredb. Banovinski tvet te mo praoittvatiysgDjrdgovumlhw novinski svet se mora postaviti na široko stališče. Mnenje dr. Lipolda je bilo potem res odklonjeno.
Naslednji členi odredbe to bili sprejeti skoraj brez debate, nekateri i majhnimi formalnimi spremembami.
ČI. 1 je v drugem odstavku za besedo »kandidatna lista«, dodano še: »v prvih dveh tretjinah«.
Čl. 3. je v prvem odstavku za besedo »predlagateljev« dodano ie; »ki pa ne smejo biti kandidati«.
Čl. 10. je za be«edo »(župana)« dodano ie: »ali
po županu odobrenem odborniku«.
ČL 27. je za besedo »predsedniku« dodano »glavnega«.
Čl. 29. je v drugem odstavku za besedo »izroči« dodano »najkasneje prihodnji dan«.
V čl. 32. pa je izraz »ona občina« spremenjen v »organ one občine«.
S tem to bili vti členi uredbe sprejeti. V obravnavi so govorili še o voliščih v komasiranih občinah. Dr. Režek pa je svojo prejšnjo izjavo glede vezanja kandidatnih list umaknil in izjavil, da je klub članov b. s. proti vezanju kandidatnih list na stranke. Pri končnem poimenskem glasovanju je bila uredba sprejeta soglasno z izjemo enega člana, ki se je zdržal glasovanja.
Seja je bila zaključena kmalu po 8 ter se nadaljuje jutri ob 9.
Novi ameriški poslanik
Belgrad, 4. septembra m. Z včerajšnjim sim-plonom je prispel v Belgrad novi ameriški poslanik na našem dvoru g. Charles Wilson, dosedanji ameriški poslanik na romunskem dvoru. Novi ameriški poslanik že deloma pozna Belgrad, ker se je mudil kot delegat USA ob priliki kronanja blagopokoj-nega kralja Petra. Sedanji ameriški poslanik v Belgradu se je rodil 1873 v Bongorju v državi Men. Vseučilišču študije je dokončal na vseučilišču v lla-wardu ter se je takoj nato posvetil diplomatski službi. Do leta 1928 ie bil za poslanika v Sofiji, nato pa v Bukareštu, odkoder prihaja v Belgrad,
Cez Rokavski zaliv
Pariz, 4. septembra b. Nemška plavalka Elza Koch, ki je pred nekaj dnevi skušala preplavati kanal in je morala tik pred ciljem odstopila radi premočnega protitoka, jc ponovno startala včeraj ob 8.30 zjutraj. Ponoči ob 12.32 pa jc startala tudi angleška plavalka Eva Colletnan.
Moskva, 4. septembra b. Herriot le obiskal v soboto predsednika sveta ljudskih komisarjev, Mo-lotova. Zvečer mu je priredil Litvinov svečano večerjo. V »Izvestju« piše Karlo Radek ponovno o Herriotovem prihodu in naglaša, na imata Francija in Rusija številne skupne interese ter da se bodo odnošaji med obema državama po prihodu Herriota še bolj poglobili.
V nedeljo je pa pregledal v spremstvu francoskega veleposlanika osrednjo tovarno letal, kjer so mu pokazali model novega velikega ruskega letala. Na besede upravitelja tovarne, da se bo s tem lealom lahko brez pristanka poletelo iz Moskve v Pariz, je Herriot odgovoril: »Mi vas bomo v Parizu pričakovali z veseljem in vam priredili pri-
„Nemči'a priprav tja vojno"
Praga, 4. septembra b. Predsednik senata Do-nat je včeraj izjavil na neki skupščini v severnem češkem kopališču »Katarina« pred 2000 osebami, da mora Češkoslovaška z največjimi žrtvami vzdrževati močno armado, da lahko odbije strujo, ki prihaja iz Nemčije. Nemčija pripravlja krvavo vojno in hoče, da reorganizira tudi Ceškoslovaiko. Ves češkoslovaški narod pa mora na to odgovoriti, da noče revizije meja. ce bo Nemčija ie naprej tolkla s pestjo, potem tudi češkoslovaška pest ne bo mirovala. Češkoslovaška ne želi od nikogar ničesar in tudi nikomur ničesar ne da.
Snneli na desno v Španiji
Pariz, 4. septembra, b. »Journal« poroča Is Madrida, da je včeraj 9300 občinskih zastopnikov iz Španije volilo člane španskega ustavnega sodišča. Volitve so pokazale znaten političen pomik na desno. Kljub živahni propagandi socialistov v baskških pokrajinah, so bili izvoljeni štirje monarhisti. Pokrajina Navara, Leon, Galicija in Katalonija so izvolile vsnkn po dva pristaša radikalnih avtonomistov. Listi so prepričani, dn se bo ta pokret posebno odrazil pri bodočih parlamentarnih volitvah.
Pot milijarde Din za parado
Pariz, 4. septembra, (a.) Berlinski poročevalec »Intraniigeanta«, Henri Adam javlja, da je naci-jonalno socijalistični kongres v Nitrnbergu veljal nemško vlado 22 milijonov mark (skoro pol milijarde Din).
Ob kongresu v Ntlrnbergu so nemške železnice prevozile blizu pol milijona potnikov. Razen 470 rednih vlakov je dala železniška uprava na razpolago ie 350 posebnih.
Na avstro-nemški meji
Linz, 4. septembra c. Na avstrijskobavarski meji je prišlo ponovno do te/kih incidentov. Neznani storilci, najbrže pobegli narodni socialisti so v noči od sobote na nedeljo z dinamitom razstrelili carinsko stražnico na avstrijskobavarski meji nedaleč od Haselbacha. Se prej pa so spustili I v zrak leseno barako carinske straže nedaleč Fuch-slttda. V nedeljo popoldne pa so opazile avstrijske 1 straže, da so se trije narodni socialisti približali njihovi postaji pri Hamdingu in jo najbrže tudi hoteli poslati v zrak.
Dunaj, 4. septembra, c. Danes popoldne je policija nenadoma obkolila neko gostilno v sedmem okraju v Burggasse in tam izvršila hišno preiskavo. V zadnji sobi gostilne je našla skupino narodnih socialistov, ki so imeli sejo. Aretiranih je bilo osem oseb.
Letalska nesreča na Dunaju
Dunaj, 4. septembra. e.Včeraj popoldne »e je pripetila sredi mesta huda letalska nesreča. Športno letalo, na katerem sta se vozila dva potnika, se je moralo spustiti sredi mesta v kanal Donave. Samo hladnokrvnosti pilota se je zahvaliti, da se pri tem nj nihče ponesrečil. Ko se je v višini 800 metrov nenadoma ustavil motor, jc pilot začel krožiti nad mestom, dn bi našel ugodni kraj za pristanek, moral pa se je spustiti v vodo dunajskega kanala. Prvi potnik, nekj študent, je pravočasno skočil iz letala in se rešil s plavanjem. Drugi potnik, neka ženska, pa ni znaln plavati in je ostala v letalu. Ko je letalo padlo v vodo. jI je hladnokrvni pilot priskočil na pomoč in jo držal tako dolgo nad vodo. da je prišel reševalni čoln, ki jc potem rešil oba.
Hmelj
srčen sprejem. V knjigo za goste je Herriot napisal, da ima najboljše vtise o svojem potovanju po Rusiji.
London, 4. septembra b. Potovanje bivieg* predsednika francoske vlade Herriota v sovjetsko Rusijo spremlja angleški tisk z veliko pozornostjo in skoraj vsi listi objavljajo vesti o prihodu in sprejemu Herriota v Rusiji. V dolgem članku o evropski politiki poroča danes Disley Huddlestont v »Observerju« med drugim sledeče: »Rusija je začela igrati v evropski diplomiciji odločilno vlogo. Obisk bivšega francoskega vladnega predsednika Herriota v Moskvi je za evropsko politiko velikega pomena, dasiravno je zasebnega značaja.
Žalec, 4. septembra. Ob mirnem povpraševanju so bile včeraj in danes nakupljene samo manjše množine letošnjega pridelka. Cene so ostale nespremenjene in notirajo 80—95 dinarjev za kg. Večje partije prvovrstnega blaga pa so v zelo čvrstih rokah in pride prav težko do zaključka. Zato so se kupovale pretežno le manjše partije in drugovrstno blago po cenah 80—85 dinarjev, izjemoma 90 Din za Kg, kakršna je bila pač kakovost in množina.
Zatec, 4. septembra. Cene so ostale čvrste in neizpremenjerre. Žalski hmelj letošnjega pridelka notira po 105—114 Din. Hmeljarji so rezervirani in so se zato danes prodale le manjše množine blaga in sklenile le manjše partije.
Drobne vesti
Celje, 4. septembra. Na državno realno gimnazijo se je letos vpisalo 832 dijakov in sicer 567
dijakov iti 265 dijakinj.
Zagreb, 4. septembra, b. Ban dr. Perič je razpisal občinske volitve za H. oktobra letos. Za 8. oktobra so razpisane tudi volitve v drin-6ki in primorski banovini.
Gradec, 4. septembra, b. V McttcrsdoiTu blizu Gradca je trčil jugoslovanski avto v motorno kolo. Na motorju sta se voj i In vojak Johann Spreitz in trgovski pomočnik Viktor ilermann. Oba sta bila smrtnonevarno ranjena. Jugoslovanskega šoferja so aretirali.
Varšava, 4. septembra b. Poljska polarna eksf>e-dicija se je po 14 mesecih raziskovanja na Medvedjih otokih vrnila v Varšavo.
Moskva, 4. Mi ptembrn. (n). Tas demantira vesti, da bi se bila ponesrečila sovjetska vodljiva zrakoplova >V 5« in »V 3«.
Pariz, 4. septembra. AA. Iz Havane jvoro-eajo. dn je orkan, ki je zadnje dni divjal nn Kubi, zahteval več ko 100 smrtnih žrtev. Več tisoč ljudi je ranjenih, okoli 100.000 jih je pa brez strehe.
Pariz, 4, septembra, (n). Z Azorov poročajo, da je prišlo v tamkajšnjih kaznilnicah do polurne med kaznjenci. Ječarji so morali rabiti orožje. Pri tem je našlo 6inrt 20 kaznjencev, ranjenih je pa sedem.
Pnlmbcach, 4. septembra, (a). Parnik >Wr--tem«. ki ima 7900 ton in 23 mož posadke, je brezžično prosil pomoči, ker je izgubil vijak.
Osebne vesli
Belgrad, 4. septembra, (a.) Za Slane upravnega
odbora DHB so imenovani: Marko Buletii£ trgovec iz Belgrada, Mihajlo Lj. lovanovič, divizijski general iz Belgrada, Toma Miloševič, bivši predsednik cetinjske občine, Aca Dinjič, trgovec iz Belgrada, dr. Juraj Tomič, šef Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine iz Belgrada, za člana nadzornega odbora DHB pa Vasa Dimoč, gimnazijski ravnatelj v p. iz Belgrada.
Belgrad, 4. septembra, m. V 7, pol. skupin« j« napredovala na glasbeni akademiji v Zagrebu Marija PirnaL
Iz učiteljske službe
Belgrad, 4. septembra, (a). Premeščeni m>
sledeči učitelji in učiteljice v dravski banovini:
Marija Brandsteter iz Zg. Tuhinja, okraj kamniški v Smlednik, okraj kranjski;
Marija Cepuder iz Kelinca. okraj Sp. lendavski v Ptuj;
Mirko čnjnik iz Ix>kavcev, okraj ljutomerski, k Sv. Jakobu v Slov, goricah, okraj Maribor, levi breg;
Iva Draksler iz Dobrnič, okraj novomeški v Griblje, okraj črnomeljski;
Antonija Ferjnnčič iz Topove«, okraj ljutomerski v Vuhred, okraj prevaljski;
Janko Kokotec iz Dob. polja, okraj Ko-čevje v Staro cerkev, okraj Kočevje;
Mira Kraker Iz Rake, okraj krSki v Lesko-vec v istem okraju;
llinko Lisa iz Rajhenava, okraj kočevski v šmarje-Sap, okraj Ljubljana-okolica;
Vida Mauer iz Rajhenburga, okraj breiiSki v Dolsko, okraj Ljubljana-okolica;
Alojzij Peterlin i« .•škofje Loke v Kamnik;
Srečka Polšakova iz Runcn, okraj ptujski v Draga tuš, okraj črnomeljski;
Danica Pokorn iz Mošenj, okraj radovljiški v Olševek, okraj kranjski:
Miroslav Podpornik iz Polenšaka, okraj ptujski v Ptnj;
Kliza Roškar iz Vlnje, okraj konjiški v Seat Jurij t Slov. poricah, okraj Maribor levi breg;
Josip Sigmund iz Starega brega, okraj kočevski v Staro cerkev, okraj kočevski;
Cezar Sanein iz Trebeljnega, okraj krfti v Breg, okraj ptujski;
Antonija Skerle ir. Komende, okraj kamniški v Bevke, okraj Ljubljana-okolica;
Elizabeta Triha iz Blagovne, okraj celjski v Ljutomer;
Alojzij Tomšič iz Fokovcev, okraj Murska N»boU v Ormož, okraj ptujski-
Ivan Velišček iz Sv. Jakoba v Slov. goricah, okraj Maribor levi brep k Sv. Barbari v istem okraju.
Belgrajske vesti
Belgrad, 4. septembra b. Pred tukajšnjim okr. sodiščem ie bil danes obsojen lastnik in glavni urednik »Pravde« Domjan Sokič na 2 meseca zapora in 14.000 Din globe. Kakor znano, jc tukajinii dnevnik -Politika« vložil tožbo proti glavnemu uredniku »Pravde« radi napadov na »Politiko«, ki so bili objavljeni v »Pravdi«.
Belgrad, 4. septembra, m. Jutri zvečer bo tukaj prijateljska tekma med starima riva-loma Bt>K in Jugoslavijo.
Belprnd, 4. septembra, m. Na današnji seji izvrsilnepa odbora mednarodne nopometne zveze se je sprejel sklep, da se bodo vršile nogometne tekme za svetovno prvenstvo takole: Švica : Juposlovaija 24. t. m. v Belgradu. Jugoslavija : Romunija v Bukareštu, Romunija : Švica v Curihu.
Jesenske konjske dirke na Bledu
Na praznik Malega Šmarna dne 8. septembra t. L te vršijo na Bledu na dirkališču v Zaki velike konjske dirke, ki obsegajo naslednze točke.
1	Dirka letovišča Bled. Enovprežna dirka z.
12lclne, dirkače jugoslovanske reje. Proda 2100 m; za vsakih 2000 Din 20 m doklade; maiden r? ,et°' 40 ™ popusta. Nagrade: 2000 Din (1000 Din, SD0, 300, 200). Prijavnina 50 Din
2	Kmečka dirka. Enovprežna dirka za kmečke toplokrvne konje z zapravljivčki. Dodatki in popust. po oceni komisij* Proga 2000 m. Prijavnina 20 Din Nagrade 1500 Din (600, 400, 300, 200).
3	Jahalna galopna dirka. Galopna dirka brez zaprek in brez izenačenja teže za lahke kmečke konje (športni konji izključeni). Proga 16C0 m (dva-
W, SS ŠT™8 20 D!n' Na3rade d-
4.	Dirka dravske banovine. Enovprežna dirka
za 3- do 12 letne amerikanske dirkače jugoslovanske reje. Proga 2200 m; za vsakih 1000 Din 20 m doklade maiden 20 m in 3 letni 40 m popusta; za vsakih 500 Din 20 meetingski dodatek. Prijavnina 50 Din Nagrade 2200 Din (1000, 600, 400, 200).
5.	Gorenjska dirka. Enovprežna dirka za mrzlo-krvne kmečke konje s kmečkimi vozovi. Proga 1000 m (enkrat naokrog). Razpored starta določi komisija. Prijavnina 20 Din. Nagrade 1000 Din (400, 300, 200, 100).
6.	Jahalna galopna dirka z zaprekami. Jahalna galopna dirka z zaprekami za 4 letne in starejše jugoslovanske konje. Proga 2400 m. Trde zapreke ne nad 60 cm visoke. Prijavnina 30 Din. Nagrade 2000 Din (1000, 500, 300, 200).
Omenjene dirke bodo jako zanimive in tudi izvedba bo zelo olajšana, ker je dirkališče v Zaki zelo popravljeno. Tudi za brezhiben potek je preskrbljeno, saj bo sodelovalo v vodstvu dirke Kolo jahačev in vozačev. Ker so določene za zmagovalce precejšnje nagrade, je pričakovati, da bodo jesenske konjske dirke na Bledu ne samo merilo naše konjereje, marveč tudi športni dogodek prvs vrste v tej panogi.
Želeti je, da postanejo jesenske konjske dirk« na ljicuu stalna prireditev v prospeh naše konjereje in povzdigo plemenitega konjskega športa.
Uredba o občinskih volitvah
Ljubljana, 4. septembra.
Banovinski svet Dravske banovine je po pooblastilu iz § 51 zakona o ob&inah na svojem izrednem zasedanju z dne 4. septembra 1933 dobil t razpravo nastopno
uredbo
O sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju ▼olivnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini.
I. Kandidatne liste
§ 1. Občinski odbori se volijo po kandidatnih listah, ki morajo vsebovati toliko kandidatov in namestnikov, kolikor ima občina odbornikov, iz-vzemši primere h § 48. zakona o občinah.
V	novih združenih občinah mora kandidatna lista vsebovati najmanj po enega kandidata in namestnika iz vsake doslej samostojne občine, ki je prešla v celoti ali deloma v sestav nove občine.
Za občinskega odbornika more biti izvoljen tisti član občine, ki ima volivno pravico no zakonu s volivnih imenikih in ki je dovršil 25 let ter od izvolitve ni izključen.
Osebe, ki ne govorijo in ne pišejo službenega jezika, in osebe, ki so v aktivni državni ali samo-□ pravni službi, kakor tudi duhovniki ne morejo biti postavljeni za kandidate na prvih šestih mestih kandidatne liste.
§ 2. Kandidatna lista vsebuje: rodbinsko in rojstno ime, poklic in bivališče kandidatov in namestnikov, datum in kraj izdaje in podpise predlagateljev.
Lista se ornači z rodbinskim in rojstnim imenom nosilca liste.
Vsaka kandidatna lista sme imeti svojega predstavnika in namestnika v volivnem odboru. To se označi na kandidatni listi pod imeni kandidatov. Pri občinah, kjer se glasuje na več voliščih, se določita predstavnik in namestnik lahko za vsako volitte.
Kandidatna lista mora biti sestavljena po obrazcu, ki je priložen tej uredbi.
g 3. Kandidatno listo mora podpisati v občinah ■ do 1000 prebivalcev 20, do 4000 prebivalcev 40, čez 4000 prebivalcev 60 predlagateljev.
Predlagatelji kandidatne liste ter predstavniki liste in njih namestniki v volivnem odboru morajo biti vpisani v stalni volivni imenik dotične občine.
Vsak volivni upravičenec sme podpisati samo •no kandidatno listo.
Pismeni predlagatelji podpišejo kandidatno listo sami, nepismenega pa podpiše od njega pooblaščena oseba, kar potrdita na listi dva pismena volivca kot priči. Nikdo pa ne sme podpisati več nego deset nepismenih predlagateljev.
S 4. Kandidatno listo, popravljeno ali izpre-menjeno po § 40. zakona o občinah, podpiše najmanj polovica predlagateljev, ki so podpisali prvotno listo.
§ 5. Voli se po volivnih imenikih na toliko voliščih, kolikor je teh imenikov (ločenih zvezkov vo-livnega imenika),
II. Volivni odbor
S 6. Za vsako volišče se sestavi volivni odbor, 'CTsestoji iz treh članov in prav toliko namestnikov.
Predsednika volivnega odbora postavi okrajni načelnik najkasneje v petih dneh pred volitvami in sicer izmed pismenih volivcev dotične občine. Predsednik ne sme biti obenem kandidat.
V	istem roku postavi predsednik občine (župan) dva občinska odbornika za člana
Za vsakega člana se obenem postavi tudi namestnik.
Člana volivnega odbora in njih namestnika obvesti okrajni načelnik odnosno predsednik občine fiupan) takoj, a najkasneje v 24 urah o njih postavitvi s pismenim odlokom.
Namestnik zastopa člana volivnega odbora, kadar bi bil ta zadržan.
§ 7. V občinah z več volišči posluje tudi glavni volivni odbor, ki sestoji iz predsednikov vseh volivnih odborov rn enega občinskega odbornika ali njegovega namestnika.
Tega občinskega odbornika m njegovega namestnika postavi predsednik občine (župan) istočasno s postavitvijo članov volivnih odborov. Postavitev mu sporoči pismeno najkasneje v 24 urah. Predsednik glavnega volivnega odbora je po letih najstarejši predsednik volivnih odborov poedinih volišč.
§ 8. Ako kdo od članov volivnega odbora ali njih namestnikov ali po občini postavljeni član glavnega volivnega odbora ali njegov namestnik iz opravičenih razlogov ne bi mogel sprejeti poverjene mu funkcije, mora to v 24 urah po prejetem pismenem obvestilu sporočiti oblastvu, ki ga je postavilo. To oblastvo oceni navajane razloge in če treba postavi drugo osebo.
Funkcija predsednika in članov volivnega odbora in glavnega volivnega odbora je častna.
§ 9. Volivni odbori sklepajo z večino glasov. Ob enaki razdelitvi glasov velja, da je usvojeno to, za kar je glasoval predsednik.
Predstavniki kandidatnih list imajo pravico, da prisostvujejo poslom volivnega odbora kakor tudi glavnega volivnega odbora ves čas volitve, in da stavijo pripombe, ki se morajo na njih zahtevo vpisati v zapisnik.
§ 10. Na dan volitev ob 6 zjutraj se sestanejo vsi člani volivnega odbora, odnosno njih namestniki na volišču, kjer prejmejo od predsednika občine (župana) proti potrdilu stalni in abecedni volivni imenik, glasovalni seznam, zapisnik, kandidatne liste, občinski pečat, en izvod zakona o občinah in to uredbo ter potrebni pisalni materijal.
Vse kandidatne liste pritrdi volivni odbor na vidno mesto v sobi, kjer se bo glasovalo.
Ako bi pristojno sodišče potrdilo eno samo kandidatno listo, se glasuje samo za to listo.
§ 11. Ko je volivni odbor prejel vse, kar je potrebno in kandidatne liste pritrdil na svoja mesta, sestavi o tem zapisnik, v katerem je posebej navesti vse prejete kandidatne liste. Zapisnik podpišejo vsi člani volivnega odbora. Vse to se mora izvršiti do 7 zjutraj.
Nato odredi volivni odbor pričetek glasovanja.
§ 12. Občina je dolžna dati volivnemu odboru na razpolago potrebno število pomožnega pisarniškega osebja in pisalni materijal. Ona določi tudi poslopje za glasovanje. To poslopje ne sme biti božji hram. Ako poslopje samo ni dovolj prostorno, mora imeti primerno dvorišče, ki se da zapreti.
Najkasneje 30 dni pred volitvami objavi občina dan volitev ter kraj in poslopje, kjer se bo glasovalo. V ta rok ne štejeta dan objave in dan volitev.
III. Glasovanje
§ 13. Glasovanje traja neprekinjeno od 7 do 18. Samo če nastane nered, se sme s pristankom od-hnrnve večine prekiniti za čas. dokler se ne po-
vrne red. Povod nereda in čas, za katerega so se morale volitve prekiniti, se zapiše v zapisnik.
Ob 18 se dvorišče ali poslopje, če dvorišča ni, zapre, in nihče se ne sme več noter pustiti. Vendar se od glasovanja ne smejo izključiti volivci, ki so prišli v volivno poslopje, odnosno dvorišče še pred 18, najsi traja glasovanje kolikorkoli. Če se je moralo glasovanje radi nersda prekiniti za dalj ko eno uro, se za toliko časa po 18 nehajo volivci puščati na dvorišče.
§ 14. Ves čas glasovanja mora za glasovalno mizo sedeti predsednik volivnega odbora ali njegov namestnik in vsaj še en član volivnega odbora ali njegov namestnik.
§ 15. Volivni odbor je odgovoren za to, da se volitev izvrši zakonito. Člani volivnega odbora se morajo vzdržati vsakega vplivanja na volivce.
Predsednik volivnega odbora je odgovoren za to, da se pri glasovanju vzdržuje red in zakonitost. Če treba, sme zahtevati pomoč od občinskega ali državnega oblastva, ki se mora njegovi zahtevi odzvati.
§ 16. Volivci smejo glasovati vsak samo enkrat, samo osebno, na volišču svoje občine in samo za eno izmed potrjenih kandidatnih list. Predsednik in člani volivnega odbora, ki poslujejo izven kraja svojega bivališča, glasu;ejo kot prvi na volišču, kamor so odrejeni. Pred glasovanjem pa se morajo izkazati s potrdilom predsednika občine (županstva), da so vpisani v stalni volivni imenik dotične občine.
§ 17. Volivni odbor vodi dva seznama: glasovalni seznam (knjiga za vpisovanje glasovalcev) in poseben seznam za vsako kandidatno listo.
V glasovalni seznam se vpisuje!o glasovalci po redu kakor so pristopili k glasovanju. V posebni seznam se vpisujejo glasovalci, ki so glasovali za dotično kandidatno listo.
§ 18. Ves čas glasovanja se mora voditi zapisnik o vsem, kar se zgodi in kar smatra katerikoli član volivnega odbora za vredno, da se zapiše. Zapisnik podpišejo vsi člani odbora. Vsak član odbora sme oddati ločeno mnenje in podati svoje pripombe.
§ 19. V sobo, kjer se glasuje, se puščajo volivci po eden ali več, toda nikdar več nego po pet naenkrat.
§ 20. Vsak volivec mora, ko stopi v glasovalno sobo, preden glasuje, povedati glasno, da ga slišijo vsi člani volivnega odbora, ime, priimek in poklic, v občinah z več volišči pa tudi svoje stanovanje.
Ako volivca nihče v volivnem odboru nc pozna, ga predsednik odboTa, ko se je uveril, da je volivec vpisan v volivni imenik, vpraša, ali je res oni, pod čigar imenom se jc javil k glasovanju ter ga opozori na zakonite posledice, če bi glasoval na tuje ime. Če volivec potrdi, da je on tisti, pod če-gar imenom se je javil k glasovanju, se mora o tem neznanem volivcu sestaviti zapisnik, v katerega se zabeleži njegov osebni popis kakor tudi ulica in hišna številka stanovanja. Predsednik ima pravico odrediti, da se tak neznan volivec tudi takoj fotografira odnosno daktiloskopira. Ako tak neznan volivec na zahtevo odbora o svoji identiteti ne predloži dokazil, ki bi bila po presoji odbora zadostna, ga odbor ne sme pripustiti k glasovanju. Ako se v volivnem odboru glede volivca pojavi dvom o njegovi identiteti, mora odbor odločiti z večino glasov, ali se tak volivec pripusti k glasovanju aii ne.
Predsednik volivnega odbora mora vsakemu volivcu pokazati vse kandidatne liste in ga vprašati, za katero listo glasuje. Ako volivec ni pismen, mu mora predsednik ali član odbora na njegovo zahtevo prečitati vsa imena nosilcev kandidatnih list. Ako se vse to ne zgodi, ima vsak član odbora pra vico, da temu ugovarja in da, ko se glasovanje izvrši, zabeleži v zapisnik protest proti nepravilnemu postopanju odbora.
Volivec glasuje za listo javno s tem, da imenuje nosilca kandidatne liste, za katero hoče glasovati. To se vpiše v posebni seznam za dotično listo.
§ 21. Ko je volivec oddal glas, mora oditi z volišča. Za volišče se smatra poslopje, v katerem se glasuje, in njegovo dvorišče.
§ 22. Volivec, ki radi težke telesne hibe ne bi mogel glasovati na v § 20. predpisani način, sme privesti pred volivni odbor pooblaščenca, ki glasuje mesto njega. O dopustnosti takega glasovanja v konkretnem primeru sklepa volivni odbor ter vpiše svoj sklep v zapisnik.
§ 23. Volivni odbor ne sme zabraniti nikomur, ki je vpisan v stalni volivni imenik, da ne bi glasoval. Če pa ima odbor ali poedini član odbora kaj pripomniti, mora odbor ali oni član, ki ima kaj pripomniti, to postaviti v zapisnik. Ako se volivec prijavi h glasovanju, pa je na njegovo ime že glasoval kdo drugi, mora predsednik volivnega odbora, potem ko je postopal po § 20. in se nedvomno uveril, da je volivec identičen z onim, ki je vpisan v stalni volivni imenik, odrediti, da se njega ime, priimek in poklic vpiše v poseben seznamek, ki se vodi kot seznamek za take osebe, ne sme ga pa pripustiti h glasovanju. Ta seznamek priloži volivni odbor volivnim spisom, v volivnem zapisniku pa je tak primer zabeležiti in navesti število takih oseb.
§ 24. Ko se glasovanje konča, se mora takoj prešteti po glasovalnem seznamu, koliko volivcev je glasovalo. To število se mora zapisati z besedami na koncu seznama, pod tem se morajo podpisati vsi člani volivnega odbora.
§ 25. Ko se je to zgodilo, se mora zabeležiti v zapisnik: ob katerem času je bilo glasovanje zaključeno, koliko volivcev je glasovalo v seznamu glasovalcev in vse drugo, kar se nanaša na potek volitev, pa ni bilo zabeleženo že prej. Vsi člani volivnega odbora se morajo podpisati, vsak od njih ima pravico, da poda ločeno mnenje in pripombe.
§ 26. Po vsem tem se prično šteti glasovi, oddani za poedine kandidatne liste. Na koncu vsakega seznama se zabeleži, koliko volivcev je glasovalo za dotično listo. To število se mora zapisati z besedami na koncu seznama, pod tem se morajo podpisati vsi člani volivnega odbora.
Ko se je tudi to zgodilo, se zapisnik zaključi, podpiše od vseh članov volivnega odbora in opremi z občinskim pečatom.
Vpis odvojenih mišljenj in pripomb o delu volivnega odbora je tudi tu še dopusten.
§ 27. V občinah z več volišči morajo volivni odbori takoj, ko so na navedeni način prešteli glasove ter zaključili in podpisali zapisnik, vložiti vse spise v zavoj, ki se zapečati in ki ga predsednik volivnega odbora takoj nese v občinski urad in tam proti potrdilu izroči predsedniku volivnega odbora.
§ 28. Če je več kandidatnih list, proglasi volivni odbor, odnosno glavni volivni odbor, da sta izvoljeni dve tretjini kandidatov iz tiste liste, ki je dobila največje število glasov, če dobita dve najmočnejši kandidatni listi enako število glasov, je treba volitve drugo prihodnjo nedeljo ponovili, kar mora predsednik občine (župan) objavili, brž ko ga n t-em obvesti vnlivni, odnosno £Sl*V!?i volivci nlihor.
Ostanek odborniških mest se dodeli kandidatom tako: število glasov vsake ostalih kandidatnih list, prav tako pa tudi število glasov najmočnejše kandidatne liste, če je dobila absolutno večino glasov, se deli z 1, z 2, s 3 in tako po vrsti, ter vzame z list, ki imajo največji količnik, po vrsti po en odbornik do potrebnega števila.
Če dva kandidata ne moreta priti v odbor, ker imata enak količnik, odloči žreb, kateri izmed njiju pride v odbor.
§ 29. Volivni odbor, odnosno glavni volivni odbor izda takoj po končanem poslu pismeno rešitev o izidu volitev, ki se še istega dne razglasi na občinskem domu (občinski deski).
En izvod rešitve izroči volivni, odnosno glavni volivni odbor z volivnimi spisi vred predsedniku občine (županu), drugega pa pošlje okrajnemu na-čelstvu.
§ 30. Če se glasovanje na dan volitev radi nereda ali iz kakršnihkoli razlogov na enem ali na več voliščih ni izvršilo, odredi volivni odbor takoj, da se izvrši glasovanje na vseh teh krajih prihodnjo nedeljo. Pri tem glasovanju se postopa povsem tako kakor pri prvem glasovanju. Da se bo naknadno glasovalo, mora objaviti predsednik občine (župan) v občini istega dne, ko mu to volivni odbor javi.
§ 31. Izvoljene občinske odbornike obvesti predsednik občine (župan) o njih izvolitvi s pismenim obvestilom, s katerim se morajo pri prevzemu poslov izkazati,
§ 32. Dokler se nove združene občine ne organizirajo, opravlja vse posle, ki spadajo po tej uredbi v pristojnost občine, ona občina, ki je dala novi občini največ prebivalcev.
§ 33. Ta uredba stopi v veljavo, ko jo odobri minister notranjih poslov, a obvezno moč dobi z dnem razglasitve v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovinec.
Zakaj ni gospod doktor ne strpen, ker ta tramvaj zopet ne pride? Ali ni od tega ča kanja že ves besen? Nikakor nel Saj on jč odlične
J bonbone in ti ga pomirujejo
se počuti bolje ta je dobre volje,
čudo osvežuje, se prileze, prija.
Proizvod: Union, Zagreb.
Avlo povozil kolesarja
V nedeljo popoldne okoli 5 se je peljala iz Kamnika proti Ljubljani skupina kolesarjev. Med njimi je bil tudi 21 letni kovač Alfred Brandt iz Kamnika, zaposlen v Ljubljani.
Nedaleč od Kamnika je kolesarjem pridrvel nasproti neznan avto iz Belgrada, ki se je zaletel v brezskrbnega Brandta s takšno silo, da je fant v velikem loku odletel s kolesa na cesto in obležal nezavesten. Ponesrečencu je nudil prvo pomoč kamniški zdravnik, nato pa je bila o nesreči obveščena ljubljanska reševalna postaja, ki je okoli 6 zvečer poslala v Kamnik svoj avto. Ranjeni Brandt, ki je medtem že prišel k zavesti, je pretresljivo tulil od bolečino in venomer klical svojega brata na pomoč. Šele med vožnjo v reševalnem avtu se je nekoliko pomiril in zaspal. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Ima zlomljeno desno nogo ter precejšnje poškodbe tudi na glavi in po vsem životu.
Veličastna verska manifestacija v Šmarju pri Jelšah
1900-letnico smrti Kristusa Kralja smo proslavili o Šmarju pri jelšah z evliarističnim kongresom dne 3. sept. 1933. Kongresa so se udeležile fare šmanske in rogaške dekanije ter štiri fare kozjanske dekanije. Po vseh Lirah so se s tridnevnicami pripravljali v molitvah na današnji dan. V soboto, dne 2. sept. 1933 ob 16 je prispel v Šmarje prevzv. knezoškof <1 r. Iv. Tomažič, ki sc je z ostalo duhovščino udeležil slavnostne akademije v Katol. domu. ki se jc končala z uprizoritvijo misterija »Slehernike. Pri nabito polni dvorani je prevzv. g. knezoškof občudoval požrtvovalnost in duhovno moč naše mladine.
Ves trg jc bil v zastavah, hiše so bile okrašene z venci, zvečer pa so za pol ure vsi tržani razsvetlili svoja okna. Veličasten je bil prizor; skrivnostno »o brlele lučke po oknih in balkonih v znak naše žive vere v presv. Evliari-stijo.
V najmogočnejšem obsegu pa se je vršil drugi dan Evharistični kongres: Pontifikalno sveto mašo s slavnostnim govorom je imel
prevzv. knezoškof. Sv. maši je sledila procesija, ki se je je udeležilo najmanj 8000 ljudi. Slavnosti s procesijo so prisostvovali tudi zastopniki drž. uradov z g. okr. načelnikom na čelu ter gasilna društva. Med petjem cerkvenih pesmi in sviranjem godb se je razvila ogromna procesija proti Korpulam in nato prek travnikov po banovinski cc\sti nazaj v trg. No trgu je imel nato preč. g. dekan Gomilšek govor o moči presv. Evharistije, nakar je prevzv. g. knezoškof vse tri dekanije posvetil in izročil v vurstvo presv. Srca Jezusovega. S pesmijo »Povsod Boga« se je slavnost zaključila.
Veličnstnejše prireditve in večjega števila ljudi v Šmarju še ni bilo; žal, da je dež v jutranjih urah mnoge iz oddaljenejših krajev zadržal doma. Organizacija kongresa je bila iz-borno izpeljana. Priznanje je treba izreči tuk. preč. g. kaplanu Ivanu Rančigaju, ki je pod vodstvom in ob sodelovanju tuk. preč. g. <lo-kama I^omn Franca s tolikim uspehom vse pripravil za kongres.
Proslava Odrešenja v Tržiču
Obširna je kranjska dekanija in tržiški kot je že itak znan, da živi rad precej svoje življenje. Tovarne in obrt prinašajo tu svojsko življenje in zlasti Tržič ima izrazite delavce, ki delajo in živijo v istem kraju. Tudi na versko življenje ima ta okolnost stalnosti velik upliv. Znani so Tržičani po svoji vnemi za vsak, tudi verski napredek. In okolica jih seveda rada posnema.
Jako posrečen je bil načrt, da se je vršila proslava Odrešenja za tržiški kot posebej. Bila je v resnici veličastna izpoved žive vere našega ljudstva. Res, mnogo je bilo govorjenja in razpravljanja o procesiji, ki je bila v nedeljo zvečer za zaključek v Tržiču, a vsaka župnija je doživela te dni tudi prerojenje src. V Tržiču so prejeli vsi otroci sv. obhajilo, žene in dekleta so jih spremljala pri tej lepi pojedini, zaostali pa niso tudi možje in fantje. V nedeljo zjutraj se je zgrnila dobesedno kar vsa župnija okoli obhajilne mize. Tri večera pred nedeljo so imeli posamezni stanovi v večerni uri češčenje sv. R. T. Ljudsko petje je odmevalo po cerkvi, ki jo je vsak stan napolnil, da smo kar strmeli. Niso peli samo otroci, žene in dekleta, tudi možje in fantje so v soboto zvečer peli po celi cerkvi, ko so imeli svojo po-božnost. V sosednjih župnijah seveda v gorečnosti niso zaostajali. Že v soboto se je pripeljal v Tržič prevzvišeni vladika knezoškof dr. Gregorij Rož-man. Zvečer in v nedeljo zjutraj je vneto spove-doval moške. V nedeljo dopoldne je odšel v Pre-doslje, kjer se je vršila proslava Odrešenja 7,a ostaio kranjsko dekanijo, popoldne se je pa vrnil zopet med nas. Ko je stopil ob šestih na prižnico, v cerkvi ni biilo več praznega prostorčka, a okrog cerkve so se zgrinjale k procesiji množice iz oko-
liških fara, vsaka s svojim križem in banderci. Ko je legel mrak na zemljo, se je procesija začela pomikati in Tržič je zažarel v lučicah. Nekateri prizori so bili nepopisno lepi, a vse je prekašal pogled na cerkvico sv. Andreja ob zaključki' trga, ki je žarela v razsvetljavi, a poleg tega jo je od časa do časa ožarjal umetni ogenj. Spodaj pa v vhodu v cerkev je visela slika Kristusa v ječi s primerno dekoracijo. Procesija sama je izgledala kakor dolga veriga lučic, ki se je odvila od farne cerkve in se vrnila zopet k nji nazaj. Procesijo so otvo-rile okoliške fare Duplje, Kovor, Križe, Podbrezje in Lom. Pa je bilo že teh za eno dobro procesijo. Pri vsaki fari je bil pevski zbor in tako se je pesem prelivala v pesem in molitev kar do veljave ni mogla. Sledili so otroci in tem nepregledna vrsta deklet in žena tržiške fare. Za četo gasilcev je stopala cerkvena godba, a tik pred duhovščino cerkveni moški pevski zbor, ki je s svojim ubranim petjem veličastnost procesije zelo povzdignil. Za nebom so stopali odličnilu, katerim je sledila vrsta mož in fantov, ki je kar ni hotelo biti konca. Če bi poročali po videzu, bi napisali številko 5000, a točno štetje je dognalo, da se je procesije udeležilo 3350 ljudi, ki je za tako majhen okoliš pač častna številka.
Procesija se je pred župniščem zgrnila okrog oltarja, ki ga je krasil simbol Odrešenja — križ. Jedrnatim besedam g. župnika Vovka je sledila posvetilna molitev vseh navzočih.
Pravijo, da take manifestacije Tržič še ni videl in tako dolg sprevod se po Tržiču tudi že dolgo ni razvil. Saj je bilo vsa v čast Kristusu — Kralju naših duš.
Tudi okna že kradejo
Primskovo pri Litiji.
Uzmoviči so postali že sila predrzni. Pred meseci smo poročali, da so vdrli v stanovanje šolskega upravitelja, sedaj so pa odnesli še eno okno. Tudi zastorčkov bi se morda še lotili, da da jih ne bi Hribarjeva mama še pravočasno spravila na varno. Ljudje so v večmem strahu, posebno sedaj, ko imajo toliko dela in so pri-morani zapustiti hišo.
I-etina je grozno zaostala. Suša velika, dežja pa malo. Sadja ne bo nič. Lani je bilo precej fižola, letos pa tudi tega ne bo. Grozdje bo tudi pozno. Obirali bomo menda o sv. Miklavžu. Konec prejšnjega tedna je malo deževalo. Marsikaj se bo še popravilo, a za večino pridelkov je že prepozno. Kaj bo, kaj bo, tarnajo kmetje. Vsega je vedno manj. beračev in postopačev pa vedno več. Posebno veliko jih je iz južnih krajev.
Šola se je pričela in ko j je prišlo nekaj več življenja v našo gorsko vas. Tudi šolsko poslopje je sedaj prijaznejše, ker je pobeljeno. V šolo hodi 125 otrok ki jih pouču je sa.mo en učitelj. Letos so razpisali še eno učno mesto. |>a ni bilo prosilcev, ker primanjkuje zato primernega stanovanja. Potrebna bi bila pač nova šola. a o tem danes ne more biti govora, ker še občin« orerevna.
Starši, pazite na otroke!
3-letni Ivan in 2-letni Cvetko Gušek, sinčka zidarja iz Hrastnika, sta se, ko ni bilo staršev doma, zmuznila od doma in se šla igrat v bližino So-kolskega doma, ki ga pravkar gradijo. Zašla sta z drugimi otroci tudi na tir, po katerem dovažajo zidarjem materijal za novo stavbo. Nekaj časa sta se vetelo vozila na huntih, nenadoma pa sta se znašla med dvema takima vozičkoma, ki sta ju pritisnila in ju precej resno poškodovala. Bila sta prav tako prepeljana v ljubljansko bolnišnico.
Nezgode in poškodbe
Novo mesto, 4. septembra.
Avguštin Franc, posestnik iz Meniške vasi, jc na travniku kosil. Ž njim je kosila tudi njegova žena. Ko je hotel nabrusiti ženino koso, jc tako nerodno zadel ob ost kose, da se je zabodel v levo roko.
šušteršič Anton, posestnikov sinček iz Malih Škrjanč pri Novem mestu, je z mlajšim bratom vozil v malem vozičku pridelke domov. Voz se je med potjo prevrnil na šušteršičevega Tončka tako nesrečno, da mu jc zlomil levo ramo.
Oba se zdravita v bolnišnici usmiljenih bratov
Ljubljanske vesli:
Zivinozdravniški kongres zaključen
Ljubljana, 4. septembra.
Živinozdravniški kongres se je v nedeljo nadaljeval in so bile na dnevnem redu volitve upravnega in nadzornega odbora. Delegat Ba-bič iz savske banovine je predlagal listo novega odbora, ki so jo sestavili veterinarji iz savske banovine in na čelu katere sta dosedanji predsednik Gec kot predsednik in dr. Veble iz Ljubljane kot podpredsednik. K besedi se je oglasil veterinar Popovič, ki je na-glašal, da bi moralo biti v veterinarski organizaciji več demokratičnega duha, kar bi gotovo privabilo v združenje tudi vse one veterinarje, ki dosedaj še niso včlanjeni v organizaciji. Predsednik sekcije za vrbasko banovino Trumbič je kritiziral delo dosedanjega glavnega odbora, ki je največ kriv, da sta veterinarska organizacija in z njo vred zivinozdravniški stan v tako slabem stanju.
Sledila je debata, ki jo je predsednik Gec zaključil z izjavo, da kritika opozicionalcev izvira zgolj iz »plemenskih motivov«, potem pa so se pričele volitve z listki.
Zanimivo je bilo predavanje direktorja dr.
Dobrota je sirota
Ljubljana, 4. septembra.
Ne enega, nešteto primerov že beleži policijska kronika, da jo je med pretepom izkupil najbolj oni, ki je skušal pomiriti razburjene duhove z dobrohotnimi gestami in besedami. Da je dobrota res sirota, je imel priliko okusiti tudi 24 letni hlapec Ivan Novak iz Novega mesta, tačas zaposlen pri Završanu r Šiški. Ko se je okoli polnoči vračal po Vodnikovi cesti proti domu, je nenadoma zaslišal pred seboj glasen vik in krik. Pospešil je korake in zagledal pred seboj dva neznanca, ki sta se prepirala. Eden od njiju je bil posebno bojevit in se je ravno pripravljal, da bi se vrgel na svojega nasprotnika. Novak se je, kakor sam izjavlja, hotel zavzeti za slednjega in pomiriti prvega. Bojevitemu neznancu pa očitno ni bilo po godu, da se nekdo vmešava v njegove čisto »interne zadeve« in osebna obračunavanja. Izvlekel je nož, se zakadil r Novaka in ga dvakrat močno sunil v hrbet, razen tega pa mu je zadal tudi dve rani na prsih in na levi roki.
Po junaškem dejanju je neznanec izginil v temo, za njim tudi njegov nasprotnik. Novak pa je obležal na cesti. 0 poboju je bila obveščena ljubljanska reševalna postaja, ki je nemudoma poslala v Šiško reševalni avto. Stanje ranjenega Novaka v bolnišnici je zelo resno.
Napad na Sv. Petra cesti
Ljubljana, 4. septembra.
Ko je v soboto proti večeru šel uslužbenec Gradbene družbe Karel Polašek po Sv. Petra nasipu, je nenadoma pridrvel za njim neki delavec in se tebi nič meni nič vrgel nanj. Udaril ga je s pestjo po glavi, nato pa mu je raztrgal žep na suknjiču in vzel iz njega denarnico s 100 Din, legitimacijo in drugimi listinami. Po storjenem dejanju je napadalec neznanokam pobegnil.
Na podlagi podatkov, ki jih je Polašek predložil policiji, je stražnik kmalu nato aretiral na Sv. Petra nasipu nekega delavca Gradbene družbe, katerega zunanjost se je točno ujemala s Polaškovim opisom. Pri konfrontaciji je Polašek v arctirancu takoj spoznal napadalca in policija ga je pridržala. Z zaslišavanjem pa ta dan ni bilo nič, kajti aretirani je bil tako pijan, da sploh ni mogel odgovarjati. Šele prihodnji dan, ko se je prespal, je mogel odgovarjati na stavljena vprašanja in je slednjič skesano priznal svoj napad. Ogorčeno pa zavrača od sebe sum, da bi imel njegov napad značaj ropa in da bi Polašku iztrgal denarnico iz žepa.
Kar bo danes?
Kino Kodeljevo: Ob 8 »Signali v viharju« (S. O. S.). Znižane cene.
O Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani (Akcijski odbor), sklicuje v sredo, dne 6. t. m. ob 3 popoldne članski sestanek v dvorani restavracije pri »Levu«, Gosposvetska cesta. Številna udeležba zaželjena.
O Družabni večer »Jadranske Straže«. V dopolnilo k jadranskemu dnevu priredi kra-
{'evni odbor JS v Ljubljani v proslavo presto-onaslcdnikovega rojstnega dne v sredo, 6. t. m. ob pol 19 v veliki dvorani hotela Miklič družabni večer s predavanjem in godbo. Povabljeni vsi člani in prijatelji JS. Cuvajmo naše morje. Odbor.
0 Samo 9° C nad ničlo je kazal včeraj ob 7 zjutraj termometer na prostem. Nastopa že hladna jesen.
© Stavbe. Na voglu Resljeve in Slomškove ulice je stavba Žagarjeve trinadstropne sta-novainjske hišo dograjena do višine tretjega nadstropja.
© V Ljubljani umrli od 26. do 31. avgusta:
Repanšck Mihael, 53 let, gostilničar, Breg 18-1.; Žitnik Ivan, 80 let, zasebnik, Galjevica 1-L; Kolnik Ivain, 80 let, posestnik, Orlova ul. 11; Kosmač Helena roj. Povše, 73 let, vdova pošt. podiiradnaka Franca. Vidovdanska c. 9; Plevnik Franc, 51 let, državni uslužbenec, Bleiwei-sova e. I., priti.; Ladiha Valentin, 32 let, žel. uradnik, Beethovnova ul. 6,L; Bežek Meta roj. Jezeršek, 6"? let, žena dvornega svetnika v p., Trdinova ul. 2-L; Šinkovec Mihaela roj. Klan-der, 73 let, žena viš. sodn. ofic. v p., Tyrševa c. 66, priti.; Jarc Terezija, sestra Jakundina, 34 let. usmiljenka, Slomškova ul. 20. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Jager Andrej, 56 let, delavec, Ižanska c. 30; špruk Franc, pol leta, sin posestnika, Cerklje; Erbežnik Terezija, 56 let. delavka, Karlovška c. 16; Korene Ela, 2 in pol Mi, hči posestnika, Mačkovec 8; Deisinger Herman- ">l let. vpok. zasebni uradnik, Mestni trg 10; Skrjanc f'.mil. 5 mesecev, sin vozovnega preglednika. Moste, 1'redovičeva ul. 11.
© Pustite klopi na miru! V šontpeterskem in v parku pred sodnijsko palačo nc puste nekateri ljudje klopi na določenem mestu, temveč jih vlačijo zičlaj sem zdaj tja in pri tem »rukanju« poškodujejo. In to ne <nmo razni brezposelni, ampak tudi >inteiigenca<! Čuvaji v parkih naj na te elemente strogo pazijo!
0 So že začeli! Na poljih zdaj vsepovsod sadeži dozorevajo, pa se v mirnih nočeh že plazijo po njivah — moški in ženski — poljski tatovi! Krompir, fižol, zelje kopljejo, trgajo in sekajo in bašejo v vreče in »rukzake«. da se svojat tatinska kar — poti, čuvaja pa, ne člo-vešket;:i ne — pasjega nikjer, da bi jih prijel. Vrednost blajra in škoda p-a gresta v tisečsl
Kerna o čebelarstvu, v katerem je povdarjal,
da je svetovno znana kranjska čebela za uspešno čebelarstvo še najboljša.
Pri volitvah je bilo za seflanjega predsednika Geca oddanih 150 glasov, 100 pa proti. Za podpredsednika je bil ponovno izvoljen dr. Ve-ole, v odbor pa so bili izvoljeni dr. Mirko Fro-metič iz Belgrada, Josip Straus iz Zagreba, v nadzorstveni odbor pa vet. načelnik Anton Korošec ia Ljubljane, Milan Ilič iz Belgrada in dr. Ježič iz Zagreba. Za častnega člana je bil izvoljen vet. inšpektor dr. Antonije Vukovič iz Sarajeva.
V nadaljnjem je bilo sprejetih več predlogov, odbit pa je bil predlog opozicije, naj se zniža članarina od 150 na 100 Din letno. Po predavanju dr. Leopolda Hribarja o čebelah, je bil kongres nato zaključen.
Danes dopoldne se je vršil v okviru veterinarskega kongresa dobro obiskani čebelarski tečaj, na katerem sta predavala dr. Kocjan in dr. Hribar. Popoldne so se udeleženci tega tečaja odpeljali v Vevče, kjer so si ogledali več čebelnjakov, zlasti pa vzorno urejeni čebelnjak dr. Jenka.
Verska slavnost
v Turnišču
Dolnja Lendava, 3. sept. Kakor je »Slovenec« že poročal, bo za lendavsko dekanijo proslava 1900-letnice Odrešenja in dekanijski evharistični shod dne 8. t. m. v Turnišču. Spored te proslave je sledeči: V četrtek, 7. septembra prihod udeležencev iz lendavske župnije. Zvečer se izstavi Najsvetejše in se opravijo litanije. Najsvetejše ostane izpostavljeno celo noč. Na praznik je prva pridiga in sv. maša za tiste, ki se poznejše proslave ne bodo mogli udeležiti. Po ti maši 1k> sprejem procesij, ki bodo prišle iz vseh župnij lendavske dekanije. Ob pol osmih se začne skupno sv. obhajilo. Ob pol desetih je glavna služba božja, ki jo opravi prevzvišeni g. škof dr. Tomažič. Po ti službi božji so stanovski govori.
Popoldne ob treh bo procesija z Najsvetejšim, katero bo nosil naš nadpastir. Po procesiji in litanijah razhod. Ker sta v naši deka-niji dve narodnosti, bo slavnost ločena za Slovence in Madjare. Madjari bodo imeli svoje pobožnosti^ v stari turnišiki cerkvi sv. Antona. Le sv. maše g. škofa in popoldanske procesije se bodo udeležili skupno.
Pri nakupu čevljev polaga vsak odrasel človek pažnjo ne samo na cenenost, temveč tudi na prijetno nošnlo. Te prednosti se dosežejo > PALMA GUMIJEVIMI PODPETNIKI.
Zokoj ne pazijo starISI prt nakupu otroSklh čevljev »Bdi na to da so čevlji opremljeni s
PALMA GUMIJEVIMI PODPETNIKI.
Prijetna elastične hoja, zato zdravo, trpežno In poceni.
Dobite |lh pri vsakem Čevljarju.
JusojI Izdelek
Mariborske vesti:
0 Ograja iz bodeče žice prepovedana. Spomladi urejene grajske nasade je mestna vrtnarija takoj po ureditvi ogradila z bodečo žico. Sprehajalci so se upravičeno zgražali nad takim početjem. Izšla je tudi notica v »Slovencu«. Mestna vrtnarija je sicer odgovorila, da je ograja samo začasna, toda ograja stoji še danes. Poleg tega je tudi prepovedano imeti ob potih ograjo iz bodeče žice in mislimo, da je mestna občina prva obvezana, dajati dober zgled in take ograje odstraniti. Torej prosimo za prijazno pojasnilo, zakaj ograja še danes stoji.
O Najdene stvari. V kopališčuOUZD se je 10. avgusta t. 1. našla damska zlata verižica z obeskom. Dama, ki je verižico pozabila v kopališču s" naj zglasi v ekonomatu urada na Miklošičevi cesii 20, na delavnik med 8—12 uro.
© Nočno službo imajo lekarne: mr. Lev-stek, Resljeva 1; mr. Bohinec ded., Rimska 24 in dr. Kmet, Dunajska c. 41.
Kongre$ae. koledarček
Kongregacijski dijaški koledarček za šolsko leto 1933-34, katerega jc izdal konzorcij mladinskega lista »Naša Zvezda«, nas je letos že drugič razveselil v svoji okusni opremi s simbolično sliko na naslovni strani — okno, skozi katero gleda študent v svet in v življenje — in s pestro vsebino od uvodnega članka pa do matematičnih formul in astronomskih in fizičnih drobtinic, ki bodo prav prišle našemu študentu! Obsežnejši je koledarček od lanskega in tudi nekateri članki so močnejše zagrabljeni, tudi lepi citati, ki so natreseni v koledarčku, so letos novi, samo tistih lepih štirivrstič-nie za vsaki mesec ni letos Kastelčev Jože napisal. Oblikovno je ostal isti, vendar pa da slutiti, da se razvija kongregacijska ideia pri nas, in da bo vsako leto boljši in močnejši. Je to koledarček, o katerem lahko s polno pravico trdi študent, da ie nejgov, zlasti, ker je njegova praktičnost in ideina vsebina precej sodobno zajeta in obravnava važna vprašanja, ki bodo marsikomu dala novega navdušenja za rast v močno osebnost.
V Uvodu je razloženo, kakšna je cerkev v svoji hierarhiji, kako močna jc specielno pri nas. dalie, kako je z našimi kongregacijami, kje in koliko jih je, potem kako mora naš študent začeti z laičnim apostolatom, kako naj se zanima za misijonsko misel, za katoliško akcijo itd. Jedrnat hi osnovno dobro zajet je članek »Kongreganist in Katoliška akcija« je napisal profesor dr. Iv. Grafenauer. Z izbranimi in toplimi besedami nazorno razlaga, kaj je in v čem obstoja Katol. akcija, kakšen namen ima, kako se najložje giblje in dela v njej student-lajik! Članek mora prebrati vsak študenti Med drugimi članki se odlikuje po svoji zbranosti članek: »Razvoj dij. kongregacij v Sloveniji«, ki je plod temeljitega študija in poznavanja slov. kongrega-ciiskega dij. gibanja v zadnjem četrtstoletiu med Slovenci. Pisec tega članka, g, P. Alfonz Klemen-čič, je skušal v glavnem podati nekak idejni statistični pregled o kongregacijskem gibanju in vsakdo bo našel v njem vse težkoče, s katerimi se je boril in mimo njih rastel naš katoliški študent in kongreganist do zadnjih mariborskih in škofjeloških dnevov 1933. Nekdo potem razlaga »Vzroke naše žalosti« in »Vire našega veselja« in prof. I. P. navdušuje za misijonsko misel in statistično dokazuje, koliko dela še čaka sv. katol. Cerkev in kako upravičeno velja še danes Kristusovo naročilo: »Prosite Gospoda žetve, naj požlje delavcev na svojo žetev«. Potem še nekaj lepih misli in nasvetov, kako naj študent čita knijge, kako naj se vede na potovanju in taborenju in dr. Lud. Kožuh svetuje, kaj je dobro za prvo pomoč in potem sledi »Naša zemlja v številkah«, potem matematične formule in na koncu cela kopica praznih strani, na katere bo naš nadebudni študent lahko napisal marsikaj lepega in zanimivega.
Študent, vzemi ta koledarček in ga beri in nosi s seboj, saj je kakor tvoja legitimacija! Čisto Tvoj je ta koledarček. Naj Te spremlja skozi šolsko leto: v molitvi in delu, v gradnji Bogu podobne osebnosti in v Ljubezni do bližnjega! Poleg kon-gregacijskega dijaškega glasila »Naša Zvezda«, ki je veliki tolmač marijanskih idealov, sprejmi vsako leto še ta vademecum katoliškega dijaštva!
Kongregacijski dij. koledarček ni dragi Samo osem dinarjev, in s svinčnikom vred devet dinarjev. Naklada ni prevelika, zato sezi po njem, dokler je še čas. Ne bo Ti žal in tudi končno tudi lepo ni, če ostane študent brez svojega stanovskega glasila in koledarčka!	L. I. Žabkar.
Ruše
»Ruška nedelja« bo letos po starem običaju prvo nedeljo po Mali Gospojnici, t. j. letos dne 10. septembra. Leto 1933. je za zgodovino ruške cerkve pomenljivo, ker preteče letos 200 let, odkar so zvišali stolp. Prvotni stolp je zidal iz svojega župnik Janez Marija Lichtenstein leta 1719. To je spodnji četverokotni, del sedanjega stolpa. L. 1733. pa so dostavili še sedanji osmerokotni del in mu dali novo, lepšo streho. Stara streha je imela obliko četverokotne priproste piramide. Tako imamo torej letos 200 letnico sedanjega stolpa.
Smrt. Preteklo nedeljo je umrl v mariborski bolnišnici g. Putz Franc. Bil je 16 let strojevodja v Ljubljani, po svoji vpokojitvi leta 1916. pa do danes uslužben kot kopalni mojster v tovarni za dušik v Rušah. Bil je miren značaj in zato priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Pogreba se je udeležilo ravnateljstvo s tovarniško godbo in delavstvom; ruško gasilno društvo je poslalo častno zastopstvo. V svoji onoroki je nokojnik naklonil ruškim revežem dar 1000 Din. Bodi mu ohranjen
Jjljrt c pniM j n 1
Žrtvi
Maribor, 4. sept.
V nedeljo popoldne se je vršila v gostilni Karla Bergleza v Račah tombola tamkajšnjega gasilnega društva. Po tomboli se je vršila v gostilni veselica. Okoli 23 je nastal kratek prepir med 19 letnim posestniškim sinom Alojzijem Marčičem ter 20 letnim posest, sinom Martinom Veronikom ter Štefanom Baumanom. Marčič je skočil iz gostilne na vrt ter se vrnil s koso pred gostilniška vrata ter z i. j o zamahnil proti v bližini stoječemu Štefanu Baumanu, katerega pa je k sreči le opraskal po glavi. V tem je Marčič v drugič s koso zamahnil, nakar je Bauman odskočil, a kosa se je zari-nila v zraven stoječega banovinskega cestarja Antona Goleja, doma iz Šikol. Zabodljaj s koso je bil absolutno smrtonosen, ker se mu je kosa zarinila
Nikar!
Nelepi in žalostni so nekateri pojavi, ki se zlasti v poslednjem času dogajajo v mestu pod Piramido. So na primer ljudje, ki najamejo za razkladanje premoga brezposelnega človeka. Vemo za slučaj, ko je tak brezposelni moral nekaj ton premoga znositi v klet. Ko je ves upehan in utrujen končal svoje delo, je prejel za plačilo borno večerjo. Tudi za druga takšna dela se iščejo brezposelni, na primer za žaganje in sekanje drvi, pre-našanej tovorov itd. Kaj se dogaja? Po končanem delu prejmejo — in takšnih konkretnih slučajev je žal premnogo — listek v vrednosti — 50 par ter se napotijo na mestno občino, češ da prejmejo tam denar. Mestni socialno politični urad ima dnevno opravka s slučaji takšnih in podobnih izkoriščanj brezposelnih moči. Kaj naj bi dejali tem, ki tako ravnajo z brezposelnimi? Nikar izkoriščati cenenih brezposelnih moči na delovnem trgu na takšen način. Nikar! Kako veleva naš Gospod?
□	Od zmage do zmage. Po zmagah v plavanju, kolesarstvu in težki atletiki, ki so si j iti vrli Maratonci priborili v letošnjem tekmovalnem programu, je sledila v nedeljo še lepa zmaga v lahki atletiki, ki je tem bolj upoštevanja vredna, ker so bili med tekmovalci SK Železničarja najvidnejši in najodličnejši sokolski lahkoatleti in telovadci. Tudi so v Varaždinu pri tamošnjih nedeljskih kolesarskih tekmah zasedli maratonski kolesarji vsa prva mesta. V čast in slavo mariborskega športa.
□	Kalvarijski potok se regulira. Zaposlenih je pri teh regulacijskih delih okoli 15 delavcev. Dovoljeni kredit v znesku dinarjev 23.000 se bo v najkrajšem času izčrpal. Vsekakor bo treba najti novih virov, da ne obstanejo regulacijska dela nedogo-tovljena.
□	Gradnja se bo nadaljevala. Dela na cesti St. Peter-Ložane so se radi nedostatka dovoljenega kreditnega zneska morala prekiniti. Te dni se je podala k banu deputacija prizadetih naselbin ter posredovala v zadevi nadaljevanja te prepotrebne cestne gradnje. Ban dr. Marušič je deputaciji obljubil, da pojde v tem oziru na roko in aa se bo takoj izvršilo nakazilo nadaljnih 50.000 dinarjev, da se omogoči nadaljevanje cestnih del.
□	V prid trboveljskim rudarjem priredi tukajšnja Jadranska straža nocoj po obhodu koncert na vrtu unionske restavracije, pri katerem svira
i »Drava«.
1 □ Z motornim kolesom v brzojavni drog. Danes popoldne se je peljal z motornim kolesom dimnikarski pomočnik Josip Meniga iz Maribora proti Hočam. V Bohovi se je hotel umakniti vozu, pri tem pa je zavozil v sestavljeni dvojni brzojavni drog. Pri padcu je Meniga dobil notranje poškodbe ter so ga morali mariborski samaritani prepeljati v bolnišnico. Motor je precej poškodovan. Treba je še omeniti, da je Meniga še opoldne pomagal kot aktivni član mariborske brambe pri hudi prometni nesreči v Košakih.
□	Navzlic vsemu... Kakor znano je banski svetnik dr. Lovro Bogataj priredil knjigo o cestnem prometu, iz katere je razvidno, da je banska uprava že lani izdala določbo, po kateri se vožnje z motornimi vozili po občinski cesti Maribor— —Rošpoh—Kamnica do preklica prepovedo. Navzlic temu pa je videti na omenjeni cesti živahen promet z avtomobili in motocikli. Kako si je to razlagati, ne vemo.
□	Usmilite se uboge reve. Po mariborskih ulicah hodi že delj časa neka ženska, katera je živčno tako bolna, da se maje po ulicah kakor pijana. Bilo bi potrebno, da bi se mestna občina za to revo zavzela in jo spravila v hiralnico. Zlasti še radi tega, ker je stalna nevarnost, da se ji pripeti kaka nesreča, bodisi da pride pod kak voz ali jo povozi avto.
□	Otvoritev parka. V Oplotnici so v nedeljo otvorili čeden park, ki je bil urejen na pobudo ta-mošnjega Tujskoprometnega društva, Lega in ureditev parka je v čast in ponos Oplotnicc.
□	Radi udarca izgubil dar govora. V Slivnici jc neznanec udaril s sekiro poljskega delavca Antona Špurgaja s takšno silo po glavi, da je Špur-gaj izgubil dar govora. Prepeljali so ga v tukajšnjo splošno bolnišnico.
□	Zavidljiv uspeh je doživelo tukajšnje slovensko pevsko društvo »Maribor« s svojima cerkve-
; nima koncerloma pri Veliki Nedelji in v Ptuju. Odziv občinstva je bil zlasti nri Vel. Nedelji izreden.
□	Penezov dosti... Dohodki pri mariborski j carinarnici so znašali v mesecu avgustu skupaj 1 4Q68.199.1Q nin in sicer: Na uvoženo b!?go je
naravnost v srce. Gole je napravil ie nekaj korakov, se zgrudil in izdihnil. Prišel je iz Maribora ter se izmučen hotel v gostilni nekoliko okrepčati. Ko je Marčič zabodel nedolžno žrtev, je nekdo ustrelil na dvorišču gostilne s samokresom ter ja krogla oplazila v gostilniški sobi pri oknu stoječega Franca Predikaka iz Podove. K sreči mu je krogla le pretrgala srajco na trebuhu. Le srečnemu naključju je pripisati, da se ni dogodila ie hujša nesreča, ker je bila gostilniška soba nabito potna. Marčič je.orožnikom po kratkem zanikanju priznal dejanje. Truplo po nedolžnem usmrčenega Antona Goleja je bilo prepeljano v mrtvašnico na slivniško pokopališče, kjer je danes popoldne bila obdukcija; komisijo so tvorili preiskovalni sodnik Punčuh, sodni zdravnik dr. Jurečko in zapisnikar Tomo Petrovič.
bilo vplačanih 4,957.131.10 Din za izvoženo blago pa 11.068 Din.
□	Nove uradne ure pri mariborskih sodiščih.
Na mariborskih sodiščih od sedaj naprej uradujejo od 8. do 14. ure. Stranke se sprejemajo na posameznih oddelkih samo od 8. do II. ure izvzemši trg. register in zemljiško knjigo, kjer se stranke sprejemajo ves čas uradnih ur.
□	Nesreča ne počiva. V mariborski tekstilni tvornici je doživel delavec Jakob Flego težkf> nesrečo. Prišel med delom z desno roko med valjarje, ki so mu je čisto zmečkali. 26 letnemu mesarskemu pomočniku Vilku Pliberšeku pa je pri odiranju zaklane živine spodletel nož tako nesrečno v trebuh, da je zadobil precej opasno poškodbo. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnišnici.
□	Slovensko obrtno društvo vabi svoje člane, da se udeležijo polnoštevilno povorke na predvečer rojstnega dneva prestolonaslednika Petra in s 1em kakor vedno pokažejo vdanost do kraljevskega doma.
□	lz mariborskega gledališča. Pripravlja se
v mariborskem gledališču za novo sezono Krleževa drama »Gospoda Glembajevi«, v režiji znanega brnskega režiserja in bivšega ravnatelja belgrajske drame g. dr. Branka Gavella. Bo to bržčas otvoritvena predstava letošnje sezone.
□	SSK Maraton, rokometni odsek. Drevi točno ob 6. uri trening rokometnega moštva. Radi pred-stoječih tekem se morajo udeležiti brezpogojno vsi igralci.
□	Vagonarska kolonija se veča. Mestna občina
je dobila danes zopet od železniške uprave 4 stare nerabne poštne vagone, ki jih bo postavila v Dajn-kovo ulico k že obstoječi vagonarski koloniji. Na ta način bodo zopet štiri družine dobile vsaj za silo streho in stanovanje. Ta kolonija ima vsega skupaj sedaj 17 vagonov.
□	Doznali smo, da brezvestneži kupujejo od vlagateljev naše hranilne knjižice le 70% prave vrednosti. Pri tem skoraj gotovo povdarjajo, da bo denar na vrednosti zgubil, da so knjižice manj vredne, da je bolje imeti manj denarja v gotovini, kot pa več v knjižici. Ti brezvestneži le plašijo vlagatelje, sami imajo pa korist. Naše vlagatelje zagotavljamo, da so vloge pri nas popolnoma varne, da imajo polno vrednost, da za vse vloge jamči mestna občina Maribor. Ne ponujajte knjižic v prodajo, ker boste od tega imeli le zgubo. Brezvestne kupce pa zapodite, ker Vas hočejo le izkoristiti! Če ste v zadregi, pridite k nam. Mi Vam bomo pravilno svetovali. —■ Maribor, 4. sept. 1933. — Ravnateljstvo Mestne hranilnice Maribor.
Kot vladni komisar pri Mestni hranilnici potrjujem, da so gornji podatki resnični in da je. ta denarni zavod vreden vsega zaupanja. — Maribor, 4. sept. 1933. — Dr. Senekovič 1. r., srezki glavar in vladni komisar.
□	Dr. Marinič, Trubarjeva 11, zopet redno ordinira od 9 do 11 in od 14 do 16.
Ptui
Požar. Pretekli petek okrog 8. ure je izbruhnil požar v Zgornjih Pleferjih pri Cirkovcih. Gorelo je pri posestniku Francu Pernatu. Domači so bili ob času, ko je začelo goreti, na polju. Gasilcem iz Cirkovcev se je posrečilo ogenj omejiti v toliko, da se ni razširi! na sosednja poslopja. Pernafova domačija, ki je bila iz lesa, je pogorela do tal. Zgorelo je tudi vse poljsko orodje in ves pridelek. Škoda presega 15.000 Din in je krita z zavarovalnino, zdi se pa, da je bil vzrok nesreče pokvarjen dimnik.
Zopet avtomobilska nesreča. Enak slučaj, kakor na vurberški cesti, se je dogodil 1. t.m. pred-poldne na ormoški cesti, zraven mestnega sejmišča. K sreči ni bil ta dogodek tako usodepoln, kakor prejšnji na vurberški cesti. Pri navedenem sejmišču sta se srečala osebni avto trgovca Kasimirja Čar-Rezija iz Ormoža in kolesar Franc Vavpotič iz Ma-levasi. Avto in kolesar sta trčila s tako silo, da je kolo popolnoma zdrobilo, kolesarja pa vrglo daleč v stran. Padel je k sreči tako, da je dobil le lažje poškodbe.
Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici so umrli: Anton Ekonomidi, dijak, star 20 let iz Odese, Alojz Beziak, posestnik iz Zg. Polskave, star 53 let, Ivana Černila, žena vpokojenega železničarja, stara 40 let ter Feliks Drevenšek, star eno leto, sin železničarja iz Rogoznice. Naj počivajo v miru!
Tatvina kolesa. Posestniku Martinu Benko iz Trnovske vasi je bilo ukradeno moško kolo vredno 1200 Din. Tatu so orožniki že aa sledit-
Huda prometna nesreča
Maribor, 4. sept.
Danes okoli poldne se je pripetila na cesti v Košaklb na cestnem križišču, nasproti trgovine Per-ka, hujša prometna nesreča. Tovorni avto, last avtopodjetnika Franca Gojčiča iz Sv. Janža na Dravskem polju, ki ga je vodil šofer Frantz Štefan, in ki je bil natovorjen s približno dvema tonama gramoza, je trenutno odpovedala zavora ter se je avto zaletel naravnost v dva kmečka voza.
Spominska plošča ponesrečenemu planincu
Na Kamniškem sedlu se je v nedeljo dopoldne rbralo lepo število planincev, da odkrijejo spominsko ploščo Sandiju Wissiaku, ki se je 12. maja ponesrečil pod Rdečo kepo, na poti s Sedla na Planjavo. Prijatelji so vzidali spominsko ploščo v skalno steno ravno na kraju, kjer je Sandi sprožil pod seboj snežni plaz, ki ga je potegnil za seboj v jjlofeino. Pod črno marmornato ploščo, na kateri so vklesane besede; -J" Sandi Wissiak, 12. V. 1933, je majhen ograjen vrtiček, na katerem so posajene planike in drugo planinsko cvetje, nad ploščo pa je zlat križec. Med navzočimi planinci so bili naj-številneje zastopani pokojnikovi planinski tovariši in znanci, Skalaši iz Ljubljane, Celja, z Jesenic in in iz Kamnika. Odkritju spominske plošče sta prisostvovali tudi mati in sestra pokojnega Sandija Wissiaka. Cerkvene obrede je izvršil kamniški kaplan g. Miha Jenko, ki je imel tudi lep govor. Za njim so govorili še predsednik TK Skale g. dr. Kajzelj, dalje znani plezalec in pokojnikov najboljši prijatelj Uroš Zupančič in zastopnika jeseniške in savinjske podružnice Skale. Po končanih govorih, ki so ob spominu na tragično smrt mladega planinca globoko ganili vse navzoče, so Skalaši zapeli Vigred in Gozdič je že zelen, s čimer je bila spominska svečanost zaključena. Ko so se planinci razhajali, se je dvignila iz žleba v katerem je za za sneženim plaščem izginil mladi planinec, gosta megla, ki je za nekaj trenutkov ovila odkrito spominsko pjoščo in okrog nje zbrano družbo planincev, nato pa se je zopet razpršila in prikazalo se je modro nebo.
Zid se ie podrt nanj
Delavec Herman Kokalj, delavec pri Josipu Mrzelju v Litiji, je bil zadnje čase zaposlen pri podiranju litijske Topilnice. Med delom se je nenadoma porušil nanj del zidu in ga močno poškodoval na nogah in tudi drugod. Ranjenega Ko-kalja so z vlakom odposlali v Ljubljano na glavni kolodvor, odkoder so ga v ponedeljek popoldne ob 2 ljubljanski reševalci prepeljali z avtom v ljubljansko bolnišnico.
Tabor „Krke" na Trški gori
Novo mesto, 2. septembra.
V petek, 8. t. m. bo na Trški gori tabor »Krke«. Tabor se prične ob 11 dopoldne po obeh slovesnih mašah, od katerih bo eno daroval šentpeterski g. kaplan v cerkvi, drugo mo^unaj pa gvardijan novomeškega samostana.
Marijin praznik na Trški gori je bil že od nekdaj v veliki časti pri Dolenjcih. Udeleže se ga iz vseh okoliških krajev, kakor iz Št. Petra, Bele cerkve, Šmarjete, Novega mesta. Prečne, Brusnic, Šmihela, Stoipič, Mirne peči, Tro-belnega, Trebnjega itd. Že na predvečer hite romarji na Trsko goro, da se priporoče sv. Urbanu, priporočniku vinogradnikov. Sv. Urbana na Trški gori še prav posebno easte. Pred leti so si omislili nov kip, ki predstavlja redko umetnino.
Na taboru bodo govorili o preporodu Dolenjske za centralni odbor »Krke« iz Ljubljane predsednik dr. Perko in tajnik Podbevšek, za krajevni odbor »Krke« v Novem mestu pa župan dr. Režek. Kakor se govori, se bo ob tej priliki prvikrat pela koračnica, nanašajoča se na Trško goro. Koračnico bo »Krka« vzela najbrž za svojo_
— Pri odebelelosti naravna »Franz-Josei« grenčica močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji 'em-ljejo Franz-Josel« vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. _
Koledar
Torek, 5. septembra: Lavrenciij J.» škof; Gentilij.
Novi grobovi
+ Laško. V nedeljo je umrl v starosti 68 let g. Anton Petek, kmet pri Sv. Krištofu; veren mož in skrben gospodar. Dolga leta je bil cerkveni ključar župnijske cerkve in podružnice Sv. Krištof. Svoj čas je bil tudi župan Kri.štof-ske občine. Pogreb bo danes popoldne. Blagemu pokojniku ohranimo trajen spomin. Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f- Umrl je v Dtolnjem jezeru pri Cerknici gosp. Tomaž L e v a r v 92. letu starosti. Pokojni je bil oče gospe Ogrinove, žene znanega ljubljanskega stavbenika, in gospe Frančiške Levar.
Osebne vesti
—	Za višje svetnike IV/1 so postavljeni pri poštni direkciji v Ljubljani dosedanji svetniki: dr. Vagaja Anton, dr. Lamut Ivan, dr. Lehar Joško, dr. Janžekovič Franc in dr. Matjašič Miroslav.
Ostale vesti
—	Poljska znamenja in kapelice. V spomin na kugo, druge grde nalezljive bolezni in na nesreče, ki so zahlevale človeške žrtve, so že v starih časih radi postavljali znamenja in kapelice. Vsi, ki mimo hodijo, naj bi se spominjali teh dogodkov. Nekatera znamenja so že nad 4oO let stara, n. pr. Krvavo znamenje pri Kamniku; druga so iz 17. stol., največ jih je pa iz začetka 18. stoletja, zlasti v spomin na kolero 1. 1836. in na osebne nesreče, ki so se pripetile na tistih krajih. Oblike teh znamenj so različne, zakaj vsak čas ima svojo modo. Najstarejša znamenja so iz kamenitega stebra, poznejše imajo na vrhu stebra eetverokoten nastavek s 4 udolbinami za slike; najmlajša znamenja so pa kapelice. Poleg zidanih ali kamenitih znamenj se nahajajo tudi preprosta lesena, zlasti križi. Več vrst takih znamenj kaže ta razstava; slikana so z vodenimi barvami. Oglejte si ta znamenja na razstavi na velesejmu od 2 do 11. septembra t. I.
—	Izlet s posebnijn vlakom v Salzburg in Miinchen priredi »Putnik« v dneh od 6.—12. okt
En voz, čigar lastnik je bil Karel Ceh iz Sv. Tro-
tice v Slov. goricah, je bil pri tem popolnoma razlit, medtem ko je drugi voz s konjem vred vrglo v 4 m globok cestni jarek. Voz se je pri tem razbil, konj pa je dobil tako hude poškodbe, da so ga poklicani mariborski reševalci od požarne brani-be morali prepeljati v klavnico, kjer so ga ubili. Lastnik Janez Eder iz Pesnice trpi približno 5000 Din škode, skupna škoda pa znaša okoli 7000 Din. Avto sam pa je ostal skoraj nepoškodovan.
Ustanovitelj slovenske in bolgarske
stenografije Profesor Anton Bezenšek
je ta zob, če ga takoj ne zalijemo. Ostanek jedi »e je zajedel med zobe, ustvarja se mlečna kislina in razkraja zobno sklenino. Posledica tega je majhna luknjica. Dnevna nega s Chlorodont zobno pasto ščiti zobe pred prezgodnim razpadanjem, ohranjuje jih zdrave in dela sjajne bele. Tuba Din. 8.-, velika tuba Din. 13.-.
t. I. Odhod iz Ljubljane v nedeljo 7. oktobra ob 2.30 ponoči skozi Beljak, Badgastein v Salzburg. Dopoldne ogled znamenitosti mesta, ob 13 skupno kosilo v Spiegel-Keller-u. Popoldne izlet na Gais-berg. Ob '20.25 odhod v Miinchen. V ponedeljek, torek in sredo ogled znamenitosti mesta in razni izleti. V četrtek 11. okt. povratek iz Miinchena ob 7.45 v Bagdastein. Tu je triurni postanek. Ob 15 nadaljevanje vožnje skozi Jesenice v Ljubljano. Zahtevajte programe Priglase sprejema »Putnik« v Ljubljani do 24. t. m. Cena vožnje Ljubljana-Miinchen in nazaj III. raz. 490 Din, II. raz. 660 Din. Ljubljana-Salzburg in nazaj III. r. 300 Din, II. r. 450 Din. Cena cele oskrbe (prenočišče in hrana) odvoz in dovoz v hotele, ogled mesta pod strokovnim vodstvom, napitnine, takse 1100 Din za osebo.
\
DOPISNA TRGOV. ŠOLA
v Ljubljani, Pražakova 8 II.
Začetek novih knjigovodskih, stenograf-skih, trgovskih in jezikovnih tečajev. Pišite takoj po pojasnilal
Direktor bolgarskega stenografskega zavoda gospod Teodor Golobov podaja v knjižici št. 2 biblioteke »Brzopis«, izdani leta 1932, obširen življenjepis ustanovitelja slovenske in bolgarske stenografije prof. Antona Bezenšeka. Glasi se takole;
Bezenšek Anton, oče bolgarske stenografije, po rodu Slovenec, je bil rojen 15. aprila 1854 v vasici Bukovje, v občini Frankolovo, v okraju Celje. Po dovršeni maturi na celjski gimnaziji leta 1874, kjer je študiral tudi nemško Gabels-bergerjevo stenografijo, se je vpisal na zagrebški univerzi na zgodovinsko filologični fakulteti, kjer je študiral filozofijo. V tem času je bil tudi slušatelj slovanske filologije in je skušal prilagoditi Gabelsbergerjev sistem stenografije za slovenski jezik. V letnem semestru 1875/76 se je podal v Prago, kjer je bil slušatelj slovanske filologije, iz katere je napravil tudi izpit. V istem semestru je
—	Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok.
—	Planinska gora — romarski shod, dne 10. sept. 1933. Shod, ki se navadno vrši na Planinski gori na praznik Imena Marijinega, se obhaja letos v Studeneni, kamor se je prenesla milostna podoba M. B. Združen je z celonočnim češčenjem presv. K. T. Sv. maša in sv. obhajilo je ob pol 1 po polnoči. Duhovno opravilo potem še ob 6 in 10 z govori.; popoldne ob 2 večernice in procesija z podobo Srca Mar. Letos je 300-letnica romarske cerkve. V ta spomin se je oskrbela za Marijo zlata krona, ki se blagoslovi ob 10.
—	Pripravljalni odbor za proslavo september-skih dogodkov v Ptuju naznanja, da bo v nedeljo 10. t. m. v ptujskem Narodnem domu slavnostni skupni obed. Zato prosi pripravljalni odbor vse podružnice CMD, da prijavijo najkasneje do 7. t. in. točno število udeležencev za slavnostni obed. Cena za vsako osebo znaša 25 Din. — Odbor.
—	Vpisovanje na drž. konservatorij v Ljubljani se vrši do všlevši 7. t. ni. dopoldne od 9—12 v kons. pisarni. Podrobnosti so razvidne iz razglasile deske.
—	še k vlomu na Zgornji Ložnici. Iz Celja: O vlomu v Zgornji Ložnici, o katerem suio poročali danes teden, smo dobili še naslednje podrobnosti: Dne 27. avgusta je posestnik Kunst svojemu slugi Koštomaju Ivanu vsled nemarnosti odpovedal službo. Istega dne je ob 7 zvečer odšel njegov sluga v družbi Šuperja Andreja in Špegu Ivana na veselico v Gotovlje. V Gotovljah so se napili ter prišli okrog 8 zjutraj nn Zgornjo Ložnico in se podali na dvorišče Kuneta, kjer so se prepirali ter pričeli pretepati z delavcem Cestnikom Francetom, ki je to noč sušil hmelj posestniku Kunstu. Vsled tega prepira se je prebudil Kunst ter šel pogledat, kaj se dogaja na njegovem dvorišču. Ko je videl, da se njegov hlapec pretepa z delavcem Cestnikom, je vzel neki kol ter šel proti njemu, da ga odžene z dvorišča. Potem se je hlapec obrnil proti njemu držeč v rokah sekiro, s katero je hotel napasti Cestnika in mu rekel: »Ti, daj mi denar in knjigo, da grem.« Kunst se je vsled tega splašil in pobegnil v vas, k jer je pozval sosede na pomoč, govoreč jim, da so mu napadli hišo in da hočejo od njega denar. Potem se je zbralo veliko ljudi, s katerimi je prva trojica prišla v pretep ter se pozneje ruzgubila po vasi.
—	Učenci in starši! Prvovrstne šolske potrebščine po konkurenčnih cenah in največja izbora, to so prednosti obče znane trgovine Bonač v Ljubljani, nasproti glavne pošte. Edina pooblaščena zaloga Jadranske Straže za Slovenijo.
—	Martin Prešern, trgovski vrtnar, Radovljica. Oglejte si paviljon 668 domačih kaktej.
Cerkveni vestnih
Za duhovnike bodo tridnevne duhovne vaje v Domu od It. do t5 .septembra. Priglasite so! Vodstvo Doma.
TržiČ
Na Kofeah bo sv. maša na praznik, 8. septembra in v nedeljo, 10. septembra vselej ob 10.
— Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Joseiova« grenčica do urejenega želodca in črevesja.
napravil tudi v Pragi državni izpit za nemško stenografijo. Takoj nato je bil nastavljen za učitelja stenografije na zagrebški gimnaziji ter se je udej-stvoval tudi kot stenograf v hrvatsko-slavonsko-dalmatinskem saboru v Zagrebu.
Bolgarija, osvobojena leta 1879, je takoj čutila potrebo, kakor druge države, da uvede hitro-pisno zapisovanje govorov v bolgarskem Narodnem sobranju. Po iniciativi takratnega bolgarskega finančnega ministra Grigorija Načoviča se je še v letu 1879 bolgarska vlada obrnila na Bezenšeka po priporočilu pravkar iz tujine se vrnivšega Bolgara Spasa Vacova, da stenografira in opravlja ste-nografsko službo v Narodnem sobranju, kakor tudi, da prireja stenografska predavanja. Imenovanje mu je bilo dostavljeno z ukazom No. 278 od 11. oktobra 1879, s katerim je bil angažiran za tri leta z letno plačo 6000 levov začenši s 1. septembrom istega leta.
Sredi septembra 1879 je prispel Bezenšek v Sofijo in je v poslopju Narodnega sobranja odprl že 25, septembra prvi bolgarski stenografski kurz, v katerega se je vpisalo 50 ljudi med njimi višji uradniki, oficirji in duhovniki. Dan 25. september 1879 se smatra kot začetek bolgarske stenografije. Ob priliki prvega rednega zasedanja Narodnega sobranja 15. oktobra 1879 je Bezenšek prenehal s stenografskimi predavanji, katera je obnovil 1. decembra istega leta in jih je nadaljeval do 20. marca 1880. Ob zaključku tečaja je ostalo še 12 učencev, od katerih je samo 5 napravilo izpit, sestavljen iz stenografskega diktata 60 besed na minuto. Vseh pet je bilo po položenem izpitu imenovanih v začasni stenografski biro (stenografi prepisvači), ki je bil ustanovljen v sobranju in ki ga je vodil Bezenšek. Pri tem delu mu je pomagal inžener Georgi Prošek, rodom Čeh (brat poznejšega pivovarnarja v Sofiji), ki je znal dobro bolgarski in češko stenografijo. V začetku decembra 1879 je začel Bezenšek predavati stenografijo na sofijski klasični gimnaziji ter je imel takoj v začetku 80 učencev. Ko je bilo leta 1881 Narodno sobranje odgodeno radi priprav za sestavo bolgarske ustave, je Bezenšek z nekaterimi biro-steno-
Celje
& Slovo od zveste uradnice. Včeraj sta se poročila pri Materi Božji petrovški g. Valentin Stante, profesor realne gimnazije v Celju in gdč. Ida Lu-kaščik-ova, uradnica Ljudske posojilnice v Celju. Uradništvo Ljudske posojilnice je v soboto zvečer priredilo v hotelu Evropa svoji dolgoletni tovari-sici poslovilni večer. V lepih besedah se je v imenu vsega uradništva poslovil od vestne in vzorne uradnice g. ravnatelj Jerič, ki ji je voščil vso srečo v bodočem stanu. Gdč. Lukaščikova je bila svoje-časno agilna članica celjskega orliškega krožka, vneta pevka pr: bivšem pevskem zboru Katoliškega prosvetnega društva in do zadnjega aktivna kon-greganistinja. Mladi zakonski dvojici želimo na poti v novo življenje obilo božjega blagoslova.
JSr Hišni posestniki razobesite zastave. Hišne posestnike vabim, da v sredo, dne 6. t. m. v proslavo 10 letnice rojstva prestolonaslednika Nj. Vis. Petra razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Mestni načelnik: dr. Goričan.
j& Poročila sta se včeraj v opatijski cerkvi g. Filip Čulk, kolarski mojster in gdč. Anica Grafoner, lastnica znane delikatesne trgovine in gostilne na Dečkovem trgu. Bilo srečno!
Vpisovanje v Glasbeno Matico v Celju se vrši še do preklica. Vpisujejo se začetniki za vse solo (klavir, gosli itd.) in orkesterske instrumente, t. j. godala in pihala (pihala v kolikor je Ircnotno na razpolago učnih moči). Teorija in petje spadata kot stranska predmeta k glavnemu, če se kdo uči kak glavni predmet, t. j. klavir, gosli, solopetje, | vijolo, čelo, bas itd. ne plača za stranske prcdmele 1 nikake posebne pristojbine. Gojenci višje stopnje j imajo lepo priliko izobraževanja v orkesterski sini-fonski glasbi, zakar se takisto ne plača nikake me-sečnine. Vstop v ta orkester imajo tudi drugi, ki niso gojenci, če se čutijo dovolj tehnično pripravljene m imajo veselje do orkestralne glasbe.
grafi odšel v Plovdiv stenografirat v Oblastno sobranje tačasne vzhodne Rumelije. Ko je bila ustava narejena se je Bezenšek vrnil s svojimi učenci v Sofijo k zasedanju tretjega navadnega Narodnega sobranja. V tej poziciji je ostal do 31. avgusta 1884, nakar je bil radi političnih prilik upokojen kot šef stenografskega sobranja v Sofiji in imenovan za profesorja moške gimnazije v Plovdivu, kjer je obenem vodil tudi stenografsko pisarno pri tamkajšnjem Oblastnem sobranju in to le kratek čas, ker je bila 6. septembra 1885 vzhodna Rume-lija (to je južna Bolgarija) zedinjena s severno Bolgarijo, nakar je Bezenšek ostal samo profesor na imenovani gimnaziji, kjer je učil neprestano polnih 20 let, v glavnem nemški jezik, bolgarsko stenografijo in razen tega filozofsko propedevtiko. V šolskih počitnicah je imel meseca julija, prej ko je odšel na počitnice v rodni kraj Frankolovo, in sicer v letih 1900, 1902, 1903 in 1904, enomesečni stenografski kurz v poslopju sofijske univerze pod okriljem društva »Brzopis«. Leta 1905 je bil Bezenšek premeščen na 1. moško gimnazijo v Sofiji, nakar je bil 1911 imenovan za lektorja bolgarske stenografije na sofijski univerzi, kjer je bil do leta 1915. Po kratkem bolehanju na sladkorni bolezni je Bezenšek umrl v Sofiji 10. decembra 1915 ob pol 6 zvečer.
Kot goreč pristaš zbližanja vseh južnih Slovanov, je smatral Bezenšek, da se more to zgoditi le kulturnim potom in da je stenografija ena teh sredstev za zbližanje. V tem pravcu je delal Bezenšek in je v Zagrebu leta 1876 do 1878, ter po odhodu v Bolgarijo od leta 1880 izdajal »Jugoslav-janski stenograf«, v katerem je južne Slovane seznanjal v njih posameznih jezikih in slovstvu, trudeč se, da najde možnost za izdelavo enotne stenografije, ki bi služila vsem južnim Slovanom. Od leta 1882 naprej je prenehalo izhajanje tega lista in je po dolgem presledku začel izhajati »Jugo-slavjanski stenograf« v istem duhu vendar v boljši izdaji in to od leta 1895 do 1897. V letu 1895 je izdajal tudi »Jugoslavjanski Glasnik« s pestro vsebino, največ o stenografiji, v bolgarskem, slovanskem, srbskem in hrvatskem jeziku in ilustracijami. Izhajal je žal samo to leto.
V četrtem letniku »Jugoslavjanskega 6teno-grafa« leta 1880 se je pojavila prva izdaja Bezen-šekove »Bolgarske stenografije« (Korespondent-noto pismo), ki je v 35. letih t. j. do njegove smrti doživela 6 izdaj. Deset let pozneje v letu 1880 je izdal Bezenšek za bolgarsko stenografijo knjigo »Debatno pismo« (Udžbenik na debatnoto pismo), katero je do njegove smrti doživela eamo 2 izdaji. V letu 1892 je izšla »Stenografska čitanka za bolgarsko stenografijo«. Bezenšekova »Slovenska stenografija« je izšla v letu 1876, drugo izdajo pa je izdala Slovenska Matica v Ljubljani v letu 1893. V teku leta 1907 je z malerijalno podporo in propagando draždanskega stenografskega instituta izdal Bezenšek »Rusko stenografijo« (Ruskaja stenografija po sistemu Fr. Ks. Gabebbergera) in sicer samo korespondenčno pismo, vendar ta njegova stenografija ni bila v Rusiji oficielno sprejeta. Razen tega je izdal Bezenšek 1887 pod pseu-donimom A. B. Bukovski (po rojstnem kraju Bukovje) »Novo praktično učno knjigo za lahko učenje nemškega jezika: po F. Anovi metodi v več delih, takoj nato pa še »Nemško čitanko«. Nadalje sledeče knjige: »Etika in naravoslovje«, v letu 1889v v slovenskem jeziku »Pisma iz Pariza < in leta 1914 »Bolgarska gramatika in čitanka za Slovence«. Po referatu v letu 1892, ki ga je imel na Prvem bolgarskem stenografskem zboru v Plovdivu o temi »Uporabljanja vertikalnega namesto ležečega pisanja v splošnem in posebno v stenografiji« je izdal knjigo »Navodilo o uporabi vertikalne pisave«. Nadalje je izdal dve brošuri: »Knaipovi zdravilni knjigi, knjiga I.« ip »Spanje in sanje«. Tik pred smrtjo je izdal prevod knjige po Garnegiju fun-dirane »0 zverstvih v balkanski vojni«. Pisal je češke, hrvatske, nemške in slovenske revije, odlomke, v glavnem o zgodovini južno-slovenske stenografije iz sledečih knjig, ki jih je posamezno izdal in sicer: »Beitrage zur Geschichte der Stenographie bei den Siidslaven«, »Wissenschaftliche Centralblatt fiir Stenographie und Schriftkunde«, Berlin 1890, »Anfiinge und Entvvickelung der Stenographie bei den Siidslaven«, dalje Archiv fiir Stenographie«, Berlin 1901, »Russische Stenographie nach Gabelsbergers System«, dalje • Kotit, -spondenzblatt«, Dresden 1908.
Bezenšek je zastopal bolgarsko stenografijo, delegiran od bolgarske države na mednarodnem kongresu v Parizu 1889, v Monakovem 1890, v Pragi na vseslovanskem kongresu 1891, v Monakovem na mednarodnem kongresu po Gabelsbergerjevem sistemu 1904. Bolgarski stenografi so ga počastili leta 1904 ob priliki praznovanja 25 letnega obstoja bolgarske stenografije, ki je bil obenem njegov jubilej. Tačas je bil odlikovan od bolgarskega carja s srebrno kolajno »Za nauka i izkustvo«. Razen tega je bil odlikovan leta 18S9 za veliko sodelovanje na mednarodnem kongresu v Parizu s francoskim zlatim redom »Palmes academiques«, leta 1890 s srbskim redom Sv. Sava III. stopnje, leta 1892 z bolgarskim redom Sv. Aleksandra V. stopnje, isto leto tudi z bolgarskim redom za meščanske zasluge. Nadalje je bil odlikovan z ruskim križcem Sv. Ane. Narodno sobranje je clne 30. novembra 1919, ob priliki 401etnjce obsto:a bolgarske stenografije, proslavilo njegov spomin s tem, da se je celo sobranje dvignilo in stoje vzkliknilo »Slava njegovemu spominu«.
Zasluga, da se je uvedla stenografija v Bolgariji in da sc je uvedla najboljša t. j. Bezenšekova stenografija, gre takratnemu finančnemu ministru Načoviču, ki se je odločil za Bezenšeka, Ta srečna izbira je veliko pripomogla, ker je imel Bezenšek zdrave pojme o stenografiji in je izdelal tako korenito bolgarsko stenografijo, da je še danes ne-popravljena v popolni rabi. On se jc posvetil z vso ljubeznijo in vdano služil temu kulturnemu delu.
Pripomba: Prof. A. Bezenšeka šteje tudi »Slovenec« med svoje vnete sotrudnike. Med balkansko vojno so njegova pisma »Slovencu« bila nepopisno zaželjena. Prav tako je pošiljal poročila goriškemu »Novemu Času« ter po njem goriške Slovence seznanjal z balkanskimi Slovani. Kakor je bilo že v tem listu z dne 26. julija in 26. avgusta omenjeno, se bo vršilo ob priliki osemdesetletnice rojstva profesorja Anton Bezenšeka odkritje spominske plošče na njegovi rojstni hiši v Bukovju, najbrže meseca maja 1934, kar se bo še popTej pravočasno sporočilo. Za to slovesnost se pripravlja tudi spominska knjižica o življenju in delu Bezenšeka, ki bo izšla že koncem lega lela.
Uljudno prosim vse tiste, ki bi hoteli k popolnosti te knjige kaj pripomoči s podatki o profesorjevem življenju in delovanju, naj blagovolijo sporočiti svoje podatke ali pripombe na naslov:
Dominik Bezenšek, Ljubljana,
ZvlialNV« i-.lvii 6.
Veleparnik - vetedelodajalec
Palača Zveze narodov v Ženevi, ki so jo pravkar dogradili.
Iz ..dežele onstran razuma"
99
I/->uis Roubaud, ki si je ogledal pariške norišnice, je poslušal poleg zdravnikov tudi uino-bolne same, in prinesel grozovite zgodbe iz »dežele onstran razuma«. (Demonts et dements.) Libraire Gallimard, Pariš 1933.) Bolniki živijo v zračnih gradovih in so zadovoljni z usodo, če ne moti nihče njih namišljene resničnosti. A nasilno, surovo zdravljenje more povzročiti nepopisno trpljenje in smrt.
Neki tihi nesrečnež 6e je imel za velikega boksarja, ki je moral stalno braniti svetovno prvenstvo pred novimi nasprotniki. Vsled tega je redno po vseh predpisih premagal svojo blazino, ki jo je imel za sovražnika, z uro v raki odštel določeno število sekund, pomagal premaganemu na noge in mu nudil »dvoboj za revan-žo«. Neki mlad zdravnik je mislli, da bo ozdravil tega športnika. Osrečil ga je po vrsti s prisilnim jopičem, samostojnim zaporom, umetnim hranjenjem, ga naposled privezal za roke in noge na postelj. Vse to je ostalo brez učinka. Bolnik je moral v vodo. Privezali so ga v topli kopelji in mu v presledkih polivali glavo z ledeno vodo. Roubaud trdi, da je včasih zaključek sličneiga zdravljenja »črni voz, ki neslišno, brez sožalja in vencev odpelja novo žrtev«. Tudi omenjeni športnik »je ob zori tretjega dne obležal brez zavesti: njegov obraz je postal zamolklordeč in potem sinjkast.« Šef norišnice, ki ga je obvestil paznik o stanju bolnika, je rešil nesrečneža. Naklonil mu je za boks primernega slamnatega moža. Bolnik se je takoj pomiril, postal prijazen in po končanem obvez-
nem dvoboju mirno pletel iz iste slame košare z drugimi tovariši vred.
Avtor kopiči svoje gradivo, da bi pripomogel do zmage novi psihiatriji. Kajti še vedno je marsikatera na zunaj moderna norišnica v notranjosti slična starinski ječi. Marsikateri zdravniki so pred vsem pazniki in branijo javnost prej pred bolniki kakor pred boleznijo. Imeti moramo več usmiljenja z nesrečneži, ki se zaman upirajo pomračitvi zavesti in morajo napol zdravi izgubiti osebno prostost. Noben zdravnik ni v stanju brez daljšega opazovanja ločiti norca od zdravega, če niso podane značilne zunanje spremembe, ki pa niso obvezne. Roubaud navaja slučaj nekega mladega umetnika, ki je postal žrtev bedaste ovadbe. Moral je uklenjen ponoči v celico za pobesnele. Oprostili so ga šele osem dni pozneje, ko so se zanj zavzeli šte vilni prijatelji z znanim odvetnikom na čelu. Nasprotno so aretirali šele ta teden v Flens-burgu na Nemškem brivca, ki je redno odrezal kos ušesa onim, ki 60 prišli strič lase. Ta mož se je potikal iz kraja v kraj in izgubil dosti služlj. A vsi so ga imeli samo za nerod-neža. Šele zdaj je ugotovila preiskava, da je bil to nevaren norec, ki je skrbno varoval v špiritu odrezane kose ušes. Priznal jc psihiatru, da ni inogel premagati skušnjave, ko je prišel z britvijo v bližino ušesa. Tako težko otipljiva je meja med normalnim in umobol-nim človekom.
Parobrodna družba Cunard je ustavila gradnjo | dveh velikih parnikov, vsled česar je postalo brea-' pose In i h približno 20.000 ljudi. Skoraj sleherna obrt je v tem prizadeta. 75 000 tonski parnik potrebuje nič manj kot 30.000 ton jekla. Za pno tono vlitega jekla je treba štiri tone premoga, torej za parnik omenjenega obsega 120.000 ton aH z drugimi besedami: premogovnik s petsto delavci bi bil za to količino zaposlen sedem do osem mesecev.
Samo predpriprave za gradnjo oceanskega par-! nika trajajo po več mesecev. Mnogo načrtov, modelov itd. je potrebnih. Preden so pričeli graditi francoski parnik »Norniandiec, je tucat konstruktorjev pet let delalo na načrtih, katerih so napravili nad 7000. Ko so načrti slednjič odobreni, jih oddajo v specialni fotografski oddelek, kjer napravijo velikansko število kopij, talko da imajo vsi v poštev prihajajoči oddelki načrte na razpolago. Nato pridejo na vrsto kovači, kotlarji, tesarji, mizarji itd. itd. Velikanskega pomena so monterji zakovic. Navedeni francoski parnik je potreboval nič manj ko enajsrt milijonov zakovic. Električna podjetja ožive, saj im« največji parnilk na svetu »Majestic«, nad 50.000 žarnic, in zn dovod tolikemu številu luči je treba stotine kilometrov žice in drugega inštalacijskega materijala.
Ko je ogrodje parnilka toliko dogotovljeno, da se lahko spodnji del hermetično zapre, sledi spuščanje v vodo ali štapel. Ko so parnik »Norman-diec spuščali v vodo, so za mazanje porabili 43 ton loja, 2Vi tone špeha in 2% tone mila. Samo to je stalo približno 300.000 Din. Ko je ogrodje v vodi, se prične šele s pravim delom. Sedaj pridejo stroji, kotli, dimniki, tisoči kosov razne oprave. »Majestic« n. pr. ima 600 kabin, 300 kopalnic, 100 pisarn in 14 salonov. Za opremo tega ogromnega števila prostorov je treba cele armade raznih delavcev, ki dobe. tako svojo zaposlitev. Na velikem parniku znaša račun samo za vodno inštalacijo, kopalnice, pipe in podobno približno štiri milijone dinarjev. Porcelanske tvoroice dobe ogromna naročila, prav tako tovarne pribora. Na »Normandiji«
imajo 20.000 skodelic, prav toliko krožnikov, 18.000 žlic in toliko nožev in vilic, potem 5000 vrčev in 26.000 kosov raznega drugega porcelana. Tovarna preprog je celo leto zaposlena, da more dobaviti in opremiti en sam tak velik povodni hotel. Na »Majeslicu« je 17 kilometrov preprog in v velikem salonu je eden, ki tehta sam 500 kg in je treba 10 delavcev, da ga dvignejo.
Preobširen bi bil popis živil, ki jih porabijo na taikem orjaku. Celo farmo kokoši je treba, da zalagajo parnik z jajci, saj jih je za vsako vožnjo treba 80.000 ali za 20 voženj na leto približno 1,600.000 komadov. Koliko ljudi je samo pri tem zaposlenih. Reja kokoši, sortiranje, transport itd. Vrvi rabi parnik silne dolžine, dasi bi kdo mislil, da v času, ko imamo vedno manj jadmje, vrvar-ska obrt zastaja. »Majestic« rabi več tisoč metrov vrvi saimo za svojih 60 rešilnih čolnov, potem za dvigala ter sto in sto drugih namenov.
K vsemu temu treba prišteti še druge predmete, na katere bi le malokdo mislil. Velik parnik rabi letno okoli 300.000 pol papirja, prav toliko ovitkov in pa nad en milijonov jedilnih listov. Koliko papirja potrebuje za svoj dnevnik, ki ga izdaja na parniku, si lahlko vsak sam predstavlja.
Sledi še snaženje parnika. 80.000 litrov milnice je treba na leto in 3000 kg mehkega mila, prav toliko sode, potem 10.000 gob, 7000 metelj in okoli 5000 stekleničic Sidola za snaženje medenine, ki jo je na vsakem parniiku preobilo. Veliki angleški parnik »Aquiitania« nosi s seboj 100.000 komadov raznega perila, rjuh, prevlak, brisač, prtičev itd. Po vsaki vožnji oddajo v pralnice okoli 8000 tucatov, kar da zaslužka velikemu številu peric, saj stane taka »žehta« vsaikokrat približno 150 tisoč dinarjev.
In tako bi lahko nadaljevali do neskončnosti. Vendar pa že iz navedenega lahko vsakdo sam uvidi, koliko število ljudi dobi zaposlitev pri graditvi in obratu preikooceanskega parnika odnosno, koliko postane brezposelnih, ako- se gradnja takega orjaka ustavi.
Avstrijci proti Iraku
Avstrijska Liga za Zvezo narodov je vložila pri tajništvu Zveze narodov v Ženevi vlogo, v kateri zahteva, naj se uvede stroga preiskava radi zadnjega pokola kristjanov v Iraku. Treba je na vsak način preprečiti, da bi se kaj takšnega ponovilo.
Muzej I. S, Turgenjeva v Moskvi
Te dni je minilo 50 let, odkar je umrl znameniti ruski pisatelj I. S. Turgenjev. Še se zanima svet za njegova dela, toda njegovi spomini so raztreseni po raznih mestih sovjetske Rusije. V Orlu ima Turgenjev muzej. Le malokdo zaide v ta kraj, da bi si ogledal spomine velikega pisatelja. Sovjetski umetniki prosijo vlado, naj odpre Turgen-jevu muzej v Moskvi. Tu sta zdaj že dva podobna muzeja, to je muzeja Tolstega in Dostojevskega. Zbrali bodo vse ostanke, ki spominjajo na Tur-genjeva in so raztreseni po raznih mestih, kakor v Saratovu v Radiščevskem muzeju in v Leningradu.
Sest misiionariev so ujeli
V Čehvanu na Kitajskem je bilo ujetih 6 misijonarjev. Doslej še ni niikakega sledu o nesrečnih duhovnikih. Teh žalostnih razmer je kriv boj, ki ga vodi general Liu-Liang proti svojemu stricu, generalu Liu-Juen-Huiju. Prebivalstvo je ogorčeno nad generalom Liu-Lianom, ker je kriv sedanjih neurejenih razmer, v katerih cvete tolovajstvo.
Proti vlomilcem: na Angleškem so začeli uporabljati naprave, ki sipljejo jedke tekočine ali solzni plin, če se šiloma udari po izložbeni šipi
Tudi gondolam so dnevi šteti
Največji parnik sveta, ki ga grade na škotskem. Parnik obsega "3.000 ton iu do last paro-plovne družbe Cunard-Linie. Graditi so ga začeli že 1. 1931., a so potem zaradi gospodarske krize ustavili dela. Družba računa, da se razmere do prihodnjega leta že toliko iz.boljšajoi-da se bo obrat na tem potniškem in tovornenioceanskem orjaku izplačeval, zato bodo zdaj
parnik dogradili.
Amerika se pokmeti
Henry Ford je sklenil razdružiti svoje velikanske tovarne v Detroitu. Namesto enega velikega kompleksa bo vzdrževal več manjših samostojnih podjetij, ki jih bo po potrebi zapiral ali zaposlil s skrajšanim urnikom. To cepljenje je odmevalo po V6ej Ameriki. Poprej je bil Ford apostol centralizma in je izdeloval v Detroitu vse za avtomobile potrebno: usnje, steklo, gume in si. Razdružitev v industriji, trgovini, uipravi itd. je značilna za Ameriko pod Roose-veltom. Velikanski trueti, gorostasna velemesta in si. se zdijo zdaj narodnim gospodarjem eno izmed vzrokov krize. Leta 1929 je živelo v Zedi-njenih državah na deželi samo 30 milijonov ljudi. Zdaj je naraslo to število na 33 milijonov. Brezposelni delavci in uslužbenci zapuščajo velemesta, ki jim več ne nudijo kruha. Tovarnarji zapirajo svoja podjetja po velikih središčih in prenašajo obrate daleč na deželo, kjer je cenejše življenje. Kriza ameriških mest je posebno vplivala na nebotičnike, po katerih ne mara zdaj nihče stanovati. Trgovci so zapustili predrage prostore. V Manhattami, ki tvori % newyorške površine, je prazna večja polovica stanovanj. Po ostalih newyorških četrtih znaša odstotek nezasedenih stanovanj 14.5. Razen visoke stanarine, propadajo nebotičniki tudi iz drugih vzrokov. Štiridesetnadstropne hiše so spremenile newyorške ulice v prave soteske brez luči in zraka. Stanovalci po dolenjih nadstropjih od prvega do desetega morajo žgati elektriko podnevi in ponoči. To je tudi predrago. Dokler so uživala mesta blagostanje, je rado plačalo prebivalstvo draga stanovanja. A doba nekdanjega blagostanja (prosperity) je končana in prebivalstvo odhaja na deželo. Ameriški dnevniki prerokujejo, da bodo postale Zedi-njene države zopet kakor nekoč — farmarska dežela.
Bolgarski kralj in kraljica na obisku v Parizu;
desno francoski državni predsednik Lebrun.
»Gospodična Lada, verujte mi, da znam čitati vaše misli!«
»Tako... čemu pa potem še sedite tu?«
Beneški čolnarji eo energično zavrnili vse predloge sedanje vlade o nadomestitvi gondol a motornimi čolni. Zmagali so, ker so se sklice-»oli na starinski značaj svojega mesta in tujski promet. A turisti so vedno maloštevilnejši, in domačini nimajo denarja za izlete z gondolami. Letos je žalostno zaključilo svoj obstoj 19 starinskih ladjedelnic, ki so poslovale v Benetkah
C j več sto let in slovele daleč naokrog. »Moj ►ln je Amadijevo ali Coemijevo delo«, so govorili Benečani prav tako ponosno kakor novodobni lastniki avtomobilov znamke »Rolls-Eoyce« ali »Hispamo-Saiza«. Pred 10 leti je še prodajal Amadi letno do 30 krasno izrezljanih pozlačenih gondol. Lani je imela tvrdka samo eno naročilo, letos ni dobila nobenega. Panzera, Casnli, Penso. Gosmi in drugi, ki so bili ponos Benetk, so podlegli v boju zn obstanek. Motorni čolni IhkIo le kmalu izpodrinili romantične gondola.
Angleška kraljica Elizabeta, najznamenitejša žena na angleškem prestolu, ki je prelila veliko krvi. a je bila inače zelo sposobna vladarica — je bila rojena pred 400 leti, dne 7. septembra. Elizabeta ie ostro zatirala katoliško stranko in prišla tako v nasprotje s škotsko kraljico Marijo Snart. Ko se je na krut način rešila te nasprotnice (1. 1587. jo je dnin obglaviti), se je z vsemi silami obrnila proti španski prevladi na morju, ki jo jc 1. 1588. tudi za v«Lnn atiLa,
General tle Pinedo, najboljši italijanski letalec na dolgih progah, ki je ob startu New Vork — Bajrdad smrtno ponesrečil.
Prodajalce (na velesejmn): Ostane topla do
jutra, radi zdrave topline jo priporoča Higijenski tavod. ima kuhalno garnituro . . in prištedi 33°', kuriva.
Ona: Prihrani 33*/, . . . Naročam za rvok> so-tuco tri take Lota n#ičt
Obvezno zavarovanje proti toči
Uredba in pravilnik
o zavarovanju posevkov in plodov
Banovinskemu svetu Je bila včeraj predložena
Uredba s pravilnikom zn obvezno zavarovanje posevkov in plodov proti toči na ozemlju dravske banovine. Kot znano je že od začetka leta 1931. v veljavi zaikon o obveznem zavarovanju posevkov ter plodov zoper točo. Vendar mora vsaka banovina zase izdelati detajlno uredbo ter pravilnik. To so nekatere banovine že storile, dravska pa je pred-kih v zemljiškem katastru označena kot njiva, vrt,
Uredba določa, da pridejo za obveano zavarovanje v poštev kot obdelana zemlja ona zemljišča, ki so po določilih čl. 18 zakona o neposrednih davkih v zemljiškem katastru označena kot njiva, vrt, sadovnjak ali vinograd ter vsako drugo zemljišče, ki se dejansko kmetijski izkorišča kot njiva, vrt, sadovnjak ali vinograd. Vendar 60 oproščena deloma nekatera zemljišča, ki so žo itak po davčnem zakonu prosta trajno ali začasno razen nekaterih slučajev n. pr.: posestva, ki služijo v kulturne in podobne svrhe itd.
Zavarovalni prispevki se plačujejo kot ddkla-da k osnovnemu daviku. Ta doklada je že v glavnem določena tako, da vsota zavarovalnih prispevkov ne presega za 10% v pre t. letu za škodo po toči priznane odškodnine skupno z upravnimi stro-Ski zavarovanja. Pri določanju doklade je uvaže-vati potrebo posebnega rezervnega fonda, ki mora čimprej doseči višino ene petine vsote v zadnjih 5 letih izplačanih odškodnin ter se mora na tej višini dopolnjevati. Kjer davkarije ne odmerijo davkov v slučaju delne ali popolne oprostitve od davka, določi prispevke zavarovalnica sama na ta način, da ugotovi s smiselno uporabo predpisov zakona o neposrednih davkih višino zemljarine. Do-klado more zavarovalnica izterjati na isti način kot se izterjujejo davki. Predpisi tega člena veljajo tudi za zemljišča, ki v katastru niso označena kot njiva, vrt, sadovnjak in vinograd, pa se dejansko kot taka obdelujejo.
Iz pravilnika k tej uredbi je posneti, da dolo-čiJa veljajo za 6adne pridelke v toliko, da obsegajo samo kultivirano sadje. Možno pa je tudi, da zavarovalnica sama izloči gotove vrste pridelkov iz zavarovanja, če je to v interesu zavarovanja samega.
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke za ultimo avgust kaže te-le važnejše izpremembe (vse postavke so v milij. Din):
Aktiva: podlaga 1869.3 (—8.25), devize izven podlage 82.0 (—0.4), kovani denar 206.3 (—48.1), posojila: menična in lombardna 2247.4 (+5.0), prejšnji predujmi državi 1716.85 (+0.3).
—	Pasiva: obtok bankovcev 4314.4 ( + 67.2), obveznosti po vidu 845.8 (—105.2), obveznosti z rokom 1319.1 ( + 5.6), razna pasiva 333.6 (—17.06).
Odstotek kritja se je povečal od 36.11 na 36.22, dočim je samo zlato kritje naraslo od 34.57 na 34.83%.
Kljub ultimu ni bilo zabeležiti znatnejših iz-prememb. Zmanjšanju obveznosti po vidu v glavnem radi mobiliziranja žira odgovarja povečanje obtoka bankovcev ter povečanja obtoika kovanega denarja, katerega zaloge pri banki so 6e izredno zmanjšale. Zaradi sezonskih potreb so narasla tudi posojila.
Zaščita po $ 5 in 6. Iz poročila Narodne banke za drugo četrtletje t. 1. posnemamo, da se je čl. 5 poslužilo v tem četrtletju 5 denarnih zavodov (v 1. četrtletju 10), čl. 6 pa 16 manjših zavodov (v 1. četrtletju 35). Skupno se je do konca junija t. 1. poslužilo ugodnosti čl. 5 57 denarnih zavodov, čl. 6, odnosno uredbe pa 58 zavodov, skupno torej 115 zavodov.
Statistika zunanje trgovine za prvo polletje 1933 je izšla. Izdal jo je carinski oddelek finančnega ministrstva. Statistika prinaša vse važnejše podatke o naši zunanji trgovini. Med drugim omenjamo n a rast postavke uvoza plemenitih kovin, kar pa je pripisovali predvsem uvozu srebrnikov iz Anglije: 101.209 kg za 48.8 milij, Din.
Iz »Službenih novin«. Ministrski svet je odobril, da se 6me sSloska blagajna za štednju i zaj-move': iz Janjine poslužiti ČL 5 zaikooa o zaščiti kmeta.
Izpremembe v taksnem in pristojbinskem pravilniku. Ukinjen je čl. 69 taksnega in pristojbinske-ga pravilnika. Ta člen določa med drugim, da državni nameščenec ne plača takse naprej v gotovih slučajih. Ravno talko odpade določilo, da velja za pritožbe pri upT. sodišču ali davčnem apelacijskem sodišču polovična taksa (50 mesto 100 Din).
Žigosanje jajc za uvoz v Francijo. Francoska vlada je odredila, da morajo biti iz Jugoslavije uvožena jajca vsa žigosana (črke najmanj 2 mnt, napis: Jugoslavija). Tudi zaboji morajo biti zazna-menovani. Ta odredba velja z 9. oktobrom 1933.
Borza
Dno 4. septembra 1933.
Denar
V današnjem prometu sta ostala neizpremen-Jena le Curih in Trst, dočim so vsi drugi tečaji padli.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.75—8.85, na zagrebški po 8.625 in bel-grajski po 8.55. Grški boni so v Zagrebu notirali 38 blago in v Belgradu 37.50—38 (38).
Ljubljana. Amsterdam 2309.85—2321.21, Berlin 1364.58—1375.38, Bruselj 799.(38—803.62, Curih 1108.35—1113.85, London 179.53—181.13, Newyork 8924.94—3953.20. Pariz 224.77 —225.89, Praga 169.79
—	170.65, Trst 301.01—303.41.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 50.551 Din.
( urih. Pariz 20.2775, London 16.32, Newyork 358, Bruselj 72.20, Milan 27.25, Madrid 43.20, Amsterdam 208.40, Berlin 123.325, Dunaj 72.87 (57.8), Stoekholm 84.20, Oslo 82, Kopenhagen 72.90, Praga 15.335, Varšava 57.85, Atene 2.93, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.08.
Dinar notira na Dunaju (denar) 8.91.
Vrednostni papirji
Tudi ta teden se je nadaljevala Čvrsta tendenca za državne papirje in je meti njimi narasla vojna škoda. Vendar danes na zagrebški borzi sploh ni bilo zaključkov v državnih papirjih.
Ljubljana. 7% inv pos. 49—52, agrarji 26 d., vojna škoda 243—245, begi. obv. 87—38, 8% Bler. pos. 35—37, 7% Bler. pos. 34—36, Narodna banka 48 denar.
Zagreb. Priv. agr. banka 227—230, 7% inv. pos. 49—53, agrarji 27 den., vojna škoda 243—246, 12. 244—247, 6% begi. obv. 36—87.50, 8% Bler. pos. 35 —37, 7% Bler. pos. 34-35, Šečerana Osjek 170 bi.. Impex 50 den.. Trboveljska 125 bi.
BsIgriHi. Narodna banka 3600—3650 (3600), Priv. agr. ban Jat 230 den. (230), vojna škoda 2 la—
Pridelki so zavarovani le tako dolgo, dokler so v zemlji ali neposredno po želvi leže na polju ali pa so nahajajo normalno dobo na kozolcu, odnosno na trti ali na drevju. Zavarovalnica more objaviti rok, po katerem preneha zavarovanje posameznih pridelkov ter kdaj začne teči zavarovanje posameznih pridelkov. Zavarovanje lanu, konoplje in vrtnih pridelkov preneha s trenutkom odločitve od zemlje. Zavarovanju podvrženi pridelki na novo-kultiviranih površinah, čp niso že v neposredni zvezi s kultivirano površino, ki je last istega lastnika morejo po odločbi zavarovalnice poslati predmet zavarovanja šele po triletni zaporedni rasti, razen če se je to kultivlranje izvršilo po oblastvenem načrtu ali z oblastveno pomočjo. Isto velja tudi za slučaj izpremenjene kulture v gotovih slučajih. Pod zavarovanje pa ne spadajo oni posevki in plodovi, ki se goje na zemljiščih, ki so označena kot vrtovi ali sadovnjaki, ki ne presegajo 2 ha, ako lastnik, odnosno najemnik nima značaj kmetovalca, t. j. take osebe, ki sebe in družino preživlja s kmetijskim delom (lepotični in obrtni vrtovi).
Zavarovana je samo dejansko povzročena škoda z izključitvijo vsakega dobička. Odškodovati je normalno samo količino in ne kakovost pridelka razen če običajna razlika v kakovosti znaša več kot 30%. Zavarovana je samo škoda, povzročena neposredno radi toče, ne pa n. pr. radi poplav, povzročenih po toči ali viharju v spremstvu toče. Novi posevki po že priznani odškodnini, če niso običajna druga setev ali saditev, niso zavarovani.
Zavarovalna premija je za vse posevke in plodove in za vse kraje banovine enaika. Višino zavarovalnega prispevka v kolikor že ni v zakonu določena, določa ban.
Nastalo škodo je prijaviti v treh dneh ne vštevši v to dan nastale škode. Zavarovalnica pa lahko prijavni rok določi drugače, vendar ne več kot 5 in ne manj kot 2 dni. Dokaz o pravočasni prijavi mora prinesti oni, ki zahteva odškodnino. Zakasnela prijava izključuje pravico do odškodnine razen če more oškodovanec, na drug način dokazati, da je zavarovalnica o nastali škodi na drug način zaznala ali če škodo dokaže, da je prijavo opustil radi nepremagljivih ovir, o čemer odloča zavarovalnica.
V 14 dneh po povzročeni škodi pod vsakim pogojem zastara pravica do odškodnine, ako ni Skoda prijavljena ali zavarovalnica o njej ni na drug način doznala.
Kako je bilo na meddržavnem teniškem dvomatehu Avstrija-Jugoslavija
Drugo izločilno kolo za Davisov pokal.
246 (246, 243.50), 12. 248-251 (250), 6% begi. obv. 37.80-38.10 (38.10, 37.75), 8% Bler. pos. 35.75-36.25 (36.25), 7% Bler. pos. 34-35.50, 7% pos. DHB 50 bi.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. prioritete 52.50 delnice 13.90, Narodna banka 144, LSnderbank 17^ Alpine 12.25, Trboveljska 14.40, Steg 16.70. Ber" und Hiitten 402.50.
Žitni trg
Ceno s« popravljajo.
Po nizkih nedavnih cenah 90 se začele cene pšenice in moke dvigati, kar je v nemali meri pripisovati uspehu• londonske žitne konference. Od najnižje cene 95 smo že prišli na 108—112.50 po kvaliteti in postaji. Nadalje zahtevajo za sremsko blago 105—107.50, za potisko blago severno ob Tisi pa 115—120. Vendar je ,pri teh cenah ponudba minimalna. V splošnem je trg miren in v septem bru ni pričakovati znatnejših izprememb. Tudi moka je v ceni narasla. Od najnižjega stanja, kakor so ga zabeležili nekateri manjši mlini, 190 so cene narasle zopet čez 200 na 220—240 po postaji in kakovosti. Sedaj je interes mlinov manjši kot je bil še pred nedavnim. V (koruzi ni prometa in so cene bolj nominalne: 63—67 po postaji.
Živina
Dunajski goveji sejem dne 4. septembra. Do-
gon je znašal 470 bikov, 648 krav in 981 volov, skupno 2099 glav, od tega iz Avstrije 1605, iz inozemstva 494. Cene eo bile naslednje v šilingih za kg žive teže; voli 1.10—1.48, biki 1.04—1.23, krave 1—1.20, klavna živina 0.70—0.95. Tendenca je bila čvrsta pri živahnem prometu in prodaji. Cene volov so narasle z.a 7, biikov za 4, krav za 3 in klavne živine za 2 groša.
Fižol
I/Ctošnji pridelek fižola prihaja vedno bolj na trg. Vendar je po dosedanjih cenitvah letina slaba. Cenijo jo na dobro tretjino ali pa na slabo polovico lanske količine. Danes plačujejo za ribničana 2 Din, za mandalon pa 1.50 Din. Kupčija ni živahna, ker so producenti vzdržljivi in čakajo na boljše cene. Vendar je treba vpoštevati, da so zaloge lanskega pridelka še znatne, kar pritiska na cene. Izvoz se je že začel, vendar je tendenca mlačna.
Damske plašče
Po sijajni zmagi jugoslovanske reprezentance nad Norveško v Oslu se je Jugoslavija plasirala v drugo kolo, kjer se je sestala z Avstrijo in to v dnevih 20., 27» in 28, avgusta v Zagrebu. Igrišče Akademskega tenis kluba na Šalati je bilo prvovrstno urejeno in na tribunah se je nabralo vsak dan preko tisoč gledalcev, ki so z zanimanjem sledili borbi naših najboljših igračev. Za Avstrijo so startali Matejka, Artens in Metaxa, za Jugoslavijo pa Kuktiljevič in Punčec. Po tonskih posnetkih, slikanju in govorih v radiju sla se publiki kot prva predstavila Artens in Punčec. Pri teh se je kinalu opazila večja turnirska rutina. Dobil je prve tri gainese, nakar si Punčec osvoji četrtega. Naslednji games dobi Artens a Punčec po težki borbi izenači. Enajstega in dvanajstega izgubi Punčec in tako si Artens osvoji prvi set 7:5. za drugi set se je vršila težka borba. Punčec dobro začne ter dobi dva ga-mesa. Artens izenači nakar Punčec brez presledka dobi tri gainese ter vodi 5:2. Artens je zbral vse svoje moči, ter zboljša rezultat na 5:4. Naslednji set je bil najbolj interesenten. Za vsako točko je morala žoga preskočiti nad dvajsetkrat nirežo. Punčec je imel osemkrat priliko, da dobi set, toda Artens je z občudovanja vredno energijo izenačil. Sledeči games zopet dobi Punčec, nakar pa Artens tri gainese zaporedoma in s tem set. Punčec je vsled tega lako deprimlran, da zadnji set gladko izgubi 6:1. Tako "Si je Avstrija osvojila prvo točko in vodi 1:0. Po kratkem odmoru nastopi drugi par Matejka—Kukuljevič. Kukuljevič je forsiral igro pri mreži, ki se mu je več ali manj obnesla. Prva dva gamesa si osvoji Kukuljevič. Matejka izenači, nakar Kukuljevič zopet preide v vodstvo. Vendar Matejka ponovno izenači. Stanje je 4:4. Vodstvo se menja in pri 5:5 postane Avstrijec opreznejši. Stanje se poviša na 6:6. Zatem dobi Matejka dva gamesa in s tem set z 8:6. Drugi set se je odigral v glavein ravno tako kakor prvi. Do stanja 5:5 sta bila Matejka in Kukuljevič menjaje v vodstvu. V zadnjih dveh gamesih je Matejka pokazala vse svoje znanje. Vrnil in plasiral je najtežje Kukuljevi-čeve žoge. Tako je dobil drugi set 7:5. V tretjem setu je tudi Kukuljevič kakor Punčec popustil ter izgubil set in igro 6:3.
Avstrija torej vodi prvi dan 2:0. Obe igri sta bili jako interesantni. Punčec bi proti Artensu lahko zmagal, ako ne bi postal nervozen in nesigu-ren. Kukuljevič in Matejka sta si precej enakovredna nasprotnika. Obema avstrijskima gostoma je mnogo pripomogla tudi izredna sreča, ki ju je spremljala predvsem pri zadnjem dnevu tekmovanja.
Drugi dan 27. avg. se je vršila najinteresant-nejša borba. Nastopil je par Artens—Metaxa proti Punčec—Kukuljeviču. Naši so igrali jako sigurno in so prvi set gladko dobili 6:2. Od gostov se Me-taxa nikakor ni mogel otresti treme, a tudi Artens je kazal močno nesigurnost. V drugem setu je Jugoslavija popolnoma popustila in set izgubila 6:0. V tretjem setu so si bili igrači enakovredni in naši so dobili set 6:4. Kukuljevič je igral izborno
za jesen
v različnih najnovejših fazonah, v cenah od 240 Din naprej, nudi F. I. GORIČAR, LJUBLJANA, _SV. PETRA CESTA 29.
Mestno načelstvo v Mariboru.
Stev. 10.950/1843/33 in
12.282/2122/33. Maribor, 1. sept. 1933.
Razglas o licitaciji
Mestno načelstvo mariborsko razpisuje za popravilo carinskih skladišč v Mariboru
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo
ter za dobavo in montažo dvigala in črpalke za carinsko pošto v Mariboru
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo, obe na dan 21. septembra 1933 ob 11
v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam soba št. 3.
Ponudbe se naj glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote uradnega proračuna, ki znaša:
1.	za popravilo carinskih skladišč Din 60.570.02
2.	za dobavo in montažo dvigala Din 87.000.—
3.	za dobavo in montažo črpalke Din 5.500.— Za vsako izmed dobav je predložili posebno
ponudbo v posebni kuverti.
Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o taksah z dne
25.	III. 1932, Službene Novine br. 70-XXIX z dne
26.	III. 1932.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o j licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni ! deski mestnega načelstva mariborskega.
MESTNO NAČELSTVO MARIBORSKO.
Proslava 5 letnice SK Olimpa in športni dan v Celju
V nedeljo, dne 3. t. m. je proslavil SK Olimp svojo 5 letnico s celodnevno prireditvijo. Siportne prireditve so se pričele že v soboto zvečer s šta-fetnim tekom po mestu. Zmagala je štafeta Olimpa ! pred štafetama SK Atletika in SK Jugoslavija. V nedeljo dopoldne so nastopili lahko-atleti in dosegli deloma prav dobre rezultate: na 100 m 12 sek., 200 m — 26.8 sek., 400 m — 58.9 sek., 800 m — 2:12.8, 1500 m — 4:35.5, skoki v višino 1.70 m, v daljavo 5.76 m, troskok 12.64 m, krogla 12.12 m, i disk 30.28 m, kopje 42.80 m. V nogometu je do-' poldne zmagala mladina SK Olimpa nad mladino ' SK Jugoslavija s 3:0. Popoldne sc je vršil brzo-turnir med moštvi SK Celje, SK Dobrna, SK Olimp ; in SK Jugoslavija. Rezultati so naslednji: SK Dobrna : SK Olimp 2:0, SK Celje : SK Jugoslavija 1:0, j SK Olimp : SK Jugoslavija 2:0, SK Celje : SK Dobrna 1:0. Zvečer se je vršila težko-atletska prireditev, pri kateri so razen domačinov nastopili tudi I Ilirijani. Pri rokoborbi in boksu je dosegel tehnično slabši Olimp isti rezultat kot Ilirija. Veliko borb je neodločenih. Olimp napreduje. Gostje Ilirije so zelo fair atleti in je bilo občinstvo z njimi zadovoljno. Oba kluba sta zadovoljila. Olimp toliko bolj, ker je znano v kakih skromhih razmerah so mu določene možnosti razvoja.
Službene objave LNP
(Seja p. o. dne 30. avgusta 1933 — nadaljevanje)
Preložitev za klubske proslave rezerviranih terminov (športni dnevi) se bo sicer jemala na znanje, toda termini se klubom ne bodo rezervirali.
Pozivajo se MO, da takoj izžrebajo pare in določijo termine za jesensko prvenstveno sezono. Začetek jesenske prvenstvene sezone LNP za vsa okrožja in razrede se določi na 1. oktobra 1933, lahko pa se klubi sporazumejo za odigranje tekem pred 1. okt. 1933.
Izžrebani pari in termini dolenjsko-posavskega okrožja so: 1. oktobra: SK Sloga : SK Sava v Sevnici, Krški SK :: SK Elan v Krškem; 8. oktobra: Krški SK : SK Sloga v Krškem, SK Elan : SK Sava v Novem mestu; 15. oktobra: Krški SK : SK Sava v Krškem, SK Elan : SK Slopa v Novem mcotu.
Pozivajo se klubi: SK Krški v Krškem, SK SIoga-Radna pri Boštanju in SK Sava v Sevnici, da takoj prijavijo svoja igrišča v verifikacijo.
Izžrebani pari podsaveznega liga-razreda: 1. ISSK Maribor : SK Rapid v Mariboru, 2. Cakovečki SK ::SK Rapid v Cakovcu, 3. Cakovečki SK : ŽSK Hermes v Cakovcu, 4. SK Železničar : Cakovečki SK v Mariboru, 5. SK Železničar : SK Rapid v Mariboru, ft. SK Celje (ali EIan)::lSSK Maribor v Celju (Novem mestu), 7. SK Celje (Elan) : ŽSK Hermes v Celju (Novem mestu), 8. SK Celje (Elan) : SK Železničar v Celju (Novem mestu), 9. ŽSK Hermes :: SK Rapid v Ljubljani, 10. Cakovečki SK : SK Celje (Elan) v Cakovcu, 11. SK Železničar : ISSK Maribor v Mariboru, 12. SK Železničar : ŽSK Hermes v Mariboru, 13. SK Celic (Elan) : SK Rapid v Celju (Novem mestu), 14. ISSK Ma ribor : Cakovečki SK v Mariboru, 15. ŽSK llcrines : ISSK .Maribor v Ljubljani.
Termini se bodo določili na prihodnji seji.
Nadalje je u. o. razdelil ljubljanski drugi razred v dva razreda po šest klubov iti so se izžrebali pari:
A. razred: L SK Grafika : SK Jadran, 2. SK Ilirija : SK Korolan, 3. TSK Slovan : SK Korotan, -i. SK Ilirija : SK Reka, 5. SK Ilirija : bk Oralika, 6. SK Korolan : SK Jadran. 7. TSK Slovan : SK
pri mreži ter vrnit skoro nedosegljive žoge. Po sebno mu je sedel smach. V četrtem setu že vodijo naši 4:3 in 5:3. Artens servira ter zniža na 5:4. Sedaj servira Kukuljevič in vsi pričakujejo zmago, toda naši igrajo slabo ter izgubijo games. Metaxa zopet izgubi servis in naši vodijo 6:5. Punčec servira. Naši imajo že mateh-žogo, a Punčec vsled razburjenja vse pokvari. Stanje je 6:6. Servira Artens ali vsled slabega servisa izgubi. Servira Kukuljevič, gosli Že vodijo 45:0, toda vsled slabe igre Metaxe naši izenačijo ter po treh ad-ventičih dobijo set in mateh.
Tretji dan se jo nabralo na igrišču okrog 1500 ljudi, ki so napeto čakali začetka igre. Kot prvi par sta nastopila Punčec in Matejka. Sodil je gosp. Krnic. Punčec ima servis in z njinn dobi prvi games. Dobi tudi drugi games. Matejka, ki se do sedaj še ni znašel, začne napadati in se prilagodi Pučecevi igri; izenači ter vodi 4:2. Punčec se popravi in izenači. Matejka postane vedno bolj ofenziven in Punčec tli mogel več vrniti njegovih ostro-plasiranih žog ter zgubi prvi set 6:4. Drugi set Punčes servira ter dobi prvi games. Sodnik ni bil tako nepristranski kakor bi bilo želeti, ker se je preveč zanašal na stranske sodnike, ki niso pazili in izjavljali, kakor se jim je zdelo. Punčec je popolnoma odpovedal ter zgubil set 6:1.
Pri tretjem setu začne Punčec izvrstno in vodi 2.1. Toda Matejka igra oprezneje ter pri 1M i Pun-čeca v defenzivno igro. Preide v vodstvo, a Punčec Iio težki borbi izenači 3:3. Sedaj vodi zopet Matejka, a Pučec izenači. V zadnjih dveh gamesih Matejka riskira in uspejo inu najtežji udarci, katerim je Punčec moral podleči 6:4. Tako si je Avstrija priborila pot v nadaljno tekmovanje za Davisovo časo, Jugoslavija pa je izpadla.
Po kratkem odmoru nastopita Artens in Kukuljevič. Čeprav nismo imeli več izgledov na zmago, je občinstvo vendar pričakovalo, da bo Kukuljeviču uspelo zboljšati rezultat, toda kmalu se je opazilo, da Kukuljevič ne igra z isto ambicijo, s katero bi igral ako bi v prejšnji igri zmagal Punčec. V prvem selu vodi Kukuljevič 2:0. Artens izenači ter preide v vodstvo, a Kukuljevič zopet izenači. Po hudi borbi preide Artens v vodstvo in dobi set 6:3. V drugem setu Artens vodi 2:0. Kukuljevič zniža na 2:1. Artens dobi z lahkoto tri gamese ter vodi 5:1. Kukuljevič izborno servira ter dobi games 5:2. Naslednji games dobi zopet Artens in tako drugi set 6:2.
V tretjem setu igra Kukuljevič premišljene in mirno. Vodi že 3:0, a po težki borbi Artens izenači. Kukuljevič in Artens se menjata v vodstvu. Kukuljeviču sedijo vsi servisi ter dobi set 6:4. V odločilnem setu pa Kukuljevič popolnoma odpove ter ga izgubi 6:0.
Tako se je Avstrija priborila zmago in bo še nadalje startala za Davisovo čašo. Ako bi v jugoslovanski reprezentanci mesto Punčeca igral v sin-glih Pallada, bi bil rezultat gotovo boljši, ker je sigurnejši od Artensa in Matejke.	Bili.
Graiika, 8. TSK Slovan : SK Jadran, 9. TSK Slovan : SK Reka, 10. SK Ilirija : SK Jadran, 11. SK Korotan : SK Reka, 12. SK Korotan : SK Grafika, 13. SK Ilirija: TSK Slovan, 14. SK Grafika : SK Reka, 15. SK Jadran : SK Reka.
Drugi B. razred: 1. SK Disk : SK Mars, 2. SK Disk : SK Zalog, 3. SK Disk : SK Domžale, 4. SK Mars : SK Svoboda-Vič, 7. SK Zalog : SI< Sloga, 8. SK Mars : SK Sloga. 9. SK Disk : SK Sloga, 10. SK Zalog :SK Svoboda-Vič, 11. SK Svoboda-Vič : SK Sloga, 12. SI< Domžale : SK Zalog, 13. SK Domžale : SK Mars, 14. SK Disk : SK Svoboda-Vič, 15. SK Domžale : SK Sloga.
Termini se bodo določili na prihodnji seji. Izžrebani pari in termini gorenjsko-notranjskega okrožja se bodo objavili, čim bo dosežen sporazum med prizadetimi klubi.
Uspela prireditev kubanskih kozakov. Na her-mesovem igrišču v Šiški so nastopili preteklo nedeljo pred 1500 gledalci kubanski kozaki, ki so pokazali v eni in pol uri nekaj prvovrstnih stvari. Občinstvo je bilo z njihovimi atrakcijami zadovoljno, kozaki pa — z dohodki.
SK Korotan (lahkoatletska sekcija). Danes ot 18 obvezen trening ob vsakem vremenu.
Dr. Diem, glavni tajnik olimpijskega odbora sc bo na povratku iz Turina, kjer se udeleži svetovnih akademskih iger, ustavil tudi v naši državi. On namreč potuje v Angoro, na povabilo Kemal-paše, da organizira v Turčiji telesne vaje. Na povabilo našega olimpijskega odbora bo priznani strokovnjak na polju telesnih vaj imel v Zagrebu predavanje o temi: »Olimpijske igre v starem veku in danes.« Morda pridejo z dr. Diemom tudi nemški lahkoatleti - reiprczentanli na turinskib igrah, da pokažejo svoje znanje. V tem pogledu se še vršijo razgovori.
Radio
Programi tiadio-Llubilema t
Torek, 5. septembra: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče, borza 19.00 Radio orkester 20.00 Animistična podmena o postanku vere (Fr. Tereeglav) 20.30 Internacionalni nemški prenos iz Berlina 22.00 Čas, poročila, radio orkester.
Sreda, 6. septembra: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče, borza 19.00 Otroški .kotiček (gdč. Vencajz) 19.30 Plošče 20.00 Literarna ura: Iz 5. zvezka Levstikovih zbranih spisov (prof, Fr. Vodnik) 20.30 Prenos iz Bel-grada 22.30 Čas. poročila, angleške plošče.
Drugi programi i
Sreda, (i. septembra:
Belgrad: 15.00 Koncert ta tnbii raškega or kestra, 16.00 Koncert za proslavo 10-lctnice kraljeviča Petra, 20.00 Koncert pevskega zbora, 20.30 Koncert pihalnega orkestra kraljeve gardo, 22.00 Narodne pesmi. — Zagreb; 20.30 Prenos iz Belfjroda. — Dunaj: 19.00 Orkestralni koncert: orientalski motivi. — Brno: 21.05 Radio orkester. — Budimpešta: 13.30 Orkestralna glasba, 17.00 Orkestralna glasba. 21.40 Klavirski koncert. — I^eip/.ig: 21.15 Klasične simfonije (flavdn. neellioven). — Londoni 20.00 Simfonični orkester. — Miinchcn: 20.00 Kon eert vojaško godbe. — Varšava; 20,00. Klavirski koncert, 21.10 Lahlm glasba.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsak« beseda Din 1*—; ieni-tovanjski oglasi Din . Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Zn pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
lil
Gospodična
izurjena v vseh strokah mešane trgovine, zmožna voditi vsako trgovino ter ob enem pisarniška dela, želi premeniti mesto v vsako boljšo trgovino v Ljubljani. Položi lahko kot garancijo aU soude-leženka od 20—30.000 D. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Stalnost« tt. 10348.
m
talsM nahrbtniki, aktovke, torbi«.
Ivan Kravos,
Maribor, Aleksandrova 13.
•I IH LIJU
Dekle
pošteno, delavno, zdravo sprejmem za vsa hišna dela. Ponudbe pod »Delo in jelo« št. 10177 na upravo »Slovenca«.	(b)
Žagarja
oženjenega, sprejmem za nov venecijanski jarm na 4 liste in krožno žago. Vešč mora biti vseh popravil in se razumeti na letno manipulacijo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Nova žaga« 10073. b
Starejša kuharica
obenem hišna, z dobrimi priporočili — se išče za Ljubljano v boljše gospodinjstvo, ugodno in trajno. — Pisma na upravo »Slovenca« pod »O. L.« It. 10030.	(b)
Modistinjo
samostojno moč - sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10381.
Dijaki
Dve dijakinji
sostanovalki, sprejmem v vso oskrbo. Nemška kon-verzacija. Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 10246.	(D)
Več dijakov
sprejmem v vso oskrbo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10270.	(D)
Dva dijaka
sprejme v lepo solnčno sobo z dobro meščansko hrano trg. obitelj. - Je blizu univerze, I. državne gimnazije in Srednje teh. šole. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 10362. D
Dijaka
sprejmem na stanovanje. Cerkvena 19-11., Trnovo.
Dijak
se sprejme na stanovanje za 100 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10365.	(D)
Dijakinja
se sprejme na hrano. — Mejna ulica 50, Maribor.
Dvosobno stanovanje
kopalnica, plin, v visokem pritličju, pri svetem Krištofu, se odda z oktobrom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10383. (č)
Lokal
suh, svetel, velik okoli 100 m!, pripraven za skladišče ali delavnico, odda takoj v najem Jernej Kopač, Celovška cesta št. 14 (Svečama Pax).
Barve, firnež, lak in vse ostalo
dobite najugodneje pri
DRAGO FRANZ
Stari trg št. 11, Ljubljana
Telefon 20-45 Pri večjem odjemu znaten popust
tOI'blCB.
nahrbtnike, aktovke.
Ivan ifravos.
Maribor. Aleksandrova 13.

Profesor glasbe
poučuje klavir. Informacije: trgovina muzikalij: Modic, Kopitarjeva ulica.
Trgovski tečaj
pri Trgovskem učnem zavodu, Ljubljana, Pražako-va 8-II. — Vpisovanje dnevno od 9 do 12 in od 15 do 18.	(u) ;
Pouk v klavirju
prvovrsten, dajem po' zmerni ceni. Grem tudi na dom, — Pčeljnikova, i Gosposka ulica št. 4. (u)
Legatov enoletni
trgovski tečaj
v Mariboru. Začetek dne 9. septembra. Vpisovanje v trgovini, Slovenska ulica 7.	(u)
Trisobno stanovanje
komfortno — oddam za 950 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10145.
Stanovanje
soba, kabinet in pritik-line - oddam s 1. oktobrom. Glince, cesta X-7, podaljšek Mencingerjeve ulice.	(č)
Enosobno stanovanje
oddam v vili za sv. Jožefom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10366.
Enosobno stanovanje
oddam. Rožna dolina, cesta 8 št. 23.	(č)
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami, se zelo ugodno odda za 1. oktober, Elektrika in voda v hiši. Pod Rožnikom c. X, št. 27.	(č)
Posojilo
do 100.000 Din proti 6% obrestovanju in vknjižbi na 300.000 Din vredno kmetijo — iščem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10146.__(d)
6000 Din posojila
iščem za kratko dobo in proti sigurnem jamstvu in visokimi obresti. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Posojilo 155« štev. 10349.	(d)
I.
Hlode
bukove in javorjeve, Ia, kupim. Ponudbe z navedbo doba»nih rokov, količine in cene franko vagon nakladalna postaja, na V. Braz, Ljubljana, poštni predal 90. (k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naivtjfib cenab
CERNE. luvelir. Ljubljana, Wolfova ulica tt. 1»
Za deklice
šoloobvezne, nudi klot-haljice, jesenske obleke, predpasnike, kakor tudi torbice, po nizki ceni: F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. (1)
Specialno izbiro
modnih hlač in pumiiarc
dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra e.
K lekarni
pristopim kot družabnik s sodelovanjem z 200.000 do 300.000 Din. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Družabnik« št. 10293. (d
Poizvedbe
Prosim ono osebo,
ki je spravila moj rjav dežnik, ki sem ga pozabila v juliju pri g. dr. Praunseisu, da mi ga vrne istotam. — Brezposelna.	(e)
Izgubil sem verigo
od motornega kolesa na križišču Tržaške in Blei-weisove ceste ob 2 popoldne. Najditelj se na-proSa, da jo vrne proti primerni odškodnini na naslov: Andrej Zupan, Ljubljana, Gosposvetska št. 16.	(e)
Šolske torbice, nahrbtnike aktovke.
Ivan Ifravos,
Maribor. Aleksandrova lit
G23ES3
Prostovoljna javna dražba
2 avtobusov Ford, pravice vožnje po progi Novo mesto—Toplice, pravice prevoza pošte Novo mesto — Straža — Toplice | in drugih k podjetju spa-dajočih premičnin — bo dne 9. septembra 1933 ob 11 v očinski pisarni občine Smihel Stopiče, Novo mesto, Šukljetova cesta. — Dražbeni pogoji pri notarju v Novem me-! stu. — V Novem mestu, dne 2. septembra 1933. -| Marinček Matija, javni notar kakor sodn. pov. e
Posestva
Krasne parcele
v sredini mesta ugodno naprodaj. Pojasnila daje »Herkules«, izdelovanje plomb, Ljubljana, Poljanska cesta 42.	(p)
Železo za betonske ograjne stebričke
nudi po polovični ceni FR. STUPICA železnina Ljubljana, Gosposvetska 1.
Naprodaj so:
izložbena okna, navadna okna, velika vežna vrata, kamnite stopnice in železna ograja za stopnišče. — Poizve se v pisarni dr. Luckmanna, Gradišče št. 4.	(1)
3 nova ženska kolesa
prodam po zelo nizki ceni. — Ogleda se: Hotel \ Štrukelj, od 10—12, pri vratarju.	(11
Otroški voziček
; pleten, dobro ohranjen -; prodam. Strma pot št. 8
Ljubljana.
(D
Pozor vinogradniki!
Oddam vinotoč s kletjo brezplačno. Točim sam za malo dogovorjeno odškodnino. Več se izve v I upravi »Slovenca« pod 1 št. 10363.	(r)
Na ljubtjan kem jesenskem velesejmu v paviljonu je razstavila svoje izdelke
tvrdka 1. Knlfic, tovarna za žimo Stražišče pri Kranju.
Kdor si želi nabaviti spredeno žimo, naj se obrne na omenjeno tvrdko. katera jamči za točno in solidno postrežbo.
Semensko pšenico rž in iečmen
dobite pri tvrdki FRAN POGAČNIK, d. z o. z v Ljubljani Tyrševa (Dunajska) cesta št 67, nasproti mitnice.
I!
Obrt
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah. za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Jagode — sadike
finih, debeloplodnih vrtnih sort, 100 kom, 30 D., 50 kom. 20 Din — proti predplačilu franko, pošilja: Matija Ribič, ekonom, Slov. Bistrica. (1)
Bizeljca
rdečega, prvovrstnega — proda 38 hI župnišče Bi-zeljsko. Cena zmerna. (1)
Razstava
na Karlovški cesti št. 4. najnovejših otroških in igračnih vozičkov, malih koles, prevoznih tricik-ljev, dvokoles, motorjev in šivalnih strojev. Cene nizke. — »Tribuna«, F. Batjel, tovarna dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, Ljubljana. (t)
Debele
lushinaste otrobe
kupite najceneje pri trvdki A. VOLK, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24.
DRVA (N PREMOG
prilv.Schumi
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
Dijakom srednjih šol!
Šola »PRIVATNA NASTAVA«, Njegoševa 29, Beograd, tel. 21-601, prične z vpisovanjem dijakov na gimnazijo.
Učenci, ki ponavljajo razred ali so izgubili pravico do rednega šolanja, lahko dovrše v enem letu dva razreda in s tem nadomeste izgubljena leta. Učenci, ki so padli pri sprejemnem izpita ali če ga niso polagali, lahko napravijo sprejemni izpit in I. razred, da se potem vpišejo v II. razred, _ Priprava poznano najboljša. Poučujejo strokovnjaki ln najboljši profesorji in je vsakmu pridnemu učencu uspeh zasiguran. V šoli sami obstoji odličen penzijonat, v katerega se sprejemajo tudi učenci, ki se žele redno šolati v Beogradu. — Vpisovanje se prične 11. septembra.
„ADLER" pisalni stroji
potni in pisarniški - najnovejši modeli Glavno zastopstvo za Dravsko banovino
Maria Krell, Zagreb, Nikoličeva12
Zaht8va|te ponudbi, litino krajem uitopolbi
Inseriraite v ..Slovencu!"
Zahvaljujemo se vsem
ki so spremili našega ljubljenega in nepozabnega, gospoda
Hermana Deisingerja
k večnemu počitku, vsem, ki so položili cvetje na njegov grob in vsem, ki so nam izrazili sožalje. Vsem naša iskrena hvala I
ŽALUJOČI OSTALL
Vsem znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je včeraj 3. t. m. po daljšem bolehanju, previdena s tolažili svete vere, umrla naša dobra žena, mati itd., gospa v
Marija Žitnik roj• Pezdir
Pogreb blage pokojnice se bo vršil v torek 5. t. m. ob 9 dopoldne iz Lanišč na farno pokopališče v Šmarje. L a n i š č e , dne 4. septembra 1933.
Franc Žitnik, soprog. Franc, Janez, sinova. Marija por. Remec, Ana por. Zaje, Joieia, hčere. Anton Žitnik, svak — in ostalo sorodstvo.
'■ v,. "iftj.-.A ^'-"»V		ff i		\
				
Zahvala
Vsem, ki so našo nepozabno zlato mamico spremili na njeni zadnji poti, jo obsuli s cvetjem in s tolažilnimi besedami sočuvstvovali z nami, naša najiskrenejša zahvala. Ljubljana, dne 6. septembra 1933.
Rodbine: Kopač, Šimenc, Kovač.

"-S »".£
K> «JQ »Q a o 3 >
u— ° 00
S:-g a 8 "M
8S " aj
atd m ■X E « «
^ § n w 3bJ ii J g
jj Sa .Bij • tui i ..Sj
S* 8
i1
« gD-CO a
I 15
.*o ■ B •
« ^a§Q
o »Nmoo
o	•• ,
•m h ^ n "j n
S »i! 2 —>
moo j q
z* x a I« j o_ >n j- ro
O -o <8
108
| M .im V
qq e
'S o o js 4!
■s* I
t ■"> o jljoj
» i, 5 ,
»Ja-o a n > .X 2 — —c->
n ti R
! I
II is-s * t
I« S t S
«•2° "SO
•s sls« IS Ut
-J«3"2 »• ~
s CL n m D
Samuel Lover:
RORY 0'M0RE
Irski ljudski roman.
>0, Bog mi odpusti, če je greh, a res sem mislil, da je to bila Nebeška Kraljica in prosim, naj mi odpusti, da sem jo zamenjal z njihovo umazano ajdovsko boginjo. Upam, da ni nič hudega, ker sem to storil v zmoti.«
>Ne jemljite si k srcu, llory,< je dejal De Lacy, ki je videl, da ga je s smehom užalostil. »Mislim, če ste molili k Bogu z nepokvarjenim srcem, da je prišla molitev do Njega.«
S temi besedami se je De Lacy vkrcal in izročil previdnosti božji, v čije milost in varstvo je zaupal.
XXXVII. poglavje.
Tajinstveni sestanek.
Skoraj eno leto je preteklo, odkar je Rory zapustil Irsko. V tem času so se godile strašne reči, prestrašne, da bi jih mogli tu popisavati. Bilo je leta 1798. Krvavi dogodki tega leta so bili delo sovražnikov.
Jeseni tistega leta so upornike razpršili, razen nekaj raztresenih skupin najhujših, ki so se držali v hribih ali po močvirjih, kjer so jih preganjali.
Bilo je v mraku, ko je stara beračica prišla k Mary 0'More in ji sporočil?" če pojde ž njo sama na določen kraj, bo tam našla človeka, ki ji bo povedal veselo novico.
Zena se ie trudila, da bi razumela Marijino radovednost; a v tituih časih je bilo nevarno hoditi sam. Mary ni bila toliko pogumna, da bi se odločila za pot. Dasi je bila bistrega in hrabrega duha, ni nikdar prebolela tistega strahu, ki ga je doživela v Follski dolini.
>AK ne bi mogel tisti človek, kdorkoli že je. priti
k meni? Če mi želi dobro, se ne bo pomišljal,« je pripomnila Mary.
»Mogoče pa ne more,« je odgovorila beračica.
»Ali je pregnanec?«
»Ne, ni, a noče priti v vas.«
»Nič hudega se mu ne bi zgodilo, če bi prišel k nam.«
»Ne, ti moraš iti tja,« je vztrajala beračica.
»Bojim se kakšne pasti.«
»Če ti povem, otrok,< je dejala žena. »Prisežem ti pri sedmih svetih zakramentih, d i. ti ne želi nič slabega.«
»Pa mi povejb, kdo je.«
»Ne smem. Obljubila sem mu, da ne bom povedala.«
»Bojim se,« se je zopet obotavljala Mary.
»Pa ne boš nič zvedela ,n žal ti bo.«
»Za to, česar ne vem, mi ne more biti žal.«
»Mogoče je tisti, o katerem bi rada slišala.«
»Ali je ubogi Conolly?« je vprašala Mary, ki ga sicer ni nikdar ljubila, se je pa vendar zelo zanimala za zvestega prijatelja, ki je pomagal njej in materi kakor je vedel in znal, 1 > je Rory izginil. Bil je med tistimi, ki so kot vstaši pobegnili. Pa ne, da bi bil sirovo napadal. Bil pa je drzek med vstajo in zato ga je nasprotna stranka zaznamovala za kazen.
»Ne, tisti je, ki si ga bolj ljubila kakor Conollija,« je pripomnila beračica.
Mary je zardela, zakaj mislila je na De Lacija; sramovala se je misli. Zardela je in bila vesela, da starka v mraku ni videla njenih lic. Ne da bi se zavedalo, je dekle pogosto mislilo na De I>acija. Spomini nanj so ji bili leni bolj dragi, ker se je hkrati spominjala na svojega brata. Zopet in zopet je od konca do kraja čitala knjige, ki jili ji je podaril, in se pri tem spominjala, kako vljuden in blag je bil, dokler se iz tistih srčnih in duhovnih doživljajev ni razvilo čuvstvo, za katero ni ve-
dela, da je tako močno, kakor je bilo.
»Kaj, če hi kaj slišala o njem?« je zopet povzela beračica.
»O kom?« je vprašala Mary.
»Recimo o tvojem bratu .. .«
»Kaj?« je vzkliknila Mary in začudena plosknila t rokami.
»Recimo, da bi bil Rory .. .<
»Dobri Bog, ali še živi?« je zavpilo dekle in prijelo beračico za roko.
»Lahko izveš nekaj o njem, kar te bo veselilo. Ali zdaj pojdeš?«
»Kamor hočeš!« je s pogumom in upanjem odgovorila Mary. »A če me varate .. .<
»Ne varam te.c
»Zena ste in ne boste varali druge od svojega spola.«
»Pravim ti, Mary 0'More, da se ti nič ne zgodi.«
»Pa me peljite, kamor me hočete,« je odvrnila Mary, »pojdem za vami.«
Beračica je z Mary hitela iz vasi; namesto pa po cesti sta zavili na stezo, ki je za kočo vdove 0'Moreove peljala v samotne hribe.
Vdova 0'Moreova tedaj ni več živela v tesni hoči, kakor spočetka te povesti. Njeno kočo so ji med upoioia zažgali, nakar se je s hčerko preselila v vas. Tudi Kathleen Reganova in njena mati sta tisti čas Izgubili svoj dom, ker Shan Regan že dolgo ni plačal najemnine. Ko pa se je zgodila tista reč v Follski dolini in je Shan moral zbežati, ker ga je iskala oblast, so se njune razmere še 1k>1 j zapletle. Uboga mati, ki ni vedela, kaj naj stori, je skoraj obupala zaradi svojega sina. Ko je iz-; bruhnil upor in so vedeli, da je Regan eden izmed naj-\ hujših ustašev, jo je gospodar postavil na cesto. Tako je morala mati trpeti za grehe svojega oitroka.
Za »Jugoslovansko ttekarnoc v Ljubljani: K ar p i Ceč.
Izdajatelj: Ivaji KaJiovea.
Urednik: Ijoisn Golobi*.