DUHOVNO ŽIVLJENJE
;™„	" t& wib& usmtom


FIESTA PATRIA YUGOSLAVA
del lro. de Diciembre, conmemorando 25 aiios Je Yugoslavia, que se formo al terminar la guerra anterior, tendra su acto religioso catdlico
EL 28 DE NOVIEMBRE A LAS 11 HORAS EN LA CRIPTA DE SANTA ROSA (PASCO 409)
Invitamos a nuestros amigos que concurran a apoyar nuestra oracion por nuestra patria y por la paz del mundo.
i ACUEHDESE DE LA MUERTE! — i MEMENTO MORI!
es un consejo que no puede desoirse pues la vida lo demuestra bien elocuen-temente como lo ilustra esta alegoria,
Vemos la campana doblando, para llorar a los muertos (mortuos plango) caidos bajo la espada del angel de la muerte. que vuela acompanado de la huesuda portadora de la guadana y del ministra de la destrucciön.
Asi siembra la muerte el Horror sin fijarse ni en la edad ni en el estado, como muestra la ilustracion.
Un accidente de trabajo y un incen-dio estdrn representados a la izquierda; a la derecha van tranquilos al viaje, del cual no volverdn. Otra escena de la derecha ilustra la cosecha mas grande de la muerte, dada por la guerra.
A pesar de la inexorable realidad de la muerte hay quienes se rien y burlan de las cosas santas. Se enganan a si mismos, depositando todo s6!o en la vida terrena. Los representan en nuostro cuadro abajo el dormilön en la izquierda, el avaro en el recuadrito iz-quierdo y el sensual en el de la derecha. No se dan cuenta de la llegada de la muerte que ya les viene encima galo-pando.
El ünico que la espera con los brazos abiertos es el lastimoso mendigo en el rincon derecho de abajo.
El centro de la alegoria	lo forma
lesucristo consolando a los que lloran a su querido finado cuyo entierro se observa en el pröximo cementerio.
SMRTNI JEZDEC, delo ljudskega slikarja, ki po svojem okusu prilagodi slovito srednjeveško sliko, nam s pretresljivim'. podobami zgovorno pripoveduje o smrti, s katero se začne za vse enaka pravica in kateri sledi božja pravica.
Med nevihto oznanja zvon smrt, katera žanje ne le starčke in bclnike, ki jo čakajo, temveč tudi zdrave in močne, ki nanjo nič ne mislijo. Ene zaloti pri delu, druge zajame požar, tretje zadene nesreča na potu, četrti padejo v cvetu let kot žrtev vojne. Svobodo, enakost in bratstvo so oznanjali novi preroki svetu, pa so s tem vsejali le še hujše sovraštvo in zanetili še bolj grozne vojne. Na tem svetu so si hoteli ustvariti nebesa, zato si pa v bratomorni vojni končava j o življenje ....
Neutrudna dekla božja je smrt. čeprav žanje vsepovsod in vsak čas oznanja božjo pravico in božjo sodbo, je vendarle ljudi, kateri je nočejo videti.
V	stran gleda na sliki skopuh, proč ima obrnjen pogled pohotnež, malomarno dremlje lenuh in le prosjak jo želi.
Vsa groza smrti, katera diha iz prizorov ,ki tvorijo okvir slike, pa najde ne le uteho, temveč tudi razlago v srednji sliki, kjer vidimo Jezusa, ki tolaži.
Blagor njim, kteri v Gospodu zaspe
V	slavi nebeški se tam prebude!
Ko bi bil človekov namen sreča na tem svetu, bi bila smrt neutolažno gorje. Ker pa vemo, da živimo na svetu le na preskušnji, v kateri naj dokažemo, če znamo biti zvesti Bogu, nas ne bo strah, kadar pošlje Gospod deklo smrt, da nas povede v večnost.
Tedaj bomo slišali tolažilno besedo: Blagor ti, dobri služabnik, ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil.
DUHOVNO ŽIVLJENJE je mesečnik.
Uredništvo:
P a s c o 431
Urednik: Hladnik Janez.
Telefon 48 - 3361 (48 - 0095)
Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer.
Ob- sredah in petkih ni doma.
Uprava:
Paz Soldän 4924 Telefon 59 - 6413
i---------—------------------------
31. OKT.: Maša na AVEL.LANE-DI za Janoša Gorza.
Pri SV. ROZI za Antona čebron. MOLITVE na Paternalu.
1. NOV.: Maša za Alojza Dolščak na Paternalu.
Pri SV. ROZI za Horvat Petra in Kovač Ano.
MOLITVE ZA RAJNE v jugo-slov. grobnici na čakariti ob 16 uri.
7. NOV.: Maša na Paternalu za Alojzija in Frančiško ščuka.
Pri sv. Rozi ob 12 uri za Terezijo T. por. Mandič.
MOLITVE na Paternalu.
14. NOV.: MAŠA NA AVELLA-NEDI za rajne Sabotin.
MOLITVE na Paternalu.
21. NOV.: MAŠA NA PATERNALU za Ivana Turk.
MOLITVE na Avellanedi.
28. NOV.: Maša v spodnji Cerkvi sv. Roze ob 11 uri za blagor domovine.
MOLITVE na Paternalu.
Krščeni sta bili SUZANA ELENA COGORNO in ANA MARIJA KOŽUH na Paternalu.
BRATOVŠČINA ž. R. V. ima shod na A veli. 21. nov.; na Paternalu 28. nov.
SPOMIN VSEH MRTVIH VAHTNI DAN bo v torek 2. nov. Naše misli bodo hitele ta dan in na predvečer na grobove naših dragih.
1. nov. se vsako leto zberemo na čakariti v grobnici jugoslovanski. Tudi letos se bemo zbrali k molitvi za naše rajne v pondeljek 1. nov. ob 16 uri v grobnici, ki je na prvi diagonali naproti stopnišču vhoda v čakarito.
IZ LOME NE GRE sebo vršilo romanje v Lujän 4. dec. Vdeležili se ga bodo tudi nekateri naši rojaki.
PRVO SV. OBHAJILO se bliža. Stariši, kateri pripravljate že otroke na ta lepi praznik v bližnji fari, prijavite jih tudi za našo slovesnost, kjer bodo dobili “Comunion Segunda”, ki bo 19. decembra na Paternalu.
EL ME S DE MARIA To kar je naš majnik je tukaj “El mes de Maria”. Mesec cvetja je tukaj november. Zato pa je v tem času Marijin mesec, ki se začne 8. novembra in se konča 8 decembra. Vdeležujte se majniške pobožnosti v bližnji cerkvi. Prihajajte pa tudi k naši pobožnosti ob nedeljah popoldne, kjer je popoldanska molitev.
PODOBICE MARIJE POMAGAJ Izdelali smo večje število krasnih podobic brezjanske Marije, ki so prav take, kot je original. Rojaki jo dobite lahko ob priliki naše službe božje in ker je bil tisk združen z znatnim stroškom, zato je seveda treba ta izdatek pokriti. Cena je 20 cent. za podobico,
LA VIDA ESPIRITUAL
Revista mensual *
Direccion: Pasco 431,
U. T. 48-3361 y 0095 Direetor: P. Juan Hladnik Administration: Paz Soldän 4924 U. T. 59- 6413 Suscripcion anual $' 2.—.
Rojaki od zunaj jih lahko naročite. Za 1.— S jih je 5 in plačana pošta. Kdor želi, naj kar pošlje 1.— $ v znamkah ali gotovini, pa mu bomo poslali.
V ROSARIJU se dobe pri sestrah.
Krasne razglednice “Soči” in “Slovensko dekle’ so tudi na razpolago. Najlepše božično voščilo bo na tistih razglednicah. Cena je 20 cent. Kdor jih želi, naj ob enem z naročilom pošlje odgovarjajoči znesek.
Opozarjamo slovenska društva v notranjosti, da si jih lahko naroče v večji količini in bo po znatno nižji ceni. Dobiček bo pa zadruštvo!
IZ UPRAVE
Končni obračun prireditve D. ž. je izkazal 515 S čistega dobička s čemer je krit primanjkljaj do meseca decembra.
TARIFA REDUCIDA je D. ž. spet priznana. Ker je naša revija že poznana, so nam takoj spet vrnili pravico pod isto številko. Pogoj pa je, da mora vedno imeti nekaj v kasteljanščini, posebno uvodni članek in tudi podnaslov.
TISKOVNI SKLAD Prispevali so: Koglot 1.—, Husu 1.—, Bratuž T. 5.—, Pavlin 1.—, Klinkon 1.—, Matevžič 1.—, Lozar 1.—, Mučič 1.—, Blagonja 1.—, Maurič 1.—, Bensa 1.—, Fatur 1.—, Šeruga 1.—, Sapač 1.—, Marušič R. 2.—, Kepic 1.—, Leban 1.—, Klement 1.—, Vodopivec 1.—, Ušaj 1.—, Emeršič 1.—, Ušaj F. 2.—, Korelec 1.—, Mlač 2.—, Hribar 1.—, Neimenovani 5,—.
PISMO OD DOMA Kebrovi so dobili dve pismi od doma. Prvo je pisala sestra v marcu. Poroča da je sama doma, ker sta mati in druga sestra šli na obisk k očetu, ki je bil interniran — star že 65 let — najprej na Goriškem, pozneje pa v Chiasso pri Rimu. Možkili ni bilo tedaj doma nič, ker so vse internirali.
Drugo pismo je iz junija. Piše mati, da je očeta našla dobrega. V taborišču imajo sicer precej hrane, toda le dvakrat na dan. Kruha pa ni, katerega pa lahko pošljejo od doma.
Nadalje poroča, da je dodelana nova cerkev v Bukovici pri Gorici. Sedaj imajo lastnega duhovnika, mladega gospoda iz Vipavskega, ki ga imajo vsi zelo radi. župnišče, ki je b’lo zgrajeno že preje, je sedaj prišlo vendar v službo, za katero je bilo namenjeno.
' ‘ DOMOLJUB' ’ USTAVLJEN Prejeli smo vest, da je okupatorjeva oblast v Ljubljani ustavila slovenski časopis “Domoljub”.
SLOVENSKA KRAJINA ljubljanski časopis “Slovenec” prinaša v svoji številki od dne 29. aprila 1943 pod naslovom ' ‘ Proslava dve-letni-ce zasedbe” — naslednjo vest:
Na cvetno nedeljo je bila v M. SOBOTI velika proslava dvoletnice prihoda madžarskih čet v Slov. Krajino. Proslave so se udeležili zastopniki višjih oblasti iz prestolnice. Prav tako so se vršile podobne proslave po ostalih slovenskih krajih.
LA TARIFA, REDUCIDA
Se nos ha otorgado nuevamente la tarifa reducida para el envio de nuestra Revista. Agradecemos cordialmente a la Direccion de Correos y Telegrafos esta concesion.
ESLOVENIA SE CONSAGRO — Coronando un mes de intensa acti-vidad religiosa, a fines de mayo ultimo el obispo de Ljubljana. Su Excia. Mons. Gregorič Rozman procedio a Consagrar su arquidiöcesis al Inmaculado Corazon de Maria. La vispera de la consagracion, el säbado 29 de mayo, se efectuaron en todo el territorio de la arquidiöcesis importantes ceremonias religiosas como preparaeiön a la mišma. Los fieles čolni aron los templos ese dia, que tuvo por este motivo un verdadero camcter festi-vo. En las diez parroquias de Ljubljana se efectuaron procesiones conduciendo la imagen de Nuestra Senora de Brezje, Lujän esloveno, al cercano santuario ma-riano de Rakovnik. Cuando la imagen llegö al templo las grandes naves de la iglesia de Nuestra Senora resulfaron demasiado angostas para albergar a la inmensa muchedumbre congregada cu-yo nümero aleanzaba a muchas dece-nas de miliares. En vistas de esto, la milagrosa imagen no fue entrada al templo y se la ubicö sobre un altar improvisado.
"Ese mismo dia, domingo 30 de ma-yo. todas las parroquias de Ljubljana se consagraban al Inmaculado Corazon de Maria, al mismo tiempo que el Prelado procedia a toda la diöcesis".
LA LUCHA EN ESLOVENIA Al capitular Italia aprovecharon los eslovenos el momente. Desarmando las divisiones italianas en Goricia, Novo mesto y Vipava se pertrecharon para la lucha contra los alemanes. Las escasas noticias nos hacen saber que se libran duros combates en časi toda Eslovenia. Empezaron los guerrilleros eslovenos en las provincias de Goricia y Trieste. Kasta el Monte Santo, donde reina Nuestra Senora, fuö teatro de combates. Goricia quedö destrozada.
Luego empezaron aetos violentos en la provincia de Ljubljana. Sin poder ocu-par la mišma Capital, los guerrilleros toni aron posiciones fuertes enrededor de ella, haciendo imposible el movimiento de tropas por los ferrocarriles. No tar-daron en agredir a los invasores tara-bien en Estiria, provincia donde mas supeditados tenian a los esloverios has-ta ahora. Sevnica, Zidani Most, Celje, Maribor son algunos de los lugares mas nombrados y tambien mäs importantes por sus puentes y viaduetos, lineas ferreas importantisimas y grandes fä-bricas.
En Eslovenia parece tener el movimiento guerrillero unos 30.000 hombres, organizados formalmente bajo la direccion de algunos oficiales ingleses.
El punto enigmätico de las guerrillas es su ideologia. Se dicen muchas cosas. Se les acusa de comimistas . . . No cabe duda de que los hay. Pero tambien es cierto que, entre los guerrilleros eslovenos, aquellos no forman la mayor parle. Mas cierto todavia es, que la lucha de ellos por el momento es comün a todos, con una linica finalidad: expulsar al Invasor y libertär a Eslovenia y Yu-goslavia.
Tambien es muy cierto que lo que mäs debemos hacer por los que allä te-nernos y aueremos es rezar mucho, para que Dios los preserve y para que Maria Nuestra Madre Celestial, los consuele y conserve.
VERNIM DUŠAM
Opolnoči
največji svon se oglasi prav tužno skozi noč doni in kliče, vabi vse ljudi:
Ta dan je vernim dušan dan! — -••• Še kamen ustvarjen iz snovi če v zrak ga sprožiš ti, umiri se šele,
ko z zemljo združen spet na njej leži. — Ta dan, ki naj bo vernim dušam dan, premisli, duša moja: božji dih si ti! Nikar ne išči tu miru,	s
ko celo bistvo tvoje hrepeni po svojem božjem Stvarniku.
Zato ta dan je vernim dušam dan.
Ne! duše verne plemenite, ki le po Bogu hrepenite,
Ta dan vaš klic ne bo zaman, ta dan za vas je dan!
Vi, oče, mati, predniki, ki ste srčno ljubili nas, prijatelji, dobrotniki in vsi, ki ste učili in vodili nas:
Ta dan v hvaležnosti • za vas naj ves bo dan.
S cvetlicami postlali vsi ste pot po zemlji nam in s cvetlicami krasimo mi naj zdaj grobove vam ta dan, ki vam je dan.
A cvetke, ve molitve naše ste.
Nad vse krasno duhtite,
nebesa z vonjem svojim napolnite,
Ljubezen večno preprosite,
da dragih naših dobrotno usmili se
ta dan, ki njih tolažbi le
naj ves bo darovan.
David Do\torič
CVETLICE JUNAKOM NA GROB Grobovi junakov, kje ste?
Cvetlic bi vam radi usadili,
Vam križ zmagovit postavili;
Se vam srčno zahvalili Vam veselo novico naznanili:
Junaki slovenske zemlje, na Vaših grobovih se bije še boj; še bratova kri se v potokih preliva. Sovražnik še vedno se besno upira.
Pa moral bo preč iz naše zemlje; Zmaguje ga naš in zavezniški voj.
Junaki Vi, ki življenje ste dali, se za domovino vsi se žrtvovali;
Naj bo vam v večno tolažbo sedaj! 'Med tem ko mi pros’mo Vam večni pokoj Sovražnik beži iz tal vaših grobov, •kjer, Bog daj, da zraste slovenski dom
nov.
Domovina že vstaja iz groze teh dni že sonce obeta pomladni nam up Ko prvo zelenje na grobih vzcveti Ko zopet se mladi — spev ptic oglasi vzcveto tudi kaplje Vaše krvi in cvet ta bo — domovina svobodna.
PEPCA
VSEH MRTVIH DAH...
koliko nad, koliko lepih upov smo prinesli v Argentino! V par letih, tako si upal, si bom opomogel, med tem se bo doma kaj spremenilo, in potem — z Bogom Amerika . . .
Sanje so bile to . Koliko ou njih, ki so takole upali, že spe nevzdramno spanje na čakariti, kjer morda.. • “kmalu, kmalu dom bo — moj in tvoj” .. Vse drugače se predstavi realnost življenja, kot pa so bile iepe sanje, ki so se le redkemu uresničile...
Tja na čakarito, tja na bele grobove bodo pohitele te dneve naše misli. In čez daljna obzorja bodo zaplavale in postale na grobeh naših dragih tamkaj doma. Morda veš za grob, morda pa tudi ne. Saj smo tako malo mogli zvedeti v te zadnjih letih in vendar nikdar niso grobovi tako strašno rastli, kot ta čas!
Na grobeh bodo postale naše misli! Pa ti bo vstalo vprašanje: kam so šli?... Ali se boš res zadovoljil z besedo brezbožnih: “S smrtjo je vsega konec” . Morda boš, dokler misliš na druge! Toda, kadar gre tvoja misel naprej, kadar prideš na to, da pomisliš: tudi meni bodo oči zatisnili, tudi mene bodo v jamo spustili”... Le pomisli na to! Le pomisli, če boš tako brezbrižen ostal tudi, kadar samega sebe v grob položiš! Ali boš tako malomarno obšel božjo besedo, katera ti jasno pove: “človeku je zapisana smrt in nato sledi — sodba!”. Ki pravi: “Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, dušo pa pogubi”. Kako boš ovrgel besedo: “tedaj se bo prikazalo znamenje Sina božjega na nebu in takrat bodo jokali vsi rodovi zemlje. In videli bodo priti Odrešenika na oblakih neba z veliko močjo in veličanstvom. In poslal bo svoje angele ob mogočnem glasu tromb in zbrali se bodo vsi rodvi zemlje. In tedaj bo velika sodba....”
Le kriči, kadar si pijan vina ali pa slepote. Sedaj se še lahko proti staviš. Toda tedaj boš pa bridko razočaran spoznal, da je resnična tudi tale beseda Gospodova: “Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle”.
Zato le nikar ne glumi z glumači, kajti nobeden od njih ti ne bo pomagal v bridki uri Tvoje sodbe. Tedaj ti bo samo eno pomagalo: če si bil ali nisi bil zvest in veren besedi, ki nam jo je prinesel kot večen nauk iz nebes naš Zveličar, ki nam je jasno povedal, da živimo kratko zemeljsko življenje kot čas preskušnje, v kateri se naj izkažemo, če smo vredni večne sreče, ali pa smo krakoglede vešče, ki za kratke telesne užitke, s ploskanjem ničvrednežem, radi strahopetnosti pred nesramnimi kričači tajimo ali zanemarjamo to kar je za pravega, ra-zumnega človeka največje, njegov večni namen, neumrjočo dušo in večno srečo!
Na grobu dragega rajnega postoj in tamkaj pomisli, kaj čaka tebe! če boš dobro pomislil, boš kmalu drugače poskrbel za tvojo tako pozabljeno dušo.
EL AMOR VERDADERO acompana a traves del umbral de la eternidad- Invitamos a todas las almas bu.enas que concurran el lro DE NOVIEMBRE A LAS 16 HORAS a CHÄCARITA a la böveda yugoslava (en la diagonal, a cien pasos de la entrada) en donde se llevard a cabo la iunciön religiosa.
ÄRTICULO DE FONDO
d HOMBRE O BESTIA ?
Dos hechos importantes han llamado mucho la aten-ciön del pueblo en el mes pasado. Fue uno el Congreso de los Ninos y otro las palabras del Sr. Ministro de Instrucciön Publica, que nos alegraron con la mani-festaciön de la intenciön de introducir en los colegios la ensenanza de la Religion.
El Congreso de los Ninos fue todo un movimiento que puso altamente de manifiesto la voluntad de la gran mayoria del pueblo. que demoströ asi que quiere una juventud cristiana. Los 140.000 ninos, que han se-guido los actos del Congreso y que han concurrido al estadio en la Boca, son una prueba invencible de los sentimientos de los padres, que vieron correspondido su deseo con la promesa de la implantaciön de la instrucciön religiosa.
Hay algunos grupos que se empeiiaron afanosa-mente en hacer fracasar el Congreso de los Ninos. Tambien hicieron todo lo posible para volvor la opiniön publica contra la intenciön de introducir oficialmente la ensenanza religiosa. Bien lamentable es este hecho. Despuös de amarguisimas oxperiencias de cincuenta anos de escuela laica, en vista de la corrupciön de la nihez que no ha tenido buenos padres para contrarres-tar este defecto dela educaciön escolar, en base de las mismas estadisticas de criminales, ya no puede haber mäs que algün fanätico "tragacuras", que no reconozca la necesidad absoluta, de poner toda la vida sobre las bases religiosas y particularmente dar a la juventud una educaciön esencialmente religiosa.
La educaciön es el problema bäsico de la vida. Es un error fatal aquel de la "juventud buena", pues por mäs buenos que sean los sentimientos de los ninos, las malas inclinaciones son mayores. Si a la juventud no se le da una energica y sist.emätica formaciön, la corrupciön es inevitable. Y es, porque tal es la ley esencial de todo lo creado- Solo con la intervenciön sistemätica del hombre, que ha de em-plear toda su inteligencia, se pueden llevar las cosas adelante. Por si solas tienden hacia la decadencia.
Nos agradan las manzanas ricas. Pues ellas no son fruto solo del manzano sino tambien de la in-cansable industria del fruticultor. Si dejara el hombre a la naturaleza actuar libremente sin intervenir ni con la pinza, ni con la zapa, si no combatiera los enemigos del ärbol y del fruto. poco gusto y poca alegria tendriamos con las frutas.
En toda la naturaleza rige inexorablemente la “ley de las espinas y las zarzas", desde la maldiciön que fue impuesta a toda creatura. Solo con multiple trabajo producen los campos; solo con mucha aten-ciön y labor se cos.echan los frutos, solo con seriös esfuerzos intelectuales y fisicos se construyen los edi-ficios. He aqui bien efectiva la palabra del Creador al hombre: "Con el sudor de tu frente comeräs tu pan". Todo progreso de civilizaciön, todo adelanto de la tecnica, todo descubrimiento valioso entrana un esfuerzo multipücado de la inteligencia y ener-gia humanas; las espinas, la podredumbre, la ruina, lo amargo son resultado de la dejadez.
Tambien el hombre es parte de la misma crea-ciön. No solo fisicamente necesita el niho la aten-ciön de la mano maternal y ayuda del brazo del padre; tambien moralmente, en la formaciön de su inteligencia. de su voluntad. de su caräcter precisa la direcciön energica de los mayores. para que le Irenen los impulsos excesivos, para que le fomenten las virtudes sociales, para que le hagan ver los peligros, para que le den un buen ejemplo para que lo guien. Abandonado el niho al antojo de sus caprichos, no tardarä en resultar un castigo para sus padres, un mal educado y un desgraciado. Del manzano silvestre no puede esperarse mäs que frutos amargos. iA que se debe muchas veces la debilidad fisica y 220
moral de los västagos de familias nobles?! No les faltö ni dinero, ni estudios! Tienen maestros, institu-trices, ayuda de toda clase, recomendaciones y cu-has, les sobran todos los recursos . Con todo no alcanzan quizäs ni siquiera la mediocridad, quedan-do muy por debajo de los anhelos de sus padres-
Es este un hecho muy comun. Fue el camino de la decadencia de la antigua Grecia, de Roma y de tantas otras naciones que han vivido las epocas de su gran gloria mientras sabian dominar con el espiritu las inclinaciones de la carne. Mientras no vacilaron en reprimir con mano dura, en ensenar a los jovencitos a negars.e platos sabrosos, a renun-ciar a toda clase de caprichos, a madrugar y dormir en cama dura, mientras supieron corregir energica-mente todas las manifestaciones excesivas de los impulsos pudieron alegrarse de tener unos hijos sa-nos, capaces y prometedores. El descuido de una educaciön energica, el carino ciego, que tiene mie-do de castigar, una tolerancia lefeminada hasta lo criminal que otra consecuencias pueden tener que el debilitamiento fisico y moral de los hijos. Pues resulta esteril dedicar atenciön al cuerpo e inteligencia. mientras la formaciön de la voluntad queda abandonada a! capricho de niho ciegamente querido. Con dos generaciones seguidas educadas con tal sistema blando, llega inevitablemente la decadencia cataströfica. Los descendientes de una familia, que, hace un siglo, fue celebre por el talento y virtudes de sus hijos. no servirän mäs que para llenar hospi-tales, manicomios y cärceles. ;Y toda la culpa la tiene una educaciön demasiado efeminada!
lY POR QU£ EDUCACIÖN RELIGIOSA ?
iAcaso no se pueden alcanzar los caracteres bien formados y la salud fisica sin ninguna intervenciön religiosa? replican los antirreligiosos, que logran comprender la necesidad de la educaciön severa.
Aqui entramos en el terreno donde ya no hay compromisos. Todo '.el edificio de la filosofia laica, de la educaciön en la etica humana que prescinde de Dios y de la eternidad, se derrumban lamentable-mente, como se derrümbö la antigua Babilonia, co-mo desapareciö Egipto, como decayeron Grecia y Roma, pues aquellos pueblos fueron famosos y fuer-tes mientran vivieron de sus ideales religiosos. Al desviar ellos su esperanza del premio del cielo y del castigo del infierno; dejaron de cultivar las virtudes, se entregaron al placer sensual. No tardaron en ter-minar entre la podredumbre moral, el desorden social y la espada de los vecinos vigorosos.
Para renunciar a los placeres seductores, ne-garse un bocado sabroso, una comodidad halaga-dora, hay que tener asegurada una recompensa. Para que ,'el aviön levante vuelo, necesita motor y nafta para que el hombre renuncie a algün gusto que lo deslumbre, tambien necesita un impulso bien eficaz- El motor es el ideal que lo anima, y para que los ideales Heven a las alturas tienen que ser impul-sados por la esperanza que infunde la religiön.
La naturaleza humana, bsada sobre los instin-tos egoistas, es tal que todo individuo estä dispuesto a renunciar a su propio gusto tan solo cuando ve para eso razones suficientes. Si el hombre se rebaja al nivel materialista, su vida queda reducida a "la lucha por la existencia". Como entre las especies animales “el pez grande no tiene vergüenza de comerse al chico", lo mismo el hombre materialista conse-cuente llega a negar präcticamente el derecho de su pröjimo, guiändose con la norma del liberalismo: "čada cual para si, Dios para todos" Es cierto que el corazön humano tiene ciertos sentimientos na-
El santuario de N. S. en Rakovnik en Eslovenia, donde el 30 de Mayo se consagrö al Corazön de Maria la diöcesis de Ljubljana.
Salezijanska cerkev na Rakovniku pri Ljubljani.
turales, que se oponen a tales maneras, pero ipara que sirven los sentimientos, si no los vemos rela-cionados con el alma, con Dies, con la eternidad? [Tar cierto es eso. que la brutalidad del siglo XX, que tiene la culpa de la guerra aelual. no tema ver-güenza de afirmar, que: "la compasion con los que suiren es una debilidad. El hombre completo. de ca-räcter perfeeto, no conoce compasion; si no es capaz de maiar a su propio hermano, no logro realizar el ideal de hombre. de mäs allä del bien y del mal".
FRACASO DE LA EDUCACION LAICA.
Ya se ve hasta donde puede extraviarse el juicio humano, si prescinde de la eternidad, de Dios y del alma. Y si hay alguien, que dijera: tal concepto es un error extremisia; los principios “humanitarios" son. muy diferenfes.
Contesto: por mas "humanitarios" que sean esos principios, en la mišma Argentina han demostrado bien claramente su absoluta insuficiencia. Acaso no fue inspirada la enserianza nacional en todos los colegios por las normas “humanitarias", excluy.'endo la religiön. iQue frutos diö.? Sölo un necio y ciego no siente la perversidad de la chiquilinada de los barrios, donde abundan colegios, pero no hay uno religiöse ni iglesia. £Ä que se debe eso? iY por que se nota un cambio esencial a pocos meses de insta-larse alli una iglesia? Diez maestros con todo su aparato cientifico, con todos sus sistemas, con todo el empeno de sus talentos, agotdndose con santa paciencia y trabajo ven echado por tierra todo lo que empiezan; un solo sacerdote, que sabe atraerse los ninos y tiene un modo acertado, transforma. el barrio en unos meses. Los chicos ya no son sinver-güenzas, pues la mirada de Dios, la presencia del angel de la guarda, el deseo de ser buenos, la con-ciencia de su obligacičn para con los padres y bien-hechores, el respeeto a los mayores, la esperanza del premio eterno, son factores que hacen milagros en la ninez.
Es cierto que el corazön posee algunos senti-mientos nobles que pueden ser aprovechados tam-bien. en la educaciön laica. Pero como todos aquellos sentimientos tienen su raiz en el alma inmortal, en la fraternidad con otros que igualmente invocan al “Padre nuestro que estäs en los cielos", en la esperanza de recibir premlado de Dios todo cuanto hace-‘mos por .el pröjimo; como todos los sentimientos nobles del corazön hallan su correlativo sölo en la religiön, es un error grandisimo el querer educar sin Dios-
EL PEOR CASTIGO.
La educaciön laica puede dar normas de urba-nidad que sirven para los momentos en que se re-
SLOVENSKI NAROD SE JE POSVETIL BREZMADEŽNEMU SRCU MARIJINEMU.
Letos 30. maja, isti dan, kot smo bili mi zbrani v Lurdesu, se je v Ljubljani izvršila velika slovesnost posvetitve Brezmadežnemu Srcu Marijinemu.
Iz svetovnega časopisja smo zvedeli to novico. Iz Sev. Amerike pa je prišla vest, da so tam dobili pet izvirnih fotografij iz domovine.
Slike predstavljajo ogromno procesijo, ki je poromala tisti dan na Rakovnik pri Ljubljani.
Ljubljanski škof Rožman nesejo na čelu procesije velik križ z umirajočim Zveličarjem, ob njem stopata generalni vikar Ignacij Nadrah in kanonik Jože Volk. Silne množice mož in fantov slede v dolgi spokorni procesiji slovenskega naroda. To pač niso običajni prizori, da bi škof nosil na rami težki križ ... To je simbol silne molitve našega naroda, katera bo morala predreti oblake.
V procesiji nesejo nato pravo podobo brezjanske Marije Pomagaj. Na treh fotografijah jo je videti in ni dvoma da je prav brezjanska slika. Kako so jo debili v Ljubljano, tega ne vemo.
Silna množica ženskega sveta gre zadaj. Procesija se je nato ustavila na velikem dvorišču pred rakovniško božjepotno cerkvijo, kjer se je vršila zaupna posvetitev Srcu Marijinemu.
Vse svoje sile je strnil naš nared v boju za rešitev iz strašne stiske. Ne zanaša se le na moč orožja in uspeh boja, temveč še bolj na pomoč od zgoraj.
clatnan sacrificios. Pero euando hay que renunciar a su interes o a su ambicion, para que no quede per-judicado el pröjimo; euando hay que enfrenar la pasiön sensual o un arranque de ira; euando hay que aguantar alguna injusticia real o supuesta, en-tonces resultan. insuficientes todos los r.ecursos naturales de la educaciön laica. Sölo la religiön estä en condiciones de inspirar valor suficiente.
El alma humana es por su naturaleza cristiana, dijo San Cipriän. Es lögico. Es el mismo el Creador del alma y autor de nuestra religiön. No hay pues mejor _ educaciön y no puede haberla, que aquella que entregö a la humanidad el autor del corazön humano.
El querer educar al hombre sin Dios es como arrancar el ärbol de la raiz, como levantar la puerta del quicio. El hombre es hombre, conserva su noble-za, mantiene trato justo con su večino, domina a sus instintos carnales, tinene asegurada su salud lisica y moral, vive en hogares ielices y da vida a hijos que lo bendicen, emplea beneficamente los talentos recibidos, lucha contra el salvajismo — mientras tiene iluminado su camino en la vida con las verdades de la religiön, mientras sabe rezar y vivir el "Padre nuestro que estäs en los cielos".
Es deber, de los mäs sagrados. de todo catölico, contribuir por su parte en todo lo posible, para que la educaciön de la ninez sea religiosa. Pero no se puede sustraer a la mišma obligaciön ninguno que tenga cualquiera ingerencia en la vida puublica.
Jesus dijo: Traed a Mi a los pärvulos, pues de eilos es el reino de los Cielos. Y no sölo porque les ha redimido quiere que se los traigan, sino tambien porque sölo la doctrina de Čl puede hacerlos buenos en la vida y felices en la eternidad.
Los padres no pueden cometer crimen mayor que negar a sus hijos la educaciön religiosa; pero tampoco pueden prepararse a si mismos mayor cas-tigo que educarlos en la ineredulidad. Ya compro-barän que no hay iiera mäs cruel que un hijo per-verso y ateo-
PO ARGENTINI SEM IN TJA
V Baranqueri je že čakalo čez potrebo raznih vozil na petdesetorico potnikov, ki nas je prinesla ladjica. Sedel sem v omnibus. Pozanimal sem se, če ve sprevodnik, kje je “carpintero yugoslavo”, predno se pride v Resistencijo.
“Saj sta dva,” tako je povedal. “Eden je kmalu tukaj, drugi pa je dalje, malo naprej cd bolnice.” Med tem so glasno protestirale v širokih košarah kokoši in piščanci, katerim menda ni bilo prav, da so morale menjati domovino. Menda so se bolje počutile v Co-rrientesu. Kar takole neusmiljeno, da niti nove dežele ne morejo videti! In kdo ve kaj jih čaka? Najbrže da jim ni mnogo do časti, da pridejo na gcspcdski krožnik! Ljubše jim je na zanemarjenem dvorišču... Njihovi protesti niso nič zalegli. Na kurjo modrost ljudje kaj malo dajo! Ljubša so njihova bedrca, ki bodo nemara naslednji dan — 9 de Julio — pogostile kakega skakača iz Buenos Airesa, ki so prišli na praznike in na semenj v Resistencijo, kjer sta bili za 9 julij dve stvari glavni program svečanosti: Tam se je vršil velik semenj živine, konj in ovac. Vemo da se cena živali meri po vidni lepoti, po tržni teži ter po plemenski vrednosti. . . Menda so hoteli z govejo živino tekmovati tudi nogometaši, ter dokazati hitrost svojih krakov in goloto svojih beder. In zato so prišli prav iz Buenos Airesa!
Vse kar je prav! Telesni šport je koristna stvar. Dobro teči in urno čez plet skočiti je včasih jako dobrodošlo. Toda kadar se vrednost človekova meri po njegovih nogah in ne po njegovi bistri glavi se ni prav nič čuditi, če se najde — pes, ki človeka postavi na sramoto. .. Zato se dogaja, da marsikdo, leže nepoznan v grob, pa mu 50 let kasneje postavljajo spomenike, ker šele tedaj pravično ocenijo njegove velike zasluge, ki jih je pridobil s plemenitim a skritim delom za blagor bližnjega — a kakemu puhloglavemu, belemu ali črne mu pretepaču pa slavo pojo in ga na slikah občudujejo. .. čeprav je več vredna dobra mlečna krava, koristna z dobrim mlekom in nikomur nadležna z domišljavostjo ter napuhom. . . . Takele misli so se mi podajale, ko sem gledal vsepovsod velike letake, ki so vabili na živinski semenj in na — nogometne tekme med nogometaši Banfield ter Resistencijo. Med tem pa je brzela mimo pokrajina, deloma še polje, deloma že zazidana. Že me je sprevodnik opozoril in mi pokazal napis: “Carpinteria Sodja”.
KOMARJI POJO USPAVANKO
Sodja in njegov tovariš sta zadela dobro. Po iskanju sem in tja po Argentini, po ponesrečenem začetku v Misiones je Sodja konečno pristal v Resistenciji in doumel, da bo tam njegova nova domovina. S tovarišem sta začela skupaj kovaško in kolarsko delo. Med velikim mestom in pristaniščem je vedno veliko konjskega prometa in zato je treba tudi voz in treba je konjem podkov.
Sedli smo in kar tik tak, je bila pred menoj kava in še kaj za izplakniti grlo.
Kako se pa kaj počutite tukaj? Tale čas, ko je hladno je prav prijetno, toda ne morem si misliti, kako je tedaj, kadar pritisne vročina v pasjih dneh argentinskega svetnika karnavala. V februarju mora biti kot v peči, tako sem pozvedoval.
človek "bi mislil, pa vendar ni tako. Vroče je res včasih prav kot v peklu, toda prav redko to pride. Po navadi je tako, da kmalu po poldne pride vetrič, kateri nas poživi. Tamle pri vhodu je po noči in podnevi, pozimi in poleti vse odprto. Kadar treba pa odpremo še tole okno in je dovolj, da veter potegne skozi kovačni-
co in nas pohladi. Vročina ni nikaka neprilika. Več nadloge nam nared.e komarji. Pa tudi proti njim je sredstvo: komarniki. Kolikor nas je, toliko mrež imamo. Tako nas ne motijo, pač pa nas — uspavajo.
Zares! Sem pomislil'. Koliko je pametna modrost vredna! Koliko ljudi je na svetu nesrečnih samo zato, ker ne znajo živeti. Vidi bližnjega, morda soseda, morda sovaščana, ki se mu dobro godi! Pa je ves nesrečen. Boli ga to, kar pri sosedu vidi dobrega. Je kot tisti svetopisemski Aman, ki je imel vsega bogastva in vseh časti. Vse se mu je klanjalo. Samo eden je bil, ki se mu ni hotel pokloniti: jud Mardohej, mož pošten, v katerem ni bilo hinavščine. Pa je Amana to tako strašno žgalo da je rekel: “čeprav imam vse, se mi zdi, da nimam nič, ker se mi ne klanja ta judovski pes...” Mesto da bi se zadovoljil s svojim, in se veselil sreče bližnjikove, si je grenil življenje. . . Matika! To je pa res tako imenitno narejeno, da je samo Gospod Bog mogel tako lepo kaznovati človeka, da kolikor bolj je sebičen, kolikor bolj samega sebe išče, toliko bolj ga žge njegova zavist in tako sam sebe po pravici kaznuje. Kolikor bolj pa je človek plemenitega srca, kolikor bolj zna ceniti pravico in srečo bližnjega, toliko več zadovoljnosti tudi sam v sebi najde! S takim človekom je tako, da mu tudi komarjevo brenčanje postane — uspavanka; da mu je žaljiva beseda zlobnega soseda — pozdrav. Kaj bi se človek gnjavil. Pes pozdravi po pasje! Laja, ker drugače ne zna in ta lajež je njegov — pozdrav! Sodjevim pa komarji pojo uspavanke.
Pa, modrovanja je dovolj. Treba je dalje. Sodja ima tudi auto. Za oči res ni kaj posebnega. Tudi Krpanova kobilica ni bila zgledna. Glavno je, da nese. In bo nesel, če bo — nafte.
V OLJNATI TOVARNI
Dopoldne ni najbolj a ura za obisk rojakov, ker ljudi ni doma. Pa vendar sva skočila, da koga poiščeva. Kmalu sva zavila na široko, blatno dvorišče oljne tovarne Codutti. Morda najdeva Šuca, za katerega sem imel naročeno, da naj pozvem, če ga kje najdem. Njegovi sorodniki v Buenosu bi radi kaj zvedeli od njega.
V Resistenciji so takoj vedeli za Šucov naslov in zato sva skočila s Sodjem v tovarno, kjer je on delovodja v mehaničnem oddelku. Prva težava je bila, kako prebroditi blatno dvorišče. Pa nama je uspelo še dosti dobro. Drugo je še čakalo: kako najti iskanega. Sodja se je ogledal na okrog in je opazil pri oknu gornjega nadstropja znanca, kateri je bil kar takoj poleg naju in se predstavil tudi kot rojak iz Dalmacije. Sprejel je nalogo, da naju povede kamor treba. Skozi velike prostore, koder imajo nagromadenega lanenega semena, smo stopali. Dalje tam je stala cela vrsta stiskalnic iz katerih je curljalo rumeno laneno olje. Dalje tam je spet nakopičena “tortilla”, to so tropine lanenega semena. Preje so bili to nerabni odpadki, ki so delali tovarnarju preglavico, kam z njimi, danes so pa koristni in se prodajo po 15 $ tonelada. Vsak bi menil, da se rabijo za krmilo domače živali. Vsaj jaz sem bil teh misli. Pa sem zvedel, da lanene tropine porabljajo kot kurivo. Ladje, katere plovejo po Parana, kurijo z lanenimi tropinami. Prav istemu namenu služijo tudi tropine bombaževega semena, katerega predelujejo v olje po mnogih tovarnah v čaku.
Začudno je pogledal Šuc, ko smo ga našli in nas je popeljal na svoj dom, kjer nama je predstavil ženo, češkega rodu, in tri sinčke. Bolj še kot on je bila presenečena ona, ki je hitela, da nam kaj na mizo postavi. Toda čas je bil kratek za razgovor, katerega bomo
nadaljevali, kadar pride cela šucova družina v Buenos Aires, če se bo spolnilo, kakor so mi obljubili.
SLEPARJI V — TALARJU
Meni sej e mudilo dalje. Imel sem še dolžnost, da se predstavim škofu in dobim potrebna dovoljenja.
Za čako je bila škofija ustanovljena šele pred 4 leti. Preje je vse tisto spadalo pod Santa Fe. V resnici pa so bili tisti kraji versko popolnoma zanemarjeni. V Resistenciji so bili že iz davna frančiškani, kateri so enkrat na leto šli na pot po deželi in so tedaj krstili in poročili. Spoved in sv. obhajilo sta bila neznana zakramenta med domačini, priseljenci pa so večinoma imeli vsi enako zgodbo: zadnjič je bil pri spovedi tedaj, ko je šel od doma. V Čaku pa nikjer cerkve, nikjer zvona, nikjer gospoda, vsepovsod j udje in protestanti in “btilgaros”, ki je široka označba za vse, kar ni argentinsko, ne nemško in ne angleško.
V	takih okolnostih pač ni posebno čudno, če je preprost domačin odgovoril misijonarju, ki mu je pokazal križ in ga vprašal kdo je na križu. .. “San Antonio”. Več kot od Kristusa je vedel od sv. Antona! Kakor so gosposki otroci siti belega kruha, tako so evropski priseljenci malo spoštovali vero, ki so jo nevede kdaj prejeli in nikoli prišli do tega, da bi jo znali prav ceniti. Zato so premnogi vero čisto zanemarili, češ da jim vera ne da jesti in ne zaslužka. . . Nevedni domačin je pa pri vsej svoji nevednosti vendarle zaslutil, da je vera nekaj vredna in zato mu je bil obisk misjo-narjev ljub in je hvaležno poslušal njegove besede in iz njih zajemal tolažbo in upanje, katerega je priseljenec šele tedaj v veri iskal, kadar je doživel popolno razočaranje nad zaupanjem v lastno delo in moč. .. kot gosposki otrok šele tedaj zna prav oceniti koliko je kruh vreden, kadar ga je nekaj časa stradal; kot šele bolnik spozna, kaj je zdravje vredno, katerega je preje v svojih zdravih letih drzno zapravljal. .. .
Med, tem ko so priseljeni katoličani mislili le na bombaž in na debele prašiče, so pa drugoverci dokazali znatno več verske zavesti in so si postavljali templje; tako razne protestantske sekte, tako pravoslavni in judje. Prvi ki je sprevidel versko revščino v Čaku, je bil rajni svetniški Don Orione, ki jeposlal svoje misijonarje in po njegovem prizadevanju je slednjič prišlo do ustanovitve škofije za tisto veliko in bogato deželo in za Formozo, ki tudi spada pod škofa v Resistenciji.
V	takih okolnostih je pa tam glede cerkvenih pravic treba večje pažnje. V zmedi ki je vladala tam, se je ponovno zgodilo, da se jekak spreten jud oblekel v duhovski talar in z mašno obleko hodil okrog, se predstavljal za duhovnika, je krščeval in seveda tudi pobiral zato denar. Bojda so si nekateri kar lepo obrt napravili s takim krščevanjem in poročanjem v Čaku, dokler ni cerkvena oblast prišla temu na sled. 6 takih “laži-duhovnikov” je policija prijela. Radi takih dogodkov, ki so seveda povzročili strašne nevoljo in mnogo zmede, je cerkvena oblast danes zelo stroga in zato sem moral tudi jaz prav do škofa, da sem se pomenil z njim glede mojega obiska po Čaku. Ob tisti priliki mi je škof povedal, s kakšnimi strašnimi težavami se ima boriti.
Ko sem opravil to uradno pot, sem šel do znanca Planinca, kjer sem se še podkoval za dolgo vožnjo proti Säenz Peni in ob dveh smo že rinili spet po nelepi z globokimi kolesnicami preorani cesti proti zapadu.
JAZ ZNAM VSE . . .
Poleg mene je sedel mlad fant, ki je široko odpiral neko revijo in bulil vanjo. Ker je tako zelo nastavljal svoje branje, da bi ga vendar ne prezrl, sem le pogledal, kaj ima. Bila je znana revija “Selecciones”, pač kaj koristna stvar, ki prinaša včasih zares koristne člnke.
Panorama de Rab, isla de la cesta dälmata, ahora ocupada por los guerrilleros que esperan la invasiön aliada.
Fantu je bilo pa tudi to tega, da bi prišel v razgovor in sem mu jaz zato seveda dal priliko. In kaj mi je povedal?
Najprej sem zvedel, da zna angleško, da govori poljsko in češko, da zna tudi jugoslovansko. . . Matika, ti si pa cel zaklad, sem hudomušno menil in mu kar po naše obrnil besedo. Debelo me je pogledal in nato začel nazaj jemati besedo, da mu po naše ne teče gladko, ker je že več časa, ko je govoril naš jezik. Potipal sem ga nato po nemško, če je nemara res v tem jeziku kaj vešč. Dve, tri je izdavil, toda kar vroče je fantu postajalo. Pa še sem ga gnal malo naprej. Hvalil se je s svojo poljščino in po vsej pravici mi je prišla misel, najbrž je kak “judič” tale gizdalinček... Fant se je izmikal, a nazadnje je prišlo na dan, da on nima nobene vere, stariši njegovi pa tudi — ne ve, če imajo katero. .. — pravi judje! Fant je očividno vajen tega, da se povsod ponaša s svojo “odlično izobrazbo”, ker zna toliko jezikov, ker je toliko dežel videl, ki toliko stvari zna. ... Ko sem mu pa jaz malo razgalil njegovo duhovno uboštvo, je bil seveda v neprijetni zadregi, katero sem pa seveda samo jaz videl. On se je pa nemara le kaj naučil iz tega in bo zanaprej nemara bolj skromno sodil o svojem “velikem duševnem bogastvu”. Koliko takihle domišljavih gizdalinčkov nosi pokoncu glavo, neda bi se zavedali, da “prazen klas stoji pokoncu”.
Med tem smo motovilili dalje v kolektivu, ki nas je približno tako nevšečno stresal kot jeseni doma gnojni voz repo! Vsak čas so se menjavali potniki. Vstopilo je pet fantov z vrečami na rami. Ker niso dobili več sedežev, so sedeli na lastnih petah ali pa na sosedovi glavi, kakor je pač komu bolje kazalo. Konec je bilo tedaj svečanega molka, ki je dotlej vladal med pritajenim govorenjem pretrganih razgovorov. Njihov veseli smeh in razigrana šala je kar na mah povezala vse sopotnike v eno samo živahno družino.
Ko smo bili v Machagaju je že bila tema. Živahno je vrvel ves trg v žarkih lučih, katere so tudi naše spremljevalce potegnile iz voza. Narod se je zbiral k “narodnemu plesu” s katerim so slavili predvečer 9 julija, še lep kos pota nas je čakal, zato smo se kar pridno gnali naprej skozi Quitilipi in dalje. Nekje je zavriskal vlak in nas domislil, da tam poleg teče njegova cesta. Urno smo se gnali za njim. Ognjeni soj je pred nami vsak čas rastel in že je gorel pred nami
ognjen steber miljonskih isker, ki je pa kmalu ostal tudi za nami a poleg nas je rezal temo snop zareče luči, ki je utripala po tračnicah in kazala vlaku pot. Naš konj je bil urnejši. Pa saj je bilo tudi treba, kajti ura bo kmalu osem, pa je šedaleč do Säenz Pene, kjer je že čakala večerja in program za naslednji dan.
PRAZNIK V ČAKU
Tisti večer je bil po mestu velik direndaj. V Säenz Peni poznajo dva velika praznika: Carnaval in 9 de Julio. .. . Božič, Velikanoč in še kar je "drugih krščan-sTali velikih dni pač nekaj veljajo zato, da gredo kam , na izlete. Pust pa je največji praznik in 9 julij mu dela družbo. Domače prebivalstvo, po srcu dobro, morda nekoliko vroče krvi včasih, za delo nekoliko leno, ne ve nič, kaj je gospodarstvo. V juniju in juliju imajo zlate dneve. Tedaj je dela povsod, ker je bombaževa trgatev. Za 9 julij je tega dela že večinoma konec. Tdaj je žep polen. Tedaj se pa začne kot s sodom, če mu odpreš pipo... Ne vstavi se, dokler ne izteče vse. Zato je pa 9 julija teklo celo noč in še cel dan in še dokler je bilo kaj... Kaj zato, če bo potem cel mesec stradal . .. Človek ne ve, če ne bo jutri umrl in zakaj bi dajal povod, da bi se dediči tožili za — dedščino . . Sicer pa je takih bratcov polna cela Argentina, polna pa tudi še kaka druga dežela.
Zgodaj naslednje jutro je že šla banda po mestu. Hitro sem vstal in pohitel, da bomo lahko pravočasno odrinili na najbolj zanimivi del mojega potovanja po Čalru, na obisk k rojakom raztresenim po širni planjavi med Säenz Peno in Charatc ter Villo Angelo in Las Brenas.
Lojze Pašič, Martin Guštin, Lojzetova ruška in jaz smo bili breme, katero je sprejel na svoj voz Ivan Movrin. Vsepovsod je živahni otroški živžav zastavil našo pot, ker so hoteli v šolo k proslavi narodnega praznika 9 de Julio.
Najprej smo jo ubrali ravno po široki cesti. Gladko je brzel naš konjiček in nam vsak hip pričaral nove prizore. Prostrano polje je segala vse do obronka ke-brapevega gozda. Tamle siromašna koča, tamle spet ponosen dom kakega Čeha, snažno bivališče Slovaka, prijetna domačija Ukrajinca.
Zavili smo iz ceste. Pot je vijugala v ostrih ovinkih sedaj v visok drevesni gaj, sedaj spet skozi laz, sedaj se je odprl pogled na veliko jaso s prijazno domačijo, pa smo spet zavili na drugo stran.
“LOS QUE NACEN EN EL CHACO.
Tukajle je češka šola. Oni so vse drugače zavedni kot smo mi. Držijo kot kost, so pravili sopotniki. Čehi so najbolj zavedni med vsemi slovanskimi prebivalci v čaku. Tamle stoji njihova šola.
Kaj pa je tamle napisano?
“Los que nacen en El Chaco son argentinos’’, sem bral napis z velikimi črkami.
Na, lepo so jim jo pribili! Ali so bili mar Čehi kaj nelojalni proti Argentini?
Čehi ne, pač imamo tod Nemce, kateri kličejo slavo Hitlerju in se je menda zgodilo, da so otroci v šoli odgcvarpali nadzorniku, ko jih je vpraševal kaj so “Yo soy alemän”... Seveda je to v nasprotju z argentinsko postavo, katera smatra vsakega za Argentinca, ki je v tej deželi rojen. Da bi torej dopovedali starim in mladim, kako veli deželna postava, zato so postavili tisti napis pred šolo, ki je bila nekoč češka, danes pa tako ni več, ker ima samo narodno učiteljstvo. Podoben napis se vidi na mnogih krajih.
Korak dalje od šole nas je iz zelenega drevesnega okvira pozdravljala lepa domačija, kjer smo se ustavili in pozdravili rojaka Matka, menda najstarejšega jugoslovanskega naseljenca' v tistem kraju. Dobri Dalmatinec nas je takoj povabil in nam postregel s — trsnim 224
A LOS 25 AnOS DE YUGOSLAVIA
Los yugoslavos en la Reptiblica Argentina feste-iarän uroximamente el XXV. ANIVERSARIO DE LA INDEPENDEN CIA DE SU PATRI A (l.ro de Diciem-bre 19.18),
El Comite Central Yugoslävo J.N.O. (Defensa National Yugoslava) en la Argentina realizarä, bajo el patrocinio del Sr. Encargado de Negocios del Reino de Yugoslavia, un gran ACTO PATRIOTICO que tendrä lugar en el SALON “PRINCIPE JORGE'' de esta Capital el dia 27 DE NOVIEMBRE, y un THE BRIDGE que se efectuarä el 1. DE DICIEMBRE en los salones del AL VE AR PALACE HOTEL con la asistencia de los Sres. Embajadcres y Ministros de las Naciones Aliadas, y cuyo beneficio neto sera destinado a las victimas y huerfanos de guerra yugoeslavos y en parte, como justiciero agradecimiento de los yugoeslavos a la Repüblica Argentina, para los ninos pobres de este noble Pais.
En el programa de feste j os habrä tambien cere-monias religiosas.
La misa catolica tendrä lugar en la CRIPTA de SANTA ROSA (Pasco 409) el 28 DE NOVIEMBRE a las 11 horas.
Naprošena so vsa naša društva da 27. novembra opuste lastne prireditve in da po moči sodelujejo na skupnem aktu v dvorani Principe Jorge in da v čim večjem številu pohite na to simbolično prireditev.
žganjem.
Kaj pa letina, kako je uspela? se je začel pogovor. Mož je pokazal na kupe bombaža, ki so ga včeraj pobrali in povezli v velike ponjave. “Tamle čaka včeraj šna bratev na prodaj. Letos je dosti dobra cena in tudi lep pridelek. Glede prodaje nima kolon nobene skrbi, kajti naši ljudje so skoro vsi člani zadrug, ki obstoja v vsakem kraju in je naloga zadruge, da pomaga vnovčiti bombažev pridelek in tudi druge sadeže, katere daje Čako.
Kmalu smo zbrzeli naprej. Že smo bili spet na glavni cesti, ki je tekla ravno kot sončni žarek vse tja v nedogled. Movrin je pritisnil in smo šli kot misel. Kar nenadno se je spet razmaknil gozd in bili smo v vasi “La Glotilde”. Tudi tam je kaj naših, zato smo zavili in obstali pred malo mesarijo, kjer nas je debelo pogledal rojak Romih, doma iz Podčetrtka na Štajerskem. Še bolj presenečen pa je bil, ko je zvedel, da sem jaz že bil po njegovih krajih, da sem gledal v Podčetrtek iz Svetih Gora, da sem bil v Šen Petru, da poznam Vinagoro, Tubelj, Pregrado in ostale kraje ob Sotli. Rad bi nam postregel s klobasami in šunko, pa nam je bilo samo za topel čaj, kajti bil je- dan prav oster.
Dolga pot je bila še pred nami. Zato smo kar hitro pognali in spet brzeli kot misel naprej.
Tukajle, prav na tem mestu se je ponesrečil en naš rojak s kamijonom. Tule je našel smrt. Visoko kebra-čevo drevo označuje kraj njegove smrti, na katerem stoji preprest križ, opomin mimo ‘idočemu, da tudi nanj nekje preži neizogibna smrt. ...
Sredi med Las Brenas in Villo Angelo je prostrana planjava posejana z rodovitnimi čakrami, lepimi lazi ter tudi gostimi gozdovi. Tamkaj je “Pampa del Huevo’’, kjer imajo čakro Pašičevi, do katerih smo bili namenjeni. Lojze Pašič je bil naš vodnik, kajti gospodinja tam je njegova sestra. Kmalu smo videli, da je čako drugače kot Buenos Aires, kjer hitro najdeš policaja, ki ti pove kako in kam, v čaku pa te molčeči kebrač nemo odpravi dalje...
Zadružništvo na Goriškem
Z NAMI, ALI PA POJDI!
Proti meni so imeli fašisti posebno orožje v rokah. Rojen sem izven po Italiji.zasedenega ozemlja in po očetu sem Metličan. Da bi se ohranil goriški škofiji, katere duhovnik sem bil, in tudi radi politične discipline, na zahtevo stranke, sem bil vložil prošnjo za italijansko državljanstvo, ki je pa obležala v prefektovi miznici v pričakovanju, kako si bom to čast znal zaslužiti.
Pa so še to poskusili: Prišla je k meni v pisarno delegacija, sestavljena iz treh odličnih oseb: zastopnika neke bančne zveze, zveze industrijalcev in politične stranke in mi ponudila ravnateljstvo banke, ki naj bi se ustanovila z italijanskim in slovenskim kapitalom. Izprosil sem si rok od osmih dni, da stvar premislim. Moral sem se o tako sumljivem predlogu pogovoriti s prijatelji. Čez teden dni so se točno zopet oglasili. Po dogovoru sem jim predlagal drugo osebo. Vse zastonj. Vztrajali so, da moram jaz to prevzeti. Moji ugovori, da sem duhovnik, da nimam državljanstva, da se ne čutim za tako mesto sposobnega, niso pomagali. Ko sem nazadnje rekel, da nočem nobenih vsiljenih privilegijev, so mi rekli: Torej veste, kaj Vam je storiti, če odklanjate sodelovanje z nami
Z REVOLVERJI NAD NAS.
Prišel je slednjič usodni dan. Prefekt mi je osebno po telefonu naročil, naj prideva s predsednikom takoj k njemu. Šel sem po drja. Stojana Brajša, takratnega predsednika.
V prefektovi sprejemnici sva našla komisarja. Prefekt nama kratko pove, da je smatral za potrebno po členu tem in tem zakona tega ih tega ukreniti potrebno, da “zaščiti koristi prebivalstva” pokrajine, in zato je postavil Zadružni zvezi komisarja. Naj torej takoj izročimo vse poslovanje gospodu, ki ga je nama istočasno predstavil.
Dr. Brajša mu je tudi prav na kratko odgovoril, da je prefektov ukrep popolnoma protizakonit in tedaj ničev, sili da se pa moramo s protestom umakniti.
Prefekt mu je z zaničljivo, omalovažujočo, pristno fašistično kretnjo prestrigel besedo in zopet ukazal, da se mora izročitev izvršiti takoj.
Pogledam na uro in pripomnim, da je poldan proč in pisarna zaprta. Uradniki da so odšli že na svoje domove.
Prefekt pa hud. Bog ve, kaj je sumil. Morda da pripravljamo krvavo revolucijo. Preteče ponovi ukaz in si prepove vsako nadaljnje razpravljanje.
Komisar pomirljivo poseže vmes in posluša naše razloge. Da ima ključe blagajne blagajničar pri sebi, stanuje pa v Solkanu.
Dogovorimo se tedaj, da gremo takoj k Zvezi in izročimo vse ostalo, blagajno pa bo izročil blagajničar, ko se popoldne vrne v pisarno Tako smo se s prefekture na Travniku peš napotili proti zvezini hiši: spredaj dr. Brajša in komisar, za njima prefektov tajnik z menoj. Opazil sem v svojo zabavo, v kolikor je to v našem položaju bilo mogoče, da so nas vso pot stražili detektivi, vendar tako, da niso vzbujali pozornosti.
Pred vhodom v zvezinc uradne prostore smo že našli močno stražo. Komaj sem odklenil in smo mi štirje vstopili, slugi sem še naglo naročil, naj gre po ravnatelja Bajca, vsuje se koj za nami cel trop italijanskih stražnikov z revob verji v rokah.	Nisem mogel zadržati smeha, kljub
jezi, ki sem jo kuhal v svoji notranjosti. Zaničljivo sem prefektovemu tajniku zabrusil, da so se pač dobro oborožili, kakor gre pri takem junaškem dejanju. Sram ga je bilo. Spogledala sta se s komisarjem in namignil je stražarjem, naj zapustijo pisarno.
Mene sta prosila, da sestavim zapisnik. Izrabil sem to priložnost, da sem s pisalnim strojem napravil zadostno število odtisov. Tudi pri podpisovanju sem poskrbel, da so se podpisi na vseh prepisih dobro odtisnili. Ponudil sem kava-
lirsko svoje trdo polnilno pero. Vse je poteklo v najlepšem redu. Oba gospoda sta se vidno oddahnila, da je vse prešlo brez večje nevarnosti. Uradnikom je komisar naročil, naj ostanejo do nadaljnjega na svojih mestih. O meni da se mora dogovoriti s prefektom. Drugi dan, če se ne motim, mi je sporočil, naj prevzamem zopet svojo tajniško službo.
HIŠNA PREISKAVA IN SLOVO.
Bilo je pa v zvezinem arhivu vendar nekaj stvari, ki bi jih ne bil rad videl v rokah italijanskih vohunov. Pred nosom gospoda komisarja sem vse take stvari poiskal. Delal sem se, da iščem podatke, ki jih je on potreboval. Imel sem še nekaj knjig izposojenih od ravnatelja zavoda “Banco d' Italia”. Rekel sem komisarju, da pojdem vrnit te knjige in pred njim sem jih vtaknil v aktovko, v katero sem že po-poprej del vse papirje, ki sem jih želel izmakniti.
Najprej sem šel zares do gospoda ravnatelja italijanske banke, da sem si ustvaril alibi, nato pa brž na svoje stanovanje, kjer sem ostalo vsebino aktovke položil na klavir na kup muzikalij. Na stopnišču pred zvezino pisarno pa “hop cefizelj", mi nastavi pot debel karabinerski maresciallo Z detektivoma:
“Ali ste Vi gospod Doktorič?” “Da, gospod!" -“Napraviti moram pri Vas hišno preiskavo!" — “Prosim, prislužite se!"
Pretaknili so vse po kuhinji, kopalni sobi in sobi moje kuharice. Posebno žimnice so natančno pregledali m pretipali. Moji dve sobi jih nista toliko zanimali. Bal sem se za korespondenco, ki sem jo imel v posebni omari na hodniku. Površno so jo pregledali. Smatrali so me pač za toliko prebrisanega, da ne bom kar tako hranil nevarne stvari. Pri srcu pa mi je postalo nekam čudno, ko so se približali mojemu staremu Bösendorfer ju. Kar zagleda maresciallo na klavirju opalograf.
“A! Pomnoževalna priprava! Zelo zanimivo!" Drugi detektiv, ki je ta čas brskal med muzikalijami na klavirju in pravkar privzdigoval kup tistih papirjev, ki sem jih bil prinesel iz pisarne, je tudi postal pozoren na opalograf in opustil natančnejše pregledovanje.
Da sem si ga izposodil, ker sem nameraval pomnožiti Z njim nekaj svojih zadnjih sklad. Pokazal sem jim v dokaz svoje “Marijine pesmi", ki jih je bil Roman Pahor- prav na takem opalografu litografiral.
“Si, si! Reverendo. To je vse lepo. Ali tak le kamenček je tudi izvrstno sredstvo za pomnoževanje propagandnih letakov." —
“Gotovo! Ali jaz imam celo tiskarno na razpolago. Bil
Planinska gora pri Postojni.
Este lugar, otrora iglesia de Ntra. S. fue convertido por los italianos en una fortaleza", que delna controlar la frontera italo-yugoslava. — Actualmente ocupan este lugar los guerrilleros dominando desde alli la via ferrea entre Trieste y Ljubljana.
h neumen, če^bi se s takimi stvarmi sam ukvarjal." Vedeli so, da sem bil še vedno odločilna oseba pri Zadružni tiskarni.
"Na vsaki način bomo tole tiskarno tzeli s seboj in dali kamen preiskati."
Kakor Vam drago. Samo da mi ga kmalu vrnete!"
Zmagoslavno in zadovoljni s svojim plenom so odšli. S še večjim veseljem sem jaz za njimi zaprl vrata.
Se tisti večer sem peč izredno dobro zakuril. Kdo ve, da ne bi se kmalu zopet vrnili ti le nepovabljeni gostje. Prav težko mi je bilo predati požrešnim plamenom mnoge zanimivosti in razne dokazilne listine o fašističnem terorju nad nami. Ali varnost življenja mojih sodelavcev, prijateljev in znancev mi je morala niti nad vse.
To hišno preiskavo sem vzel kot dobro došel povod, da se rešim neprijetne službe pod komisarjem. Pritožil sem se pri njem radi nje in mu odpovedal službo. V pismeni odpo-vedi sem svoj sklep utemeljil s členom zakona o zasebnih nameščencih, ki je med zakonitimi razlogi našteval tudi nezaupanje delodajalca. Priložil sem tudi spričevalo zdravnika fašista, ki mi je priporočal vsaj mesec dni počitka, da so moji živci radi prenapornega dela izčrpani in moram radi tega popolnoma izpreči. Rekel sem komisarju, da mu hočem biti vseeno na razpolago vsaj mesec dni, če hi me kaj potreboval. Ko je ta rok potekel, tam o sv. Jožefu leta 1928., sem se odpeljal čez mejo.
Kaj sem pa hotel? Na mojo tozadevno prašno mi je tudi nadškof dr. Sedej odgovoril, da mi ne more dati cerkvene službe, “ker bi me vlada nikdar ne bi priznala" in je torej najbolje, da grem v Jugoslavijo.
RAZBOJNIŠTVO JE DOKONČANO
Zvest naročilom svojih gospodarjev je komisar poskrbel, da je Zadružna zveza kmalu propadla. Saj to so hoteli fašisti. Dokler je krava še imela mleka, so jo molzli. Komisar je dobival iz zvezine blagajne lepo mesečno nagrado za njegovo trudapolno delovanje, menda 3000 lir. Pomagačema Bajcu in Fegicu je takoj povišal plačo, prvemu na 2200 in drugemu menda na 1800 lir. Torej samo te tri osebe so Zvezo stale 2300 več mesečno.
Čeprav se po fašističnih izjavah Zveza ni nahajala v dobrem gospodarskem položaju, po naši krivdi kajpada, so novi gospodarji takoj kupili avto, kakor so mi pravili, za okrog 90.000 lir, da so sevozili z njim na sprehod po naši lepi zemlji. Mi smo najemali avtotaksije, kadar je nujno delo to zahtevalo.
Neke nedelje se je s tem zvezinim avtom peljal na izlet proti Trstu komisar mirnske čevljarske zadruge. Nesreča je hotela, da se je ubil. Njegova vdova je zahtevala seveda od Zveze odškodnino in je dobila menda pol milijona lir. Najbrž s bili tudi to zakrivili bivši/ slovenski slabi gospodarji?! Tako je Zveza morala po vsej sili postati pasivna in napovedati konkurz.
Fašisti so še parkrat sklicali zastopnike včlanjenih zadrug, večinoma so to že bili komisarji, in zguba, povzročena po krivdi komisarjev, se je morala porazdeliti. Kjerkoli pa je dišalo po denarju, so se vgnezdili pri važnejših ustanovah fašisti.
Kako se je to vedno v korist prebivalstva napravljalo, naj nazorno ilustrira sledeče fašistično poročilo o ujedinjenju Zadružništva v Nabrežini in okolici iz lista “Popolo di Trieste" od 19. novembra 1929, ki leži pred menoj:
“Aurisina, 18. Včeraj so se v domu snopa sestali predsedniki kmečkih posojilnic tega okraja, da se ustanovi nova Zadružna posojilnica po sedaj veljavnih italijanskih naredbah. Prisotni: dr. Minis, pokrajinski delegat Narodne zveze kmečkih posojilnic, podesta g. Brovedani, politični t^Jk g. Foggia, arh. Radovich za Ljudsko posojilnico v Nabrezmi, Merluzzi za Kmečko posojilnico v Nabrežini, Skerk za Ljudsko poso-
jolnico v Šempolaju, Zollia za Kmečko posojilnico v Devinu in vsi člani načelstva vseh štirih posojilnic. -—• G. Minis je najprej povdaril, kako se trudi “Režim" za kmečke posojilnice, da “Duce" želi, naj bi se zbudile k novemu in krepkejšemu življenju. Nato je razložil, da se morajo radi tega vse štiri obstojčče razpustiti in se mora ustanoviti nova pod imenom Cassa Agricola Cooperativa di Duino Aurisina. — Nova zadruga, ki pride na mesto sedanje Ljudske posojilnice v Nabrežini, bo skrbela za potrebe prebivalstva cele občine in bo imela široko in važno delovno polje namesto dosedanjega jarega in klavernega životarjenja. Zborovanje je zahtevo odobrila po živahni razpravi, katere so se udeležili Radovich in Millich v zvezi s podrobnostimi likvidacije obstoječih zadrug. Sklenilo se je, da se bodo izredni občni zbori vršili v nedeljo dne 8. decembra z namenom, da odobre sklep načelstev. — Dr. Meniš je dal zbranim še številna pojasnila tehnične narave in zagotovilo, da bo načelstvo nove posojilnice sestavljeno iz vseh dosedanjih predsednikov in zastopnikov bližnjih vasi. — Kmečko prebivalstvo Krasa, ki mu velja največja pozornost Snoparstva (Fašizma), bo pozdravilo ta ukrep kot začetek dobrodejne moralne in materialne aktivnosti, ki se otvarja z Zoro VIII. leta. Proti ljudem, ki se Znajo postavljati samo z besedami, Snoparji postavljajo jasna dejstva. Videli bomo, kdo se bo mogel ponašati z boljšo bilanco: prvi ali drugi."
Tako so snoparji po vsej naši deželi po svoje “preureje-vali" in “reševali" zadružništvo in z njim gospodarske probleme. Danes vidijo tudi slepci, kako so ne samo nas ampak tudi celo svojo Italijo vničili. Iz naših zadrug, svobodnih gospodarskih ustanov svobodnih ljudi so pri nas napravili sredstvo tuje samovoljnosti.
Vista pan:ial de Novo r.ies-to, pueblo' sn-tiquisimo, oa-luarte en las luchas contra las invasioties turcas. — l.os alemanes la
Han arrasndo como reprena-lia contra os guerrilleri^-
Novo mestc je med najstatej, šimi slovenskimi mesti. ~ Mestne pravice ima od leta 1335.
**
*
Naša goriška Zadružna zveza, ki so jo italijanski snoparji pred petnajstimi leti upropastili, je v zgodovini primorskih Slovencev vršila svojo važno nalogo. Štiriindvajset let je bila napredna, socialna učiteljica našega naroda, braniteljica malega človeka proti oholosti močnejšega. Padla je ko junak na polju časti v borbi za svoja socialna načela, za gospodarsko in kulturno svobodo našega naroda.
Ko sem v letošnji marčni številki začel z objavljanjem teh svojih spominov na leta, ko sem se bavil z zadružništvom, nismo mogli sanjati, da bo fašizmu tako kmalu odklenkalo.
Ali odklenkati mora na naši zemlji vsem, ki so nam vsa ta leta sistematično vničevali vse naše svoboščine, politične, kulturne, verske in gospodarske, ki so po svetu pognali toliko tisočev otrok našega naroda, ki pa so s svojimi zmotami zakrivili tudi najstrašnejši svetovni požar vseh časov.
Zaupam v Vsemogočnega, da nam bo v teh važnih in odločilnih trenutkih dal mož, ki bodo znali svetovni položaj pravilno izkoristiti in pripraviti našemu narodu srečnejšo bodočnost!	David Doktorič
<6
226
LA PAGINA PARA LA J0VEN
PEVKE, KJE STE?
Že leto je, ko smo se namenile, da se polotimo petja, pa še danes nismo nič napravile. Nekatre naše tovarišice morajo same nositi vso težo petja v zboru, v cerkvi, na odru. . . Toliko je mladenk med nami, katere imajo lep glas, ki občudujejo znamenite pevke. Tako lahko bi tudi me kaj pokazale in s tem obenem odlično koristile naši skupni stvari in poživili tudi s tem delo v našem krožku.
31. oktobra se bomo zbrale k pevskemu sestanku pri Jekšetu, Donato Alvarez 2661 ob H uri. Vse tovarišice se potrudite na ta sestanek. Ne reci, da ne znaš peti. Saj se boš naučila, Ne reci, da nimaš časa. Vzemi si ga! Videla boš, da boš kmalu hvaležna za malo žrtev, ki te je stalo, kajti veliko lahko koristimo drugim in sebi napravimo ne le veselje temveč tudi korist. Vse tovarišice vzemite resno to povabilo in pripeljite s seboj še vaše prijateljice.
Torej 31. oktobra pri Jekšetu ob 15 uri.
PLEGAHIA
Suenan las campanas
Y	čada tanido es como un gemido,
Es que allci en el otro lado de la tierra
Los campos fecundos asold la guerra	S
Y	aqul las madres americanas
Rogamos por los hijos de nuestras hermanas,
Que si nos separa la lengua natal,
El nombre de madre nos une en su marcha triunial.
Podrän los despotas crueles Pisotear los pueblos avasallados.
Mäs brillamn los laureles de los vinculos sagrados.
Y	asi ha de ser. la senorial madre inglesa. — Hermana De la elegante francesa, de la hacendosa alemana,
De la ruša valerosa, de la ferviente italiana,
La yugoeslava afectuosa, lu humilde japonesa
0	la turca misteriosa ....
1	Suenan las campanas, llaman, llaman. llaman,
Y	los broncos tanidos,
Son como la queja, de aquellas dolientes mujeres que claman que claman por seres queridos,
Qu6 alld en los horrendos campos de batalla, Despiadadamente roboles la metralla.
El recuerdo vivo de la despedida
Queda la ultima carta que el hijo eseribiera.
Yo que soy una madre de tierras libres y grandes,
Que vieron nacer su gloria en los picos de los Andes, Suplico a nuestro Hacedor.
Haga cesar el dolor de tanta madre europea.
Que desde la Santa Madre, que diera a luz en Belen Hasta la madre del siglo que conoce el mal y el bien,
Esta encendida la tea del gran amor maternal,
Y	en cualquier sitio que sea, una madre es siempre igual. No tiene odios ni rencores, ni la obcecan ambiciones,
Que si le hieren al hijo, destruyen su corazön
Y	ella que es madre comprende que la guerra es destrucciön, Que, si conquista blasones. estän de sangre tenidos
Y	serän aborrecidos por las madres de otra tierra,
Que perdieron en la guerra, a sus retonos queridos.
Por eso, |Oh divino Jesus, Tu, que desde la alta cruz, Envuelto en honda amargura, contemplasteis a tus pies,
La ligura de tu madre escarnecida.
Viendo como tus heridas tambiän sangraban en su ser,
Ten piedad de la mujer, que tiene hijos en la guerra
Y	haz que renazca denuevo la dulce paz en la tierra!
MARGARITA C. DE B.
El 24 de octubre se reuniö en Nueva Pompeya la Colectividad, para consagrarse al Inmaculado Corazön de Maria. A nosotras nos tocö la distribueiön de las estampas de la consagraciön con la maravi-llosa imagen de Nuestra Senora "Maria Ayudad".
La tar.ea mäs importante para ei futuro es el canto. Hace un ano que hemos querido empezar y no llegamos a hacer nada.
El domingo 31. de octubre tendremos pues la reuniön del canto en Donato Alvarez 2661, en la časa del dirigente del coro Sr. Cirilo Jekse, a las 15 horas. Demostrad todas las jövenes vuestro buen es-piritu. Os esperamos a las 15 horas. No digas: yo no se cantar. De eso precisamente se trata; lo apren-deräs y aprenderemos juntas. Juntas tendremos la alegria de hacer una cosa agradable y de hacer bien a los demäs. Venid pues y traed a vuestras amiguitas.
Entonces hasta el dortiingo 31. de octubre en Donato Alvarez 2661-
E1 1. de noviembre se realizarä la funeiön por los muertos en Chacarita a las 16 horas en la böveda yugoslava, situada en la diagonal en frente de la entrada, a pocos pasos de la escalinata.
David Do\toric:
ČETNIKOVA SMRT
Strašna nevihta je, vsevničujoča, ko opustoši bohotna vsa polja ledena ti toča.
Nič manj ni strašan hudournik besneči,
čez mesta preplavljena v vrtincih mrtvaških drveči.
In kakor prekrasno je morje v vsej svoji lepoti, tako je prestrašno v veličastni grozoti.
Ko ti pa nesrečno človeštvo znoriš in v blaznem in slepem sovraštvu moriš, kako si ogabno! — Kako ti ošabno v blodnosti svoji vse sile narave zlorabljaš in bratov kipeča življenja uganabljaš! —
Čez svet naš tako je strahotna kar bitka divjala, ko da ječez njega peklenska vsa sila zdirjala.
Topov se umirilo zamolklo je grozno grmenje
in strojnih je pušk se regljanje zgubilo,
pa bombnikov le še tam v dalji se čuje prav gluho brnenje.
Boleči vzdih? — Ah, — četnik mlad, do smrti zadet, v tovariša zdaj je čuječega poslednji vprl še pogled: “Smrt, kako sem neštetokrat v oko ti pogledal drzno!
A zdaj si prezgodaj po mene prišla!
Ne! Stoj! Zdaj še ne morem s teboj! —
Ta solza v tvojem očesu, moj brat,
mi pravi, pač treba bo z njo, z nevesto koščeno mojo.
In vendar, — zaman da želel sem srčno, da vzhajati solnčece, oh, videl bi še nad domom, ko zopet sloboden bo?
Ne! Stoj smrt! Še ne!” —
Tovariš povzdigne ga prav rahlo, z ljubečo podpre ga roko: “Doživel si ljubi moj brat, po čemur tako hrepeni ti srce. Poglej tam v dalji naš grad!
Ga vidiš? Pod njim pa Gorico, glej, solnčno vso!
Saj naši tovariši osvobodili so jo pravkar. Li čuješ zvonenje?” —|
“Da! — Hvala ti! — Slišim zvonenje goriških zvonov! Gorica moja je prosta! Prišlo je vstajenje!
Zdaj k Materi pojdem veselo domov! —
Goriško je prosto! Kako bom počival presrečno, dokler v svobodo me večno poklical glas angelski bo, pod svobodnim solncem goriškim pri Tebi, Marija, pod Sveto Goro!” —
NEKAJ ZA ST VRIŠE
SPOŠTOVANJE TUJE LASTNINE
Slovenci smo uživali vsaj nekako do svetovne vojske sloves poštenega in kar se tiče VII. božje zapovedi, sloves zanesljivega ljudstva. Krivice so bile redke, za tatovi so s prstom kazali. Vojska je seveda marsikaj prevrnila in izkazila. Tako daleč je prišlo, da pred sodišče in pred porotnike dovajajo skoraj same tatove, krivičnike in goljufe. Poštenost gineva, ker raste pohlep po uživanju. . . V žalostnih okoliščinah sedanjega časa je vzgoja za poštenost, pravicoljubnost, ki jo veleva sedma božja zapoved, še celo potrebna, četudi otežkcčena.
Če hočemo zdraviti rane sedanjega zmedenega časa, moramo poiskati vzroke, korenine tem ranam. V knjigi božjega razodetja beremo:	“Korenina vsega
hudega je lakomnost.” (I. Tim. 6, 10.) Božji besedi ne moremo in ne smemo opdrekati. Res je. Tudi krivice, tatvine in goljufije povzroča lakomnost; a danes — tako bi sodil — segajo ljudje brezvestno in lahkomiselno po tuji lastnini bolj vsled razbrzdanosti in vsled nenasitnega pohlepa po uživanju. Ker si z denarjem in blagom lahko preskrbe raznega uživanja, se jih loteva lakomnost po tujem denarju; zato je zopet resnično, kar pravi sv. pismo: Korenina vsega hudega je lakomnost. Po vojski, bolje vsled vojske, se je občutno omajalo versko življenje, zato se pa tem bolj šopiri greh, ki potrebuje denarja in zopet denarja. Ljudje, ki hočejo uživati, si poiščejo denar za vsako ceno, tudi po nepošteni poti.
Vzrok, da se krivičnosti, goljufije in tatvine množe, je tudi v tem, ker gineva strah božji. Ko je Bog dal zapovedi na Sinajski gori, je ljudstvo izraelsko kar trepetalo ob strašnih prizorih. Mozes je nato izpregovoril: “ . . Zato je prišel Bog, da bi bil njegov strah v vas in da bi ne grešili.” (Eks. 20, 20.) Bolj ko se danes ljudje odtujujejo Bogu, bolj ko pozabljajo na zapovedi božje, manj je med njimi strahu božjega in manj ljubezni božje. Ko bi le nekoliko pomislili na svarilne zglede, ki jih beremo v sv. pismu (Ahab in Jezabela, Helijeva sinova , Juda Izdajalec), pa bi se morda zmo-drili in zbali pred šibo in obračunom božjim.
Pošten človek si seveda misli: Kako je sploh mogoče, da bi kdo kradel?... Res je: ako bi vsi ljudje izpolnjevali božje zapovedi, bi bili vsi pošteni in o tatvini bi ne bilo ne duha ne sluha. Toda rade se prikradejo človeške slabosti in slabi nagoni, ki jih nekateri ne znajo zatreti, ker se niso izvežbali v šoli samo-
GLAS IZ ECUADORJA
Sncuii 25. jul. 194:1.
Najlepše se Vam zahvaljujem za pošiljko Duh. Ž,, kateri ste pridali Vaše pozdrave z dne ti. marca t. L, došlo v začetku t. m., 1 er za druge tri številke, došle pred par dnevi.
Mislim, da ste jih naslovili v Quito, ker od tam so mi jih poslali. Spet sem premenil naslov, toda glavno je, da pridejo v Ecuador. Četudi preidejo meseci, preden pridejo v moje roke, vendar so zame dragocene; domača beseda, od domačih ljudi, ki prinese novic, četudi žalostnih, iz naše drage slovensko zemlje!
Že preje, sem večkrat dobil D. ž. iz Argentino, pozneje pa v zadnjem dvelctju nisem prejel ni pol ducata vašega časopisa. S posebnim vesoljem čitain poročila o delovanju in gibanju Slovencev v Argentini. Slovenska družba in pesem Vam, kot mnogim drugim rojakom prinese večkrat vsaj košček domovine v tako različni' tujini! Jaz pa sem že nad 12 let v od sveta odrezani pokrajini, takorekoč v gozdovih, kjer še bolj čutim dolgčas po naši pesmi, zvonovih domovini sploh. Eno me tolaži: tako sem bolj podoben našim ubogim rojakom, ki ttpe v domovini in izven nje kakor ne pomni zgodovina.
vzgoje zato puste, da imajo voljo v oblasti napačne želje in strasti.
Ti, ki so zdaj tatovi, so bili poprej tudi pridni in nedolžni otroci; takrat se še niso pečali s tatvino, z vlomi in ropi. Edino, kar se je moglo takrat na njih opazovati, je bilo morda to, da se niso mogli kar nič upirati sli svojega grla, miku svojih oči. Če so videli kaj mikavnega ali kaj sladkega, se jih je lotilo tako poželenje, da niso mirovali, dokler niso bili na cilju svojega hlepenja. Če ni šlo izlepa, pa po grešnih ovinkih. Vzrokov tatvini je mnogo, a splošno noben ne opravičuje. Vse vzroke in nagibe pa premaga krepka, od milosti božje podprta, pravilno vzgojena volja, ki je izšla čvrsta in jeklenotrdna iz šole samovzgoje.
Ako pa tega ni, se pa uresničuje pregovor: Iz malega raste veliko. Mal tatič velik tat, ropar — ubijalec.
Tu zopet vidimo, kako potrebno je za pridobivanje raznih čednosti in vsega dobrega, da se že mladina uri v samoobvladavstvu, da derašča v vežbanju volje.
Kaj pa mladino zavaja v nepoštenost in tatvino? Tu bi bilo najprej treba dolžiti zopet lakomnost, ki zavaja že malega otroka, da začne neredno ljubiti denar in premoženje. Na starših je, da to nerednost pravočasno zamere zlasti z nasprotnimi čednostmi: z radodarnostjo in^ljubeznijo do revežev.
“Lenoba, je vseh grdob grdoba”, pa se v nji zakoti tudi nagon in grešno poželenje po tujem blagu in tuji lastnini. Tu imamo zopet nov dokaz, kako potrebno je, da se otroci že izmlada privajajo delu, da se ne vdajajo lenobi, in brezdelju!
Tatvina je dostikrat v tesni zvezi s sladkosned-nestjo. Najprej otrok izmika iz shrambe: kruh, sladkor, sadje, nato pa tudi denar, da si preskrbi še boljših slaščic. Taki in podobni nagoni se preprečijo, če starši sami za silo in potrebo ustrezajo lačnemu otrokovemu želodcu in tako zatirajo vsako neredno hrepenenje po sladkih prigrizkih. Sicer pa naj bi bile vse raznovrstne shrambe pred otroki zaprte.
Pri deklicah se sladkosnednosti rada pridruži giz-davost in ničemurnost, ki tira mlado lišpanko na pot izmikanja in tatvine. Pretirano nakitje premožnejših tovarišic jo zavede v grešni napuh, ki je gnezdišče številnih napak in greliot. Gizdavost je draga in nenasitna če nedobi sredstev na pošten način, jih pa išče potem zvijače, goljufije in tatvine. Kako prav je, če so starši sami vzor skromnosti in samozatajevanja v zunanjosti, obleki in noši. Otrokom pa čedno obleko brez nepotrebnega nakita!
(Nadaljevanje)
Bil nem eno leto izven misijonov; iskal sem zdravja; po-, pravil sem si ga precej in spet sein na dolu v ljubem Ekvadorskem Orientu. Našel sem v Quito :> Slovence, v celi Republiki ni nad pol ducata Slovencev.
Tu v naši misijonski pokrajini je ugodno podnebje, zelo rodovitna zemlja, deviška v večini, “tierra prometida”, le pota so brezupna. Tu so najugodnejši pogoji za naseljen jo v večjih skupinah.
Naš misijon ustanavlja “ Escuela Experimental Agrieola". 1’rvi uspeh, vreden; občudovanja, je takozvani “Trigo tropical’’. ki bogato obrodi, isto steblo dvakrat na leto; prve rastline, ki sem jih jaz vsejal, smo včeraj že četrtič poželi. Zrnje služi za moko, ali tudi lcot “ješprenj” ali riž. Mislim, da bo v teh krajih rižu| prevzel mesto.
Bi vaše bralce morebiti zanimale novice iz misijonov med Hivarcit
želim Vam mnogo uspeha pri Vašem apostolskem delu med rojaki. Bodite jim kot baklja goreča, da versko in narodno no zaspe! Priporoča se Vam v molitev in prisrčno pozdravlja hvaležni v Gospodu	Vrhovnik Dionizij.
DECIMO NOVENO CAPITULO
En la puerta de su habitadčn, Iztok se encontro con Numida, quien le entrcgö un pequeno paquete. Aqucl orde-nö al esclavo desprenderle la loriga y prepararle el bano; le preguntö quien habia llevado el paquete, cuando, y que dejo dicho. Numida solo supo decirlc que le habia sido en-tregado por un esclavo lujosamente vestido, que llevaba evidente prisa, y que le recomendö entregarlo ünicamente al que estaba destinado; por eso Io habia llevado escondido bajo la tunica, sobre su corazon, durante todo el dia.
Iztok estaba excitado. jLos Evangelios! jSe los enviaba Irene! Diö a Numida algün dmero y lo despidiö. Olvidö el bano. Desenvolviö suavemente el paquete y aparecieron ante su vista unas hermosas letras:
“Evangelios Segün San Mateo”. En la primera hoja estaba una tarjeta. Iztok la sacö y la leyö avidamente:
“Buen Iztok, valiente centurio: toma la Palabra de Cristo y leela. Cuando pueda, ire para hablar contigo sobre la santa*verdad.’’
“El beso de la paz, te pnvia — Irene."
Iztok apretö el papelito sobre su corazon, mientras mur-muraba: “Felices vosotras, lineas, pucs vistcis sus ojos. j Irene! j Irene!"
Pasaron los dias. Irene sentia las miradas maliciosas de las cortesanas. Temia a Teodora, pero su actitud amable y las distinciones de que muchas veces la habia hecho objeto, la tranquilizaban tanto, que terminö por convencerse de que la emperatriz nada sabia de su conversaciön con Iztok. No volviö a hablar con Azbad; su alegre sonrisa diluia toda la envidia y la maldad de las cortesanas, de quienes se alejaba, para vivir aislada pensando en la conversiön del esloveno. Leia tratados de filosofia y se ejercitaba en dialectica. Sus horas, sus pensamientos, sus esperanzas, se anudaban alre-dedor de Iztok. Reconocia que Io amaba sinceramente, y rogaba a Cristo, para que lo cuidara, lo iluminara y per-mitiera que alguna vez fuera suyo, solo suyo.
Iztok leia los Evangelios. No renegaba de sus dioscs, ni le interesaba conocer esas creencias, pero Irene deseaba que los leyera, y al hacerlo, creia escuchar su voz. Sin embargo, cada vez se sentia mas preocupado. Las palabras del Evangelio se prendian de el con mano ferrea. Pensaba en sus dioses; una lucha sc desperto en el; la duda se apoderö desu alma, se levantaron dos montanas, separadas por un abismo sin puente. Sobre una surgia Irene y los Evangelios, en la otra estaba el, la Providencia, Perun y las demäs deidades. Sentia deseos de cruzar el abismo, para cumplir los anhelos de Irene el horror a los tiranos lo sujetaba a su tierra nativa y a las viejas deidades. El desasosiego de su espiritu, que deseaba y huia, que amaba y odiaba a un mismo tiempo, abatia su hermosa eabeza durante las nochcs, antes siempre erguida y daba a sus ojos la vaguedad de ignota c incom-prensible lejania.
En medio de esta terriblc lidia espiritual, su corazon suspiraba por Irene. Si ella viniera, podrta sentarse a sus
pies, abrazar sus rodillas, mirarla en los ojos, donde encon-traria toda la verdad, asi como en su corazon todo el amor y la fe.
Todos los dias preguntaba a Numida si habia llegado alguna carta, este se entristecia porque no podia servir a su senor; era tal su pena, que todos los dias lo esperaba delante dela- puerta, en el patio, y sc quejaba, llorosos los ojos, de esta suerte: “No ha llegado. j No ha llegado la carta por la que suspiras! ;Que desdichado soy! jQue desdichado!”
Irene suspiraba por Iztok, releia los salmos, se arrodi-llaba en su reclinatorio y cn la profundidad dela noche, hundia sus ojos en las olas, que volaban en alas de la espe-ranza hasta la villa de Epafrodit.
No menos suspiraba Azbad. Pero sus anhelos nada teman que ver con el amor; cran de venganza; estaban apresa-dos en tinieblas sombrias. Teodora no le volviö a nombrar a Iztok, pero se burlaba de Irene y era fria con el. Su fogosa pasiön y su negro caos, quedaron enterrados en el, no podia demostrarlos. No se atrevia a comunicar a la emperatriz sus deseos de venganza. Torturaba a Iztok con ejercicios en los que cualquier otro habria desfallecido; pero el bar-baro y su compania lo soportaban todo, siempre vencedores, distinguiendose siempre. Ni una sola vez pudo humillar al esloveno.
Teodora estaba excepcionalmente pensativa. Las cortesanas se atemorizaron, pues presintieron algo terrible. Muchas nochcs vagaba sola, sin compania alguna, por los jar-dines del palacio.
“La emperatriz ama", murmuraban en los solitarios co-rredores las hermosas cortesanas. Trataron de averiguar mas, e indagaron a todos los patricios, a los apuestos jefes, a los pretores pero el objeto de sus suspiros, de su amor, quedö para eilas tan sellado como el Apocalipsis.
En verdad, Teodora sufria. Los remordimientos solian despertarse en ella y la haci'an clamar:	Fuera, fuera, som-
bras negras! j Basta ya! j No quiero, no debo!” Pero llegaba arrastrandose su liberal Epicuro. En el hipödromo se des-lumbrö ante el gallardo cuerpo de Iztok, cuando tirö lejos de si el manto blanco y montö el caballo, cuando se ten-dicron sus müsculos al golpear con su lanza la falange de Azbad, en el Campo. Su deseo desaparecia y volvia al instante. — “No quiero", dijo firmemente. Un nuevo pensamien-to naciö en ella, y se dirigiö hacia el Emperador.
Lo encontrö envuelto en una tunica de lana sujeta a su cintura, hundido en una montana de escritos juridicos; casi todos los juicios los resolvia por si mismo.
jMi poderoso senor! jMi alma se muere porque tu no estas! |Ven, descansa a mi lado, bondadoso y poderoso senor!”
Tu la unica, tu la santa! Justiniano ira, ira pronto y entonces gozaremos. Pero mira, preocupaciones y mas pre-ocupaciones, noches sin dormir. jAhora no puedo, aün no! Que se divierta y alegre todo el imperio, que se arrodillen ante ti y por ti se eleve el perfume de los nardos y la mirra, asi tus horas seran felices y alegres mientras yo no vaya.” “;Cuän bueno eres, poderoso senor de la tierra y del mar! Comprame sedas, sedas pesadas para distribuir por todos los salones, para que todo se parezca a las ligeras olas del Propontide."
La frente del Emperador se ensombreciö:
“jYo mismo guiaria mi caravana hacia la India y te comprana sedas, tu la unica, la santa! Pero en las arcas del senor de las tierras y de las aguas no hay tanto oro como para satisfacer ahora tu deseo. jPerdona!”
“j Perdono!”, dijo y se retirö.
Se encerro en su aposento y las Iagrimas enrojecieron sus ojos. Contemplö a Santa Sofia y se lamentö: “Para ti hay dinero suficiente y para la emperatriz no. ;Para que sirve tal emperador!"
Šobre la ciudad se extendia una noche oscura, de delo nublado, cuando Iztok volviö, al galope, de sus tareas mi' litares. Numida lo recibiö en la puerta, saltando de alegria, y despues de inclinarse por tres veces hasta el suelo, saco de entre sus ropaš un pequeno rollo de pergamino y se lo en-tregö.
“jSenor, 11 egö lo que tanto ansiabas, liego! jCuan 'feliz
soy!”
Iztok rccogič presuroso la carta y se dirigiö a la huerta a traves del patio. Sus dedos temblaban mientras rompia los sellos y dcsdoblaba la carta.
“j Vendrfi, vendra! jVendra hoy a medianoche! j Oh, dioses! j Oh, Devana!”
En el aeto, desvistiö el uniforme, fue al bano, se cuhrio con una tirnica blanca y suave y calzö unas perfumadas y ligeras sandalias. Ordeno a Numida que recogiera flores, las dispuso en todas las habitaciones, perfumo todo con esencias e hizo poner el mejor aceite, en una navecilla, para que ardie-ra silenciosa mientras ella permaneciera alli. Eligio los esela-vos mas fuertes, les ordeno preparat dos barcas, extender dos alfombras sobre la playa, para suavizar el suelo, y espe' rarlo despues en el bosquecillo de los olivos, hasta que los llamara.
La noche sepultö el mar y la ciudad. Apenas si un poco de luz iluminaba los botes y navios, no habia paseantes sobre el agua. El cielo negro presagiaba tormenta.
Iztok, sentado bajo la pequena columna junto a la que se detenian los botes, queria atravesar con los ojos la oscuridad del mar. Si alguna ola pequena golpeaba la arena, si se movia algun pececillo en el mar, temblaba y se levan-taba. Creyö oir un golpear de remos, pero volviö a extender-se el silencio, interrumpido apenas por las olas, que, dulce-mente morian en la ribera. Iztok se levantö y comenzö a caminar; pero lo molestaban sus propias pisadas y volviö a sentarse junto a la columna. Trato de pensar en la manera de convencerla, de hablarla; todos sus pensamientos, todas sus palabras se deshacian en un solo deseo, en una sola esperanza, como si uno a uno fueran cayendo al mar. Alli desaparecieron su fe, sus dioses, el mundo, todo su cuerpo, que se hundia tras un anhelo. No podia sufrir la eternidad de esos segundos; hubiera deseado arrojarse al agua y nadar mientras llamarfa: “j Irene! j Irene! ^Por que tardas? j Ven, ven a apoyarte sobre mi corazön, que suspira por ti!”
Volviö a oir un golpear de remos. “jLlega!”
Se acerco a la costa, estaba tan cerca del mar, que sen-tia las caricias de las humedas olas a traves de las sandalias. De la noche se desprendia una sombra, que se deslizaba quie-tamente por sobre la f rese ura marina. Otras dos veces gol-pearon los remos y el bote chocö contra la arena. Iztok lo varö con sus fuertes manos; desde el bote, se elevö una hermosa silueta, vestida de negro, la cabeza embozada en una mantilla y la čara oculta por un antifaz. Iztok la torno entre sus hrazos y, sacandola del bote, la apretö contra su corazön.
“(Irene, Irene, mi diosa, mi patria, mi fe! j Irene!” Sus-piraba en voz alta!
“j Pst!”, recomendo la silueta y se escambullö de entre sus brazos. “Iztok, Ilevame a un lugar de sombra profunda, para que podamos hablar de los dioses.”
Gon dulzura, rodeö su cintura con un brazo y la guiö hacia el cesped que se extendia bajo los pinos. Tal era la oscuridad dela noche, que Iztok debiö buscar el banco a tientas. Se sentaron uno junto a otro y callaron por un momentu. . Se oian los fuertes latidos de sus tempestuosos corazones.
“^Leiste los Evangclios, Iztok?”
“jLos lei, Irene, los lei diez veces! A čada palabra, a čada linea, pensaba en ti."
“^Encontraste la verdad?”
“La verdad eres tu, todo lo de m äs es extrano para mi, solo en tus ojos estä la verdad y solo en tu corazön el amor.” Iztok tendiö la mano y arrancö el antifaz para poder ver el rostro.
“jOh, demonios, por que extendieron una sombra tan negra durante esta hora, ^para que no pueda ver yo el cielo de tus ojos? j Irene!”
“No pienses en los demonios, Iztok. Cristo escondiö nuestro amor a los ojos del mundo traidor. jAgradecele!” “jSe lo agradezco porque tu lo mandas! Pero debo ver la luz de tus ojos, en el los vivc mi patria, en ellos se refleja la serenidad de su cielo, en ellos se refleja el libre sol de nuestros campamentos. Irene, vamonos a la časa, la adorne con flores por ti, la perfumč, en tu honor arde un aceite carisimo.”
“No ire, no puedo, Iztok. Si nos vieran nuestros escla-vos, nos perderiamos los dos. j Quedemonos aqui y hablemos dela religiön!”
Se acerco mäs a el, que rodeö su cabeza con las manos y la besö en los ojos. Levemente se separo.
“jHablemos de la religiön, de la verdad!”
“Aun no, Irene, aun no. j Apoya sobre mi tu cabeza por un momento mas, esposa mia!”
La abrazö y la estrechö contra si. No se defendia, sus besos acariciaban los labios de Iztok. £1 buscaba sus ojos nostälgicos, queria ver sus mejillas, que se escondian en la noche cerrada, y gemia:	Irene, Irene, esposa mia!”
De pronto, un relämpago cruzö el cielo de Oriente a occidente, como una larga cinta plateada. Resplandeciö el mar, se ilumino el huerto, y la mirada de Iztok se encontrö con la de los ojos que buscaba. Entonces, se- levantö brusca-mente, como herido por una flecha, ella se desprendiö de sus brazos y volviö a rodearla la oscuridad. El centurio g rito y su voz se extendiö por sobre el mar. “jMaldita, prostituta!” Habia reconocido a la" emperatriz Teodora.
La sangre se habia helado en sus venas, sus dedos se cerraron, como si estuvieran acalambrados, no atinaba a comprender si lo que habia ocurrido era verdad o si era el diablo que lo habia puesto a prueba. V^ia delante de si las telas voladores de un vestido de mujer, y por un momento, pensö en que, si realmente era la emperatriz, debia tirarla al mar. Pero sus punos no podian abrirse, su pie estaba semi-sepultado en la arena, y su garganta no podia articular ni un gemido.
La voz de Teodora cortö el terrible momento. Su frial-dad no se habia perdido ni por un segundo. Otro relämpago ilumino el lugar. Teodora, la que en sus intrigas amorosas ponia en juego una vida pura y un trono, levantö el brazo y ordeno, como emperatriz: “j De rodillas!”
Y ante esa orden, las rodillas del heroe se doblaron maquinalmente.
“Lo acontecido, te servira para saber cuänto aprecia a Irene la emperatriz. Ella es santa y se que se afana por aleanzar tu santidd, pues quiere hablartc ünicamente de la verdad. Respetala, besa el borde de su vestido, no mereces aun sus ojos. Para que los merezcas, la emperatriz te nombra ahora, bajo estos relämpagos, “magister peditum” del ejer-cito palatino. Este mes recibiräs el nombramiento imperial, j Cristiänate, ämense, Cristo quede con ustedes Calla todo čsto; depende de ti que se haga, tanto como es verdad que estä aqui, ante ti, la emperatriz de la tierra y del mar.” Desapareciö tras un rayo, como un demonio en -la noche. Los remos abrieron el agua. Los relämpagos cruzaron el cielo. Iztok permanecia clavado sobre la arena. En el barco, Teodora maldecia a todos los infiernos, apretaba los punos bajo su manto y juraba hacer anular al esloveno y hacer caer en la ignominia a su amada. “j Ah, magister peditum! j Magister de tu viva podredumbre en mis tenebrosas cärceles, eso seräs!”
“Lipa” praznuje 10 letnico
Ko je pred desetimi leti stopilo pred Slovence “Duhov no Življenje”, se je takoj pojavil tudi “Kotiček botre Mine' .
V	njem so pa bralci našli “Lipo vzgojni zavod, s kateri-mi je v novembru 1933 začel naš rojak Benedikt Gomišček.
V	Villi Madero, to je iz Ville Lugano čez Avenido General Paz, kar spada že v občino San Justo, je našel Gomišček prav primeren prostor izven mestnega vrveža, blizu dobre šole, na dobrem zraku in zunaj v prosti naravi. Tamkaj je Začel s svojim skromnim delom in je mnogo slovenskih domov bilo deležnih blagoslova Gomiščkove dobre vzgoje. Marsikaterega poredneža, ki jfe delal doma skrb materi, je spretni vzgojitelj napravil za vzornega mladeniča, marsikaterim našim starišem, ki žive kdo ve kje zunaj v kampu, je bila v “Lipi” dana prilika za dobro šolsko izobrazbo in lepo vzgojo.
Nekaterikrat smo tudi imeli priliko videti “Lipo", ki je prišla na slovenske otroške prireditve in na naše kulturne dogodke, tako da je “Lipa” ves čas ostala zvesta svojemu slovenskemu imenu.
Kaj pogosto se oglasi tam g. kaplan Hladnik. G. Kastelic je bil v najtesnejši zvezi Z “Lipo” in prav tako g. Doktorič. Dr. I. Cankar, dr. V. Kjuder, Švagelj in drugi slovenski izobraženci so pohiteli tjakaj. Včasih je pa stariše in prijatelje gojencev tudi v večjem številu privabil prijazen poziv in — pristne kranjske klobase z zeljem... da se ne bi “Lipa” imenovala samo s praznim slovenskim imenom. . .
Tudi tukajšnje oblasti so dokazale zavodu pogosto izraze spoštovanja. Šolsko vodstvo, županstvo, predstavništva ministerstev so tudi bili gosti “Lipe” v tem desetletju njenega delovanja.
“Lipa” je bila vknjižena pod naslovom “Amparo Fra-ternal de Mcnores, Lipa” (No. 1853, 27/6 1940) po.mini-sterstvu del Exterior y Culto. Consejo Escolar je priznal ustanovo že 17. junija 1937.	#
V deset letih je bilo sprejetih 115 dečkov, katerih polovica je bila od 6 do 8 let v .“Lipi”, torej celo šolsko dobo in še več, ki so izborno dovršili svoje šole.
Nihče ne more pravično oceniti in še manj primerno
UNA PAGINA DE HISTORIA
A la organizacion de las relaciones entrc el poderio secular y el eclesiastico la supresičn del pleito de Aquilca sigue una serie de reformas eclesiasticas, en el territorio esloveno. Con la reforma de la vida eclesiastica y sacer-dotal se ocupa el sinodo eclesiastico convocado en 1448 en Ljubljana. Sus edictos permitennos una vision de las circunstancias de aquel tiempo. La moral de muchos sacer-dotes/es bien lamentable; algunos ejercen el oficio de fon-deros y posaderos; se dedican a la caza y al juego de naipes; visten con exceso de lujo y se perfuman al igual que la gente mundana. Muchos entre ellos son extranjeros, que se portan por demas escandalosamente, dejan numerosas parroquias y scrvicios eclesiasticos a la merced de rečni -plazantes mal pagos y časi siempre incapacitados; comer-cian con los puestos (beneficios) confiados, cometiendo la asi llamada simonia.
Luego siguen normas como subsanar la moral y cos-tumbres del pueblo, tan lamentables en Eslovenia de en-tonces como en otro paises de la corona de los Habsburgos y en Europa en general, lo que iba creando terreno pro-picio para la hcrejia de Lutero. Resoluciones especiales fueron, tomadas contra la intromision de los poderes poli-ticos en asuntos eclesiasticos.
El emperador Federico III. aprovecho la situaciön favo-rahle para la ereccion del obispado de Ljubljana. No tan-
Los alunmos del asilo “Lipa” con su director Benedicto Go-mišček, que hace diez aiios desempcfia su actividad benefica alli.
nagraditi nesebično, vzgojno delo in trud za vzdržanje “Lipe", ki sta ga imela in ga imata g. Benedikt Gomišček in njegova žena.
Izmed vseh gojencev je bilo Slovencev polovica; ostali učenci so pripadali drugim narodnostim.
Voditelj zavoda sc iskreno zahvali vsem onim rojakom kateri so na katerikoli način podprli in pripomogli k napredku, ob enem za gostoljubnost onih kateri so imeli in še imajo v tern zavodu svoje otroke.
Ob priliki desetletnice “Lipe" opozarjamo rojake, kateri so v kakih težavah glede vzgoje otrok, da za svoje fantke najdejo kaj primerno in ceno mesto v “Lipi”, katera je prav posebno namenjena slovenskim fantkom za katere ne morejo stariši plačati dražjih šol. Mesečna oskrba v “Lipi” je samo 30 $.
Gospodu Gomiščku pa tudi “Duhovno Življenje" čestita k lepim uspehom, doseženim v tem desetletju.
to motivos religiosos eran los moviles sino el affin de a torni-llar la herencia de Celje y la extirpaeiön del influjo del patriareado de Aquilca. La c a rta dc fundacion del episco-pado de Ljubljana emitida por Federico III. data del ano 1461. Establece como catedral la iglesia de San Nicolfis en Ljubljana, teniendo el derecho del patronate el emperador. El nombramiento del primer obispo recayo en 1463 en el noble Sigismundi) conde de Lamberg. El patriarca de Aquilca y la repüblica dc Venecia se oponian al nuevo obispado, mas sus	contrariedades no surtieron	efeeto.	La
abadia de Gornji	Grad era incluida en	los	feudos	del
obispado. Los monjes, Franceses por nacimiento, protestaron colericamente contra tal decisiori. Empero viendo que to-dos los csfuerzos eran en vano, un buen dia los piadosos eremitas cargaron	sus mulas, caballos y	carruajcs y	se
fueron. Lo que pudo moverse se fue con ellos. Hasta las campanas las descolgaron. Cuando llego el obispo eoncon-tro el convento desierto.
El siglo decimoquinto es en la historia de los Eslovenos y su territorio la	epoca de grandes crisis.	La	crisis poli-
tiča, provocada por los principes de Celje, estaba a punto de anonadar las conquistas de los Habsburgos en el suelo esloveno; la crisjs social y economica ha socavado tres pilares principales dela sociedad medioeval: el campesino, el bur-gues y el noble. Grande fue la crisis contemporanea en toda la Europa central, pero no tan dolorosa como en Eslovenia por las complicaciones politicas e invasiones turcas. Debido
PRAZNIK V NOVI POMPEJI.
V nedeljo 24 okt. nam je Marija preskrbela prekrasen dan. Zato je imel vsakdo prelepo priliko, da pohiti v Pompe jo, kjer je bil napovedan naš praznik posvetitve Brezmadežnemu Srcu Marijinemu.
Ko so se začeli zbirati rojaki, Jih je že čakalo dvojno lepo presenečenje: prelepe podobice s posvetilno molitvijo, katere nosijo prečudno lepo sliko brezjanske Marije Pomagaj. Naš rojak Ivo Wider je vzel na skrb, da nam natisne kar najbolj zvest posnetek brezjanske Marije in mu je delo tako čudovito uspelo, da postane zavzet kdor je Marijo na Brezjah od blizu videl, pred njo zaupno pokleknil, od nje nemara tudi prošeno milost dosegel. Ta prekrasna podobica nam bo zares prelep spomin dogodka pa tudi daljne domovine. Res je bil precejšen strošek s tiskom, toda delo je nadvse vredno tega in Marija naj sprejme to našo žrtev kot dokaz naše tople ljubezni in zaupanja do Nje. Gospodu Widru pa naj bo izrečena
topla zahvala za »krb katero j« s podobico imel.
Drugo presenečenje pa sta bili obe zastavi, ki sta že čakali na dvorišču, da nas popeljeta v svetišče. Tako lepi sta nas pozdravljali obe. Ljubki obraz, s katerim gleda Marija iz obeh zastav nam je kot zagotovilo, da bo naša prošnja uslišana.
Ko sta zastavi vstopili v cerkev, so pozdravili Marijo pevci iz kora. Nato je sledil rožni venec prepleten z lepo pesmico. Zbor paternalskih deklet in aveža-nedski pevci so združili svoje glasove najprej na koru, potem pa tudi v kapeli.
Nagovor je imel g. Hladnik, ki je najprej obrazložil kratko zgodovino obeh najslovitejših Marijinih podob, ki krasita naši zastavi, nato pa podal tople razloge, kateri naj nas požive v zaupni molitvi do Kraljice nebes in zemlje. Njej je izročil Nebeški oče največji zaklad, Odrešenika sveta, katerega naj čuva in cdgoji za veliko odrešilnp nalogo, če je
Njej izročil največje, svojega lastnega sina, potem pač tudi mi zemljani izročajmo zaupno njej naše zadeve in posebno pa v sedanjem trenutku presilno zadevo rešitve naše domovine in mir sveta. Saj je ona celo sama obljubila svetu mir, ki bo nastopil tedaj, kadar bo ves svet Njenemu'srcu posvečen. Zato tudi mi, ne le sami sebe, temveč ves narod slovenski izročamo Njenemu Brezmadežnemu Srcu.
Sledila je nato posvetilna molitev, katera je tiskana na podobici brezjanske Marije.
Nato so bile pete litanije, katere je vodil č. g. Koloman Kisilak, ki je prihitel med rojake, da doprinese k lepoti praznika.
Zaključili smo slovesnost s prisrčnim petjem v Marijini kapelici in še bi radi nadaljevali, toda tudi drugi so imeli željo, da Mariji glasno predlože svoje prošnje, zato smo zaključili z najlepšimi spomini.
Zbralo se je več kot 500 Slovencev.
a las invasiones turcas sufren a- la par Hungria y Croacia. El territorio esloveno en su vida politica, economica y cul-tural esta en el siglo XV. ya completamente “europeizado' , En su parte Occidental se adapta a las condiciones espccta-les de Italia, donde es influenciada en grado progresivo por los circulos culturales de Venecia; en su gran parte, empero, afluye a las oleadas de la cultura, politica, economica y social alemana, dominante en Austria.
Con un tetardo podemos seguir en suelo esloveno en el siglo - XV. el oleaje del occidente europeo. Cuando Ita-lia ya toda esta consagrada al humanismo y al renacimiento de la antigüedad, entre los Eslovenos empieza a destellar muy tarde a pesar de la cercania geografica. Espiritus aisla-dos son los que en el siglo XV. cultivan las ciencias cläsicas en el setido del humanismo. El advenimiento del humanista Eneo Silvio Piccolomini, mas tarde Papa Pio II, que era propietario de muchos beneficios parroquiales en territorio esloveno y de 1447 a 1449 obispo de Trieste, era cono-cedor insigne del pueblo y territorio esloveno y lo describia en forma tan cälida como antes nadie lo ha hecho. Cuan lejos del clasico estilo latino de las obras de Piccolomini esta el sencillo lenguaje del modesto monje minorita de Celje, que en 1460 describio la “Cronica de Celje" la historia de los famosos condes o el lenguaje aleman campesino del Carintiano Jacobo Unrest, cura-parroco en San Martin sobre Dholica (t 1500) que en sus cronicas pinta tan pab pablemente el cuadro del siglo XV.
Tambien en las artes pldsticas los paises eslovenos si' guieron la corriente de los vecinos. El renacimiento signi-fica para los eslovenos la cpoca gotica. Esta si que es me-recedora de elogios. El campesino y el burgues son los mandatarios y pagadores de majestuosos templos goticos conservados hasta hoy dia. Las ciudades eslovenas como Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Celje, Maribor, Ptuj sc glorian con templos goticos maravillosos.
Cuando la patria eslovena al final de la Edad Media se tornaba siempre mas “europea” y se alistaba — bajo la egida de los Habsburgos, que salieron victoriosos de las crisis politicas del siglo, XV. — en los sistemas estatales en formacion, era el valor politico del campesino esloveno, que representaba la gran mayoria y la mčdula de los eslovenos, časi nulo! El campesino — o como časi podriamos decir el esloveno — no tiene palabra politica y no decide su suerte y la de su tierra. Reden en la cpoca que la historia menciona como el principio de la nueva era europea, la. historia eslovena registra acontecimientos, que de-muestran que tambien el campesino esloveno empieza a sacudir su inferioridad politica y cultural.
Al preludio de estos acontecimientos que conducen £ la edad nueva de la historia de los eslovenos podemos denominarlo la insuneccion de los campesinos de Carintia
CfcRKNO (Gariifc..)
	
	
Cerkno, un pueblo tipico esloveno. De alli salio la guerrilla eslovena que ocupö a Idria, ciudad iamosa por sus minas de
mercurio.
en 1478. Tomando por ejemplo a los suizos empezaron “la lucha por su viejo derecho". Fallo la empresa, mas quedo entre los campesinos el grito por su viejo derecho, que culmino en dos revoluciones de campesinos eslovenos y croatas en 1515 y 1573. El emperador mismo se acerco a los campesinos, dandoles el derecho de quejarse directa-mente ante su majestad cuando los agohiahan los principes provinciales.
Sin embargo el aconetcimicnto mas grandiose de la actividad eslovena en el umbral de la cpoca moderna es el movimiento religioso, denominado la reforma. Es verdad, que no ha surgido de las filas del campesino esloveno, pero, lo mäs importante es que le dio el primer libro, editado en su propio idioma. Las acciones politicas del campesino esloveno fracasaron, pero el monarca tuvo que tomar en cuenta la avalancha campesina. Como el fruto m;is preciado de la reforma quedo el libro esloveno, dedicado en primer lugar al campesino esloveno! Su aparicion y su movimiento son tan importantes, que con derecho con el siglo de la reforma podemos empezar un nuevo capitulo de la historia de los eslovenos.	Fin de la edad media.
f	ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE
f	Obrnite se na	j
SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA j	ŠTEFAN LIPIČAR	j
t 'OUTENBBRO 3360 y Avda. SAN MARTIN Tel. 60-3036 j
OPAZOVALEC
DOMOVINA V OGNJU
GORIŠKO. Iz nemških virov zvemo, tla so se v prvi polovici oktobra vršile estre bitke okrog Gorice in da je bilo mesto samo hudo bombardirano. Boji so bili tudi na Sveti Gori, kjer so četniki odnesli Marijino podobo, a so jim jo bojda Nemci spet vzeli in nazaj v svetišče postavili.
TUDI OKROG TRSTA so se bili boji, kateri so Imeli oporišče v Snežniku. Slovenski četniki so dobili orožje in muni-cijo od razoroženih Italijanov, kateri so se menda nekateri tudi pridružili.
V	Julijski Krajini dela šest 'četnišklh
oddelkov, kateri so:	“Simon Gregorči-
čeva’’ brigada, to je četniška skupina, katera deluje v zgornji vipavski dolini, na Nanosu, kateri je bil poveljnik Janko Premru iz Sv. Vida pri Vipavi, ki je pred kratkem v junaškem boju padel — ne za politiko, ampak za Jugoslavijo, kakršnakoli naj bi ona bila. Brigada “Ivan Cankar”, ki najbrž deluje v delu spodnje Vipavske; brigadi “Ivan Gradnik” in “Matija Gubec”, kateri po vsej priliki delujeta v hribih — v smeri Kobarida in Bovca. Brigada “Tone Tomšič”, deluje na Pivki, od Postojne proti Sv. Petru, okolu Snežnika, proti Reki in Trstu. Brigada “Ljubo Šercer”, deluje v Istri. Hudi boji so bili okrog Trsta, četniki so se ustalili na otokih čres in Lošinj.
LJUBLJANA
je zaenkrat bila še trdno v nemških do-kah. Toda četniška skupina, ki je imela svoje oporišče v KRIMSKIH GOZDOVIH (med Rakitno in Velikimi Laščami, to je južno od Ljubljane) je navalila na železnico in pretrgala na več krajih pot v Trst. Posebno je bila imenovana vas Kamnik, pri Preserju. Porušili so borovniški most. Vse ozemlje od Borovnice in Logatca čez Lož, Ribnico in Kočevsko do Delnič in Ilirske Bistrice je v četniških rokah.
V	KUMLJANSKIH GOZDOVIH je tudi oporišče četnikov, kateri so pridrli do krajev od Višnje gore do Trebnjega in tamkaj zajeli vse italijanske vojne stvari. Prišlo je z Nemci do ostrih spo padov v Višnji gori. Od tam so prišli tudi napadi na SEVNICO in ZIDANI MOST, kjer so četniki pretrgali železnice.
V	GORJANCIH seje tudi organizirala močna skupina, katera je takoj po padcu Italije navalila na Novo. mesto. Dva dni nato so pa prilomastili Nemci iz Brežic s tanki in kanoni in so Novo mesto razrušili, kakor pravi poročilo, da ni v njem ostala “živa duša”.
Kostanjevica je dobila četniški obisk 17. okt. Bilo je ubitih več Nemcev.
V starosti 39 let je zatisnila oči
TEREZIJA TERČIČ por. MANDIČ, doma iz Podsabotina pri Gorici. Blaga mladenka je prišla v Argentino pred 5 leti. Pred dvemi meseci se je poročila, pa že je nemilo poseglo v mladi dom. Po 8 dnevni mučni bolezni, posledici kapi, je izdihnila 18. cn. Bila je previdena za smrt in deležna vseh molitev za rajne.
Za njo žaluje mož Miroslav Mandič in brat Janez. Tudi doma zapušča enega brata.
Maša za rajno bo 7. nov. pri sv. Rozi ob 12 uri.
Iz Kočevskih gozdov pa je vdarila četniška sila proti Reki in so tamkaj naši rojaki, kateri sebijejo za Sušak. Veliki boji so tudi na železnici Kar-lovac Sušak. Duga Resa, Bosiljevo, Ogulin, vse kraji, ki meje z našo Belo Krajino.
NEMCI POBIJAJO DALJE Poročilo iz Ljubljane, dne 8. avgusta 1943.:	“Ugotovljeno je, da so Nemci
ustrelili v prvi polovici julija v Bukovici pri Škofji Loki 20 slovenskih talcev, v Begunjah na Gorenjskem 20, v zadnjem tednu julija 1943 pa v Gorenji vasi pri Poljanah 10.
“PADEC FAŠIZMA je bil v Ljubljani sprejet z veseljem. Vojska je fašiste takoj razorožila. Slovensko prebivalstvo pričakuje nemško okupacijo.
“Od polnoči do 6. na 7. avgusta dalje vozijo skozi Ljubljano v smeri proti Postojni dnevno po štirje Wehrmacht transporti, ki imajo prednost pred vsemi vlaki. To veljaza 14 dni, po odredbi, ki se je takoj začela izvajati.”
Sedaj je proga razdrta na več krajih.
NOVI GROBOVI V DOMOVINI Umrli so v Ljubljani: svetnik deželnega sodišča, g. dr. Ivan serko; ga. Malči štokova, soproga poštnega pristava ing. Štoka; ga. Emilija Vebrova in gdč. Polonca Vebrova, soproga in hčerka vse-učiliščnega profesorja; Ivan Demšar, višji veterinarski svetnik v Mokronogu; Pilomena Bajčeva, po rodu Kogejeva, vdova šolskega upravitelja v pokoju; ing. Hugo Spitzer; ing. Emil Ličar v Sarajevu.
ZAPLEMBA IMETJA Iz Ljubljane poročajo, da so oblasti zaplenile iinovino sledečim upornikom: Grumu Jožefu iz Dol. Brezovice, Petriču Antonu iz Kamnika, Rodelju Josipu iz Preserja, zdravniku dr. Jenku Andreju iz Dev. Marije v Pol ju-Vevčah; Kačarju Josipu, Končarju Jakobu, Tauferju Ignaciju, Kaluži Mihaelu, Tlesniku Francetu, Javoršku Francetu in Pangeršiču Ivanu, vsi iz Zaloga.
Dobili smo vest, da so Italijani zaplenili imetje Antonu Javnikarju iz Ljubljane.
Anton Javnikar je rojen 1913 m stanuje v Ljubljani, Ravnikarjeva.
V	ŠMARTNEM OB PAKI v Savinjski dolini je umrl bivši poslanec in predsednik Slovenske Kmetijske Zbornico v Ljubljani, MARTIN STEBLOVNIK.
V	LJUBLJANI SO BILI OBSOJENI na dosmrtno ječo radi sodelovanja pri družbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi sledeči: Krašovec Matija iz Gobnika in Tominc Ivan rodom iz črnega vrha pri Idriji, bivajoč v Ljubljani.
SLOVENSKA KOLONIJA V Pod predsodništvom g. Cvetko A. Kristana, so Slovenci v Valjevu nabrali o božiču 300.00 dinarjev za. otroke in
1’GVGŽG.
DR. MARUŠIČ ŠE ŽIVI Dr. Marušič, o katerem so že poročali, da je bil ubit, še vedno živi. Po-
Umrl je
JOŽEF MATIŠ,
star 43 let, doma iz Otovcev v Prekmurju.
Podlegel je težki želodčni operaciji in zatisnil oči previden s sv. zakramenti. Bil je lepo opkopan na čakariti 26. okt.
drobnejših podatkov dozdaj še nismo prejeli.
ŽALOSTNO GOSPODARSKO STANJE V STARI DOMOVINI
Položaj v Sloveniji, okupirani od Italijanov, je prav tako žalosten kot je v Hrvaški inSrbiji. Oficijelno veljajo sicer za ljubljansko pokrajino isti predpisi, kot za Italijo, toda redna razdelitev živil je nemogoča, ker divjajo v Sloveniji izredno napeti gerilski boji.
Zdravstveno stanje v vsej Jugoslaviji je težko, deloma radi nezadostne hrane, deloma pa radi pomanjkanja zdravil. Tudi najnujnejša zdravila, kakor n. pr. aspirin, je izginil. Odstotek bolnikov in tudi smrtnih slučajev je radi tega silno narasel. Tudi nekatere epidemije, kot pegasti legar, so se že pojavile. Najnovejše vesti javljajo tudi o slučajih otroške slepote.
Ti podatki veljajo za razmere, ki so vladale v naši okupirani domovini pred več meseci. Kar je poznejših vesti, poročajo vse o poslabšanju te obupne sliko.
V SLOVENIJI SO ITALIJANI PORUŠILI MNOGO ŠOL
Iz časopisja, ki izhaja pod italijanskim nadzorstvom, posnemamo imena naslednjih slovenskih krajev, ki se nahajajo pod Italijansko okupacijo, v katerih je italijanska vojaška oblast razrušila šolska poslopja.
Okraj Črnomelj: kraji Suhor in Radoviča;
Okraj Kočevje: kraji Verdreng, Mohorje in Gora;
Okraj Novo mesto: kraji Orehovica, Ajdovec, Dolž, Škocjan, Laze, Trebelno in Sv. Križ;
Okraj Ljubljana: kraji Primskovo, Sv. Jurij, Dobrova;
Okraj Logatec: Sv. Duh in Ziberše.
NA DOSMRTNO JEČO OBSOJENI
Prejeli smo — brez podrobnejših podatkov — poročilo, da so bili v mesecu februarju v Ljubljani pred vojaškim sodiščem obsojeni na dosmrtno ječo naslednji Slovenci:
Janko Brulc (pobegnil), rojen 1921. v Talečje blizu Črnomlja; Ludovik Markovič iz Toplice, Anton Fink iz Toplice, Leopold Gorše, Anton šercelj, Janez Lesar, rojen 1908 v Danah, Marija Brinovec, rojena 1904 v Mirni Dol pri Sv. Gregorju, Jože Brodnik, roj. 1915 v Gornji Kamnici, Josip Lesar, rojen 1917 v Ribnici, Franc šemerl, rojen 1910 v Planini, Franc Zlobek, rojen 1893 na Ga-zicah pri Cerkljah, Martin Tepina, rojen 1921 v Ljubljani, Ante Furič, rojen 1913 v Radozi.
f ANTON ČEBRON doma <z Batuj pri Črničah je nenadno končal tek svojega življenja, star 56 let. Pred 10 leti je prišel v Argentino, pa mu tukajšnji zrak ni prav storil. Moral jo zato iskati po. moči v bolnici. 11. oktobra nas je presenetila žalostna vest, da je tek njegovega življenja dokončan.
12. okt. so ga spremili rojaki na zadnji poti na čakatito, kjer ga je pokopal izseljenski duhovnik g. Hladnik.
Za rajnim žaluje žena Amalija, sin Bojan in hčerki Danica ter Vida, ki se zahvaljujejo vsem za izraze sožalja in za ljubeznjivost vdeležbe pri pogrebu.
Maša za rajnega bo 31. oktobra pri sv. Rozi ob 12 uri.
LISICA ZVITOREPKA
HINAVSKI SLADKAČI
Tako so 9o zdaj tudi lisici sladkali jež Bodož in hrček s svojim sinom, netopir in podgana, krt in krtica in obilica drugih. Celo psiček Brečč in Se nekateri, ki so bili nekdaj tožarili lisico, so se ji zdaj dobrikali kot bližnji sorodniki. Prišli so z ženami in otroki, in baš ti so jo hvalili in slavili na polna usta. Svojo deco so dvigali na rame in ji glasno razlagali: “Ali jo vidite zdaj? To je ona, ki je vsemu našemu rodu na čast; to je modra Zvitorepka, ki je ozdravila kralja in premagala Lakotnika v dvoboju!'’
“Gotovo, Zvitorepka ga jeposekala! ’’ pritrdi drugi, “nisi li videl, kako je volku eno oko bingljalo po licu in kako mu je vrela kri iz vratu?”
“Seveda sem videl!” odgovori prejšnji in zakliče na ves glas: “Slava ti, Zvitorepka! ’ ’
“Na mnoga leta, junaška lisica!” zakriči nekdo iz množice še glasneje.
In tretji priliznjenec pristopi k Zvitorepki, se ji pokloni do pasu in dč: “Verujte mi, gospa teta, kar gomezice so mi letele po telesu, ko sem Vas videl ležati v pesku pod volkom. Ali hvala Bogu, hrabro ste se izkopali; nihče še ni Lakotniku tako posvetil kakor Vi!”
“živela lisica, učena zdravnica!” se je glasilo povsod in: “Živel kralj Miro-ljub! ” je orilo do neba po vseh koncih in krajih; zakaj od daleč so ugledali kraljevo dvojico, prihajajočo v spremstvu dvorne gospode v vsem blešču in sijaju.
Zagnali so vrišč in šunder, bili na bobne in cimbale, trobili v rogove in trobente; a iz silnega hrupa so neprestano odmevali klici: “Dolgo še bodi zdrav in čil, naš kralj! Slava lisici, modri zdravnici!”
Kralj Miroljub seje z mogočnim skokom zagnal na Matjaževo peč, se visoko vzravnal in radostno zamahnil po zraku. Živali so pristopile bliže in posedlo po trati, razvrstivši se po stanu in odličnosti. Potem je kralj namignil lisici, naj stopi predenj in Zvitorepka je pokleknila pred svojega vladarja.
Toda Miroljub ji je velel, naj vstane, in je izpregovoril zbrani gospodi takole:
“Vam vsem jo znano, da je Zvitorepka v dvoboju slavno premagala svojega protivnika Lakotnika; po viteško je dokazala, da je nedolžna in da so bile vse pritožbe ničeve. Vendar zaradi tega Vas
KROJAČNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Patemalu
PAZ SOLD AN 4844. Tel. 59-1356
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO
KOVINSKA OKNA IN POLKNA
FRANC BANDELJ
Kovinska vrata, balkoni, izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela.
AV. DE LOS INCAS 6021 Telef. 51-6184.
nisem danes pozval semkaj, možaki in veljaki, temveč zahvaliti se hočem dostojno Zvitorepki, ki me jo rešila velike betežnosti. ”
To rekši, je snel kralj prstan z desnice in ga podaril Zvitorepki, na glavo pa ji je posadil čepico iz rdečega baržuna.
“Odsihdob”, je nadaljeval kralj, “te mora vsakdo častiti kot mojo lastno se-strano! Prihajaj zopet kot svetovalka na moj dvor, kjer so ti ob sleherni uri odprta vrata do mene zakaj ne bilo bi dobro za državo, če no bi poslušali tvojih nasvetov. Vse časti in dostojanstva ti zopet podarjam, n ti glej, da ne zaideš na kriva pota! Pomagaj nam odslej skrbeti za naš občni blagor! Tebe ne smem pogrešati na dvoru, in ako boš družila svojo modrost s čednostjo, te ne prekosi nihče izmed velikašev. živi čed-nostno in služi mi zvesto, in nikogar ne bom več poslušal, če te bodo tožili in črnili! Da vidiš, Zvitorepka, kako visoko te čislam, te vpričo vsez brane gospode imenujem za svojega prvega ministra!... Izročam ti svoj kraljevski pečat, in vse, kar podpišeš in zapečatiš v mojem imenu, ostane za vselej zapisano in zapečateno!”
Tako jegovorii kralj in Zvitorepki lastnoročno obesil težko zlato verižico okoli vratu.
Od tedaj je lisica prva na kraljevem dvoru; vse, kar reče, se zgodi, bodisi dobro ali slabo.
Toda Zvitorepka je hotela tudi svojim otrokom pokazati, kako velika sreča jo jedoletcla, in obšla jo je tudi želja, da bi zopet videla svojo deco. Prosila je zategadelj kralja, naj ji dfi. za nekaj časa dopusta, da pojde pogledat domov v Hudo luknjo.
Kralj je drage volje ustregel njeni želji, rekoč:	“Le pojdi, ljuba Zvito-
repka; a kmalu se mi zopet vrni, zakaj država bi težko pogrešal}, tvoje bistre glave! ’’
Zvitorepka se je iskreno poslovila pri kralju in kraljici; srce ji je od veselja igralo, ko je ubrala pot proti domu. Pa tudi množica sorodnikov in prijateljev jo šla z njo in spremili so jo noter do Hude luknje. Na pragu svojega gradu se je prisrčno zahvalila vsöm spremljevalcem in se poslovila od njih, sladko-ustno jim zagotavljajoč: “Nikdar ne pozabim vaše prijaznosti; kadar bo priložnost, vam povrnem vsedobrote!”
Ali so bile te besede odkritosrčne ali
FRANC KLAJNŠEK
v mestu Bs. Aires prvi slovenski konstruktor s firmo. Izdeluje načrte ln proračune za hiše in vse druge stavbe, vodi vsa zidarska in stavbarska dela, ln daje firmo.
Av. FRANCISCO BEIRO 6327-31 Bs. Aires. — TL T. 60—0277. Villa D e v o t o
VSA STAVBENA DELA
Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje
Luis Daneu
PERU 832 U. T. 34 - 3405
KRISTUS KRALJUJ!
31. okt. je praznik Kristusa Kralja. Narodi so se hoteli osvoboditi božje postave. Kot Judje svoj čas, so se odrekli Kristusu in volili — Barabo, to je svoje nebrzdane želje. Ne brzdan človek je pa — zverina! Zato sovraštva in vojske, nezadovoljnost in nesreča. Temu je lahko najti odpomoč: Spet uveljaviti v življenju postavo Kristusa Kralja!
Jie, to sc ne vč; zakaj lisica ostane pač vedno lisica in ne dlačice resnice ni na njej. Oj, koliko je takih hinavskih usta-čev na svetu, ali — vsi nimajo rdečih brk!
Ko so otroci ugledali svojo mater, niso od veselja vedeli, kaj bi počeli. Proko-pieavali so sc in poskakovali in se plazili Zvitorepki na kolena, izprašujoč in objemajoč jo vse vprek.
Lisica pa jim je pripovedovala, kako je premagala telebastega volka v dvoboju, kako je ozdravila svojega kralja in kako jo je Miroljub zopet povišal, izro-čivši ji največjo oblast v državi. In li-sičice so se neznansko veselile Zvitorep-kine srečo; ko pa so slišale, da je njih mati zdaj celč prva za kraljem, so ponosno privzdignile repco in glasno vzkliknilo: “Juhuliu! Zdaj bo veselo v Hudi luknji! Živela naša mati Zvitorepka!”
A kako jo lisica ministrovala odslej? In kod so jo potikala poslej?... Kdo vč?! Samo to vemo za gotovo:
Zvitorepka še zmeraj nosi prvi zvonec, a naše pravljice je — konec.
GORENJCI SE NOČEJO UČITI NEMŠČINE
Bazovica, ki izhaja v Kairu, Egipt, prinaša z dne 13, junija 1943, sledeče: “Obiskovalcu, ki gre odprtih oči po Kranju in opazuje napise tvrdk, rokodelcev, in trgovcev, naj ne h odo ti napisi za podlago priučitve nemščine! žalosten in osupel mora ugotoviti, da se ne sklada velik del teh napisov z nemškim pravopisom. Ker je to ozemlje zdaj že dve leti pod nemško upravo in je uradni jezik nemški, lahko sklepamo po imeniku tvrdke, da se ni hotel naučiti nemščine.” Tako piše “Gorenjski tednik”.
TIENDA "LA PALMA"
Vse potrebno za perilo in razne potrebščine za moške, ženske in otroke!
Ne bo Vam žal, če se oglasite.
JOSIP BOŽIČ
GÜIFRA 1462	PInEYRO
I
HOTEL IN RESTAVRACIJA
“PACIFICO”
ANTON BOJANOVIČ
CHARCAS 767-9 Telef. 31-8788. Blizu Retira! V centru mesta!
Krščanska socijalna načela
PRAVIČNA POSEST IN PRAVIČNA RABA POSESTI.
Zato naj premožnim velja opomin, da bogastvo ne oprošča od vsega trpljenja in da nič ne koristi za srečo večnega življenja, ampak rajši nasprotuje, v strah morajo biti bogatim nenavadne grožnje Jezusa Kristusa, najstrožje bo treba nekoč Bogu-sodniku dajati odgovor o uporabi premoženja. Kako treba uporabljati premoženje samo na sebi je vzvišen nauk in največjega pomena; v prvih početkih ga je podala modroslovna veda, povsem dovršeno pa ga je učila cerkev, ki je tudi dosegla, da se ne samo spoznava, ampak tudi spolnuje. Tega nauka temelj je zgrajen na tem, da je treba ločiti pravično posest premoženja od pravične rabe premoženja. Kakor smo malo prej videli, je naravna pravica človekova, da poseduje zasebno lastnino. “Dovoljeno je, da ima človek zasebno lastnino. In tudi potrebno je za človeško življenje’’, pravi sv. Tomaž Akv. Toda če se vpraša po tem, kakšna mora biti raba premoženja, odgovarja sicer Cerkev brez pomišljanja: “Kar se tega tiče, človek ne sme zunanjega premoženja smatrati za zasebno, ampak za skupno last, da ga namreč rad kdo deli drugim, ki so v potrebi. Zato pravi apostol: “Bogatim tega sveta povej..., da radi dajo in z drugimi dele’’ (1 Tim.) Gotovo nikomur ni zapovedano pomagati drugim s tem, kar nujno rabi sam in njegovi; tudi ni dolžan dajati drugim, kar sam potrebuje, da-ohrani to, kar je primerno in se spodobi za njegovo osebo: “Nihče namreč ni dolžan neprimerno živeti” (Sv. Tomaž Akv.) Toda ko je zadoščeno potrebi in dostojnosti, je dolžnost od tega, kar preostane, darovati potrebnim. “Dajte to, kar preostane, v miloščino” (Lk. 11, 41). Niso to dolžnosti pravičnosti, iz-vzemši skrajne slučaje, ampak krščanske ljubezni. Toda postave in sodbe ljudi prekaša postava in sodba Kristusa Boga, ki na mnoge načine priporoča navado darežljivosti. “Boljše je dajati, kakor jemati” (Dj. ap. 20, 35) in ki bo dobrotljivost, izkazano ali odklonjeno revežem, sodil, kakor da bi bila ista njemu izkazana in odklonjena. “Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili” (M. 25, 40).
Teh dejstev glavna vsebina je ta: Kdorkoli je po božji dobroti prejel večjo množino dobrin, naj si so to telesne in zunanje, bodisi dušne, jih je prejel iz tega vzroka, da jih uporabi v lastno spopolnenje in obenem tudi kot služabnik božje previdnosti v korist drugih. “Kdor ima torej razum, naj vsekakor skrbi, da ne molči; kdor ima obilno premoženje, naj pazi, da ne otrpne v darežljivem usmiljenju; kdor se razume na umetnost vladanja (upravljanja), naj se zelo prizadeva. da bo njene rabe in koristi deležen bližnji” (Sv. Gregor Veliki).
Zakaj poudarja papež, da “treba ločiti pravično posest premoženja od pravične rabe premoženja”? Zato, ker je lahko kdo v pravični posesti premoženja, pa istega ne rabi prav, in lahko je kdo po krivici lastnik
premoženja in ga vseeno pravično rabi. Ta ločitev ima svoj temelj v pojmu miloščine. Ta namreč ni zakon pravice, ampak ljubezni in se ne da sodnim potom izsiliti. Kdor ima pravično posest, tega veže zakon ljubezni, dolžnost dajati miloščino od tega, kar ne potrebuje sam in svojci. Kdor pa na katerikoli način nezakonito, to je nepravično poseduje premoženje, bodisi s tem, da je druge oropal sadov dela z odiranjem, z odtrgo-vanjem pravične plače itd., takega človeka posest ni pravična, njega ne veže le zakon ljubezni, ampak v prvi vrsti zakon pravičnosti, ker to, kar je po krivici posedovano, mora biti vrnjeno, enako kakor mora vsakdo vrniti ukradeno in sploh nepošteno pridobljeno blago.
Dvoje je treba imeti pred očmi posebno dandanes, kadarkoli se govori o miloščini. Število teh, ki potrebujejo podpore, je tako ogromno, da miloščina nikakor ne more kriti potreb. Dalje je pa dejstvo, da so običajno tisti, ki imajo obilno premoženje, trdega srca in zelo podvrženi lakomnosti, tako da bi vse breme padlo zopet na najbednejše.
V prvi dobi krščanstva, ko Kristusova načela radi malega števila kristjanov še niso imela in tudi niso mogla imeti vpliva na gospodarsko življenje ter je vladala med kristjani živa vera in ljubezen, je zadostovalo načelo: Premožni naj iz usmiljenja pomagajo bednim in potrebnim. V drugi dobi, recimo v srednjem veku, današnjega velikanskega prepada med bogatini in siromaki ter kapitalizma ni bilo in vrhu tega je bilo število ubogih v primeri s premožnimi le neznatno, tudi tedaj je zadostovalo zgoraj omenjeno načelo.
Drugačna pa je stvar dandanes. Namesto prilično uravnovešenega blagostanja vseh je nastopil prepad med maloštevilnimi bogatini in nepregledno množico siromakov, katere je sodobni družabni red razdedinil. Namesto žive vere in ljubezni je v praktičnem življenju stopila nevera in “sveti” egoizme. Naj večja sprememba, ki je nastala v današnjem času in o kateri v srednjem veku niso mogli niti slutiti, obstoji glede pojma “potrebnih in ubogih”. Tedaj so pod to besedo umevali ljudi, ki so bodisi po lastni ali tuji krivdi prišli v nesrečo in bili potrebni podpore. Izvrstno urejeno cehovstvo in splošno mnogo večji vpliv vere je tedaj na eni strani dal priliko vsakemu, da pride z delom do poštenega kruha, na drugi strani sta pa ta dva činitelja zabranjevala brezmejni pohlep in neomejeno dobička-željnost. Po pravici zato papež zahteva ločitev pravične posesti od pravične rabe posesti. Premnogo je namreč dandanes krivične posesti radi prilaščevanja sadov tujega dela itd. Odpraviti je treba tako krivično posest in možnost, pridobiti si tako posest in vpeljati je treba pravično rabo posesti brez nepotrebnega razkošja in velik del socialnega vprašanja bo rešen.
(Nadaljevanje)
Zadvor 4, Devica Marija v Polju; Likar Stanko, Rožna dolina 156; Salmič Alojz, Osterc 45, Kostanjevica; Grum Mirko, Polhov Gradec 68; Simončič Janez, Vini-vrli, Semič; Černe Rudolf, Brezje 14, Semič; Zidar Jože, Čolnarji 4, Fara pri Kočevju; Ambrožič Franc, Bobna gora, Polhov gradeč; Malnar Ivan, Zamost, pošta Brod na Kolpi; Mavrin Peter, Dolenja vas, Stari trg; Grlica Franc, Bitna vas 1, Trebelno; Kavšek Janez, Mlošče-vo 7, Stična; Lipovec Jože, Sodražica 95; Anžur Franc, Ostro 7; Rogale Ivan,
Vas 35, Fara pri Kočevju; Prijatelj Franc, Zamostec 1, Sodražica; Veselič Nikola, Vrhovci 6, Adlešič; Kampel Alojz, Semič.
UJETI V ITALIJI
Prejeli smo izvirno vest iz domovine,§ da se nahajajo v bolnišnici Ospidali Riu-' niti, Santa Maria, Castiglion Fiorenti-4 no blizu Arezza naslednji Slovenci:
Črnkovič Jože in Matija, Gornji Potok št. 2; Dremelj Jože, Draga 30, pošta Višnja Gora; Zakrajšek Andrej, Strmica, Nova Vas; Praznik Ignacij, Marčidol, pošta Velika Loka; Tomšič Jože, Vrh 6, pošta Žužemberk; Levec Ivan, Ljubljana, Florjanska 15; Štefančič Jože, Ribnica 103; Kobal Leopold, Ljubljana, Novi Trg 1: Rajh Janez, Gaberje 32, pošta Brusnice; Babnik Franca, Bizovik 35, pošta Dobrunje; Osredkar Alojzij, Pristava 7, Polhov Gradec; Strah Jože, Kom-pole 114, Dobrepolje; Bobnar Rudolf,
Vabča vas 83, Semič; Modrijan Jože, iRovte nad Logatcem; Meže Jože, Vrblje-inje pri Ljubljani; Resedič Anton, Bela Cerkev; Zupet Alojz, Skocijan pri Novem mestu; Miklič Anton, Travnik 30, Loški potok; Volk Janez, Dolenja Vas 7, Šmarje; Jordan Anton, Predgrad, Stari trg ob Kolpi; Burgar Ivan, šustaršičeva 24, Moste pri Ljubljani; Remec Franc, Švica 31, Dobrova; Habič Vinko, Sostro 77, Dobrunje; Strah Franc, Sostro 55; Gliha Jože, Marčidol 19, Velika loka; Vesel Vencelj, Sodražica 70; Urbič Anten, Lipsen 9, Grahovo; Ančnik Anton, Vrh 11, Ig; Lunder Adolf, Rašica 10, Velike Lašče; Okorn Anton, Borovnica 1942; Radovič Jože, Preloka 20, Vinice; Lampel Jože, Višnja Gora; Vesel Anzelj,
1. NOV. OH Iti URI NA ČAKARITO! NA SVIDENJE V JUGOSLOV. GROBNICI!
“SLOVENSKA KRAJINA“
Zadnji mesec so bili nekateri rojaki prizadeti s stavko. Društvo je imelo prvo pomladansko veselico v Bestavrantu Internacional pri Štefanu Kramar in Vaneku Hozjan.
Zelo aktivno je začel gibati pevski zbor, ki je pridobil nekaj novih možkih glasov in pa prav posebno veliko volje za delo. Pesmar g. Ciril Kren je že izkusil nove pevce, ki imajo prav dobre glasove, tako da upamo za Božič že kaj veselega od njih, ker se pridno trudijo pevci in pesmar.
NA AVELLANEDI
smo obhajali obletnico blagoslova zastave 10. okt. Mariji Pomočnici Slovencev je posvečena. Naj se njen mili obraz ozre na nas, ki je pomoči prosimo. Mogli bi se pa tudi bolj potruditi rojaki k službi božji.
Ta dan so se pevke in pevci zelo lepo postavili. Dve čisto novi so nam prelepo zapeli. In naš organist so 'se potrudili s pevskim zborom, ki. nas učijo tako lepo in tako potrpežljivo,
Sedaj v dneh, ki so spomin mrtvih, se bomo spomnili, če ima Mo kaj rajnih 'n na. padlih naše domovine. Spomnili se bomo na naš lepi domači kraj.
Pevci tudi izrekajo zaliva,lc go; p. žlebiču, ki so jim že ponovno skazali gostoljubnost in jih povabili k polni mizi.
Vse rojake in posebno člane Bratovščine prosim, da vselej prihajate k službi božj!.	Franc Bojnec.
KAKO SE PIŠE DOMOV.
V sedanjem trenutku jc po Bdečem Križu edini način, kako poslati domov kako novico in kako kaj zvedeti.
La Cruz Boja ima pisarno v JITNCAL 1631, CAP. Tamkaj se dobi tiskovina, na kateri se napiše poročilo kar po slovensko, 25 besed. Treba je napisati dvakrat, kot je razvidno
Ir
o
[]
o
IOBQ:
ao"
3QE30I
lome
n
f£-BO
VSEM SLOVENCEM V MESTU IN OKOLICI
nudi nadvse točno in skrbno postrežbo	<g
ZOBOZDRAVNIK
DR. CARLOS ALBERTO QUADRI ° VILLAMIL
dovršen v ustni kirurgiji na katedri prof. Jose Arce Zobovje premično ali stalno brez vidnega zlata.
Sprejema od 14 do 21 ure.	®
PAZ SOLDAN 4858 (Altura Av. del Čampo 1100)
U. T. 59 - 6993
Kdor želi točno uro naj prosi telefonično.
1	<■>»—«i*>—-
n
o
loaoc
10E30K-
Recreo “EUROPA”
RIO CARAPACHAY
Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odrasli S 1.—, otroci $ 0.50.
U. T. 749 - 589	— TIGRE
FCCA.
V SOBOTO CELI DAN	I
je odprto samo za	naše ljudi,	|
da se fotografirate	v	=
FOTO SAVA	j
San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606 t
DUHOVNO ŽIVLJENJE
LA VIDA E S P I R I T U A L
Pasco 431, Buenos Aires, Argentina
C O R R E O	TARIFA REDUCIDA
ARGENTINO	CONCESION 2550
iz besedila. Na zadnji strani pa je prostor za odgovor. Stane 3.50 m je s tem plačan tudr odgovor, kateri bo prišel v nekaj merečih.
Boj a ki zunaj lahko naročite tiskovino naravnost na Cruz Boja, Juncal 1631, Buenos Aires.
Da olajšamo ta posel rojakom v notranjosti, je tudi uprava D. ž. na razpolago, da uredi to zadevo tistim, kateri bi sc na nas obrnili. Kdor bi želel, da mu napravimo to uslugo, naj pošlje v benu 4.— S denarja in sledeče podatke:
Najprej svoj naslov. Nato naslov tistega kateremu piše: Priimek, ime, vas, okraj, dežela, država (Italija ali Jugorl:.-vija). Nate sporočilo, ki ne rme presegati 25 besed.
Za zgled naj navedemo en vzorec: Sem zdrav. Delam dobro. Imam tri otroke. Oče še živi? Kje «o bratje? Kako se imate? Tone je umrl. Operiran. Vesel božič. Odgovorite na drugi strani. — Podpis.
Pripravljeni smo torej, naprav tl uslugo rojakom, kateri se obrnete na nas z navedenimi podatki in odgovarjajočim zneskom v bono ali giro pestal na naslov: Juan Hladn’k, Pa-co -131, Buenos Aires.
:=siobo:
lono:
ioooi
n
o
JUAN B 0 C A N I
Sucesor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS
1923 — ALSINA — 1925
U. T. 47, Cuyo 6894 Buenos Aires
: o :m ev
O
0
o
rocor
:odoe
IOOOI
T "V v	"’S'V VVVTVVTV	V"v ▼ T T T ▼
A M A R O	<
MONTE C U D I N	E	;
A Z A F R A N	<
MONTE C U DI N	E	|
OALIDAD V HKNDIM1KNTO	4
MONTE CUDINE S. R. Ltda.
Capital 1,000.000 $.	BELGRANO 2280
* AA,
m
V V W V W V V V
Obrnite se v vseh pravnih zadevah na našega prijatelja spretnega advokata
A B O G A D O
Victor E. Clement
Horario: 10—12, 16—17.	Telef. 33-6435 ; 63-3253
Estudio: SAN MABTIN 233, IV.
A A A A A AAAAAAAA I» A A A A i