Glasilo ,Slovenskega učiteljskega društva y Ljubljani", - - Izdavatelj in urednik: Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. Št. 2. Ljubljana, 16. prosinca 1894. XXXIV. leto. Vsebina: J. Dimnik: Spisovni pouk. — J. Cepuder: Korist šolskega popisovanja. — Cesarska pesem. — Vprašanja in odgovori. — Listek. — Književnost. — Naši dopisi. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva — Listnica upravništva. — Prošnja. Spisovni pouk. Uvod. nobenem predmetu ljudske šole se še ni tako malo razgovarjalo in razpravljalo pri naših konferencijah in društvenih shodih ter pisalo po naših strokovnih listih, kakor o spisju in vender smem po vsej pravici poudarjati, da je spisje — ne vštevaje veronauk — najvažnejši predmet ljudske šole. Vsi drugi predmeti so spisju podrejeni, vsi se naslanjajo nanj, ž njim so v najtesnejši zvezi. Spisje je venec vsemu pouku, glavno sredstvo duševnega razvoja in neovrgljivo spričevalo dušne zrelosti — zrcalo, v katerem vidi vsak učitelj samega sebe* sliko, ki predstavlja vso šolo z učiteljem vred. To je težaven predmet, ki zahteva od učitelja mnogo pedagogiške izobraženosti, mnogo delavnosti in pridnosti ter mnogo dejanjskega razuma. Prav zaradi tega je spisje v ljudski šoli še precej in rad zanemarjen predmet. Namen spisju v ljudski šoli je, da se nauče učenci svoje misli ustno in pismeno izraževati. Misli pa moremo izraževati samo tedaj, ako jih imamo. V prvi vrsti je tedaj skrbeti, da si učenci pridobe misli, iz katerih se osnuje pismeni sestavek. O kakem dovršenem spisnem slogu v ljudski šoli sicer še ne moremo govoriti, ker tu se ne gleda toliko na proizvajanje novih mislij, kolikor na to, da vedo učenci pravilno in logično napisati, kar se jim je povedalo in razložilo. Berilo, stvarni pouk, življenje doma in v šoli, letni časi, razna opravila ljudij, cerkvene in šolske slavnosti so neizčrpni viri spisnim vajam. Razumevanje tega, kar se je čitalo, izobrazovanje govora z besednimi in stvarnimi razlagami, ponavljanje tega, kar se je čitalo, vaje v učenji na pamet so pogoji snovanji mislij pismene predstave; pra-vopisje in slovnica tvorita pa obliko sestavka. Kjer le jeden teh delov manjka, tam tudi pismeno izraževanje ni popolno, bodisi glede snovanja mislij ali pa oblike. Spisje nam toraj naj bolj pokaže, kako goji učitelj učni jezik in kako učenci istega razumijo. Tako važen predmet, ki nam služi torej kot nekako merilo učnih uspehov, pač zasluži, da učitelj naj večjo pozornost nanj obrača. Kakor znano, je za ljudsko šolo, odnosno za ljudsko šolskega učitelja predpisani učni črtež temeljni zakon za pouk. Učni črtež določi smoter , kojega si učitelj prizadevaj doseči ter razdeli učivo na posamezna šolska leta, odnosno oddelke. Dolžnost vsacega učitelja bodi, da se o učnem črteži in posebno o učnem smotru vsacega predmeta natančno pouči, da potem z mirno vestjo lahko odgovori na vprašanji: kaj in koliko moram iz tega ali onega predmeta učiti? Poglejmo si najprej normalni učni črtež za avstrijske šole. Ta črtež nam v § 51. šolskega in učnega reda z dne 20. vel. srpana 1870. 1. glede spisovnega pouka sledeči učni smoter predpisuje: „Po nižjih stopinjah se je učencu najprvo treba naučiti nekoliko izurjenosti v pisanji, potem pa naj po metodičnem vodilu prepisuje besede in stavke. Vajam v pisanji je tudi namen, da učenec trdno v glavi ohrani besedne oblike, katere se uporabljajo v jezikovnih vajah. Pri vseh pismenih vajah je paziti zlasti na pravopis in ločila" • „V pismenih vajah se na srednjih stopinjah ponarejajo povesti in popisi, ki so jih učenci čitali in pripovedovali". „Na višjih stopinjah je od učencev po zmožnosti njihovega razuma zahtevati pisma in proste sestavke, narejene po danih osnutkih, ter seznaniti jih je z obliko in s potrebnimi deli najvažnejših opravilnih sestavkov (poslovnih spisov)". Tega učnega črteža ne bodem na drobno razkladal, ker je na podstavi tega učnega smotra osnovan tudi učni črtež za spisje na raznovrstnih ljudskih šolah na Kranjskem (naredba visocega c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 25. kimovca 1886. 1.). Namenil sem se pa, da izrazim svoje mnenje, kako je postopati učitelju, da doseže učni smoter pri spisovnem pouku v naših osem-razrednicah na podstavi sedanjega učnega črteža. Izbral sem si pa osemrazrednice zaradi tega, ker je vsak razred ob jednem tudi šolsko leto in si potem na podstavi tega zahteve za manjrazredne šole z oddelki vsakdo lahko sam sestavi. 1. razred. Učni smoter: „Vaje v prepisovanji pojedinih besed in kratkih stavkov". Podstavo spisju moramo položiti že v 1. razredu in prva stopinja spisovnih vaj je prepisovanje. Predno se pa učenci vadijo prepisovati, morajo se vaditi poprej misliti in govoriti. Govorne vaje so tu glavno sredstvo, s katerimi moremo doseči, da bode učenec kdaj mogel svoje misli jasno povedati. Takoj s prvim šolskim dnevom moramo pričeti vplivati na učenca, da začenja misliti, gledati moramo na to, da dobi v vsem, kar mu ponuja narava in vsakdanje življenje, prave jasne pojme. Da se pa učenec začne dobro zavedati o rečeh, ki ga obdajajo , treba dokaj časa. Zrno, katero je učitelj otroku vsadil, potrebuje skrbne učiteljeve vzgoje, predno začne kaliti in se razvijati. Prvo in tudi drugo šolsko leto je prav za prav le pripravljalni pouk, ki ga imenujemo nazorni nauk. Nazorni nauk je v prvih dveh šolskih letih središče, okoli katerega se suče ves pouk. Kdor se ni navadil rečij, prikazni in dogodeb natančno in z razumom opazovati, ta tudi o njih nikdar svojih mislij ne bode mogel jasno izraziti. V nazornem nauku se obravnavaj vse, kar postani pozneje spisna tvarina. Začenjaj z imenovanjem rečij, koje vidi učenec v šoli, zunaj šole, doma itd. Da si pa učenec reči laže zapomni, treba je, da ga vadimo naštevati jih po kaki določeni vrsti; opozorimo ga, da se imenitnejše reči imenujejo pred manj važnimi. Ako n. pr. naštevamo reči, ki se nahajajo v šoli, razvrstimo jih v šolsko opravo in učila. Tako se navadi učenec brez učiteljevega opozorjenja reči uredovati, kar je raz-vitku učenčevega uma zelo važno. Za tem sledi popisovanje rečij na vprašanje: Kaj je reč? Kateri so njeni deli? Kdo jo je naredil? Cernu je? Iz česa je? Kadar se obravnava jedne skupine dokonča, slede naj ji primerne povesti, uganke in pregovori. Povest učitelj jedenkrat ali dvakrat povej, potem jo pa zahtevaj na stavljena vprašanja. To so glavna sredstva, s katerimi navadimo otroka misliti in mu razvežemo jezik. Učitelj pa glej strogo na to, da odgovarja učenec v popolnih stavkih t. j., da z odgovorom tudi vprašanje zveze. Učenec se uči govoriti! Kakor sem že omenil je za govorne vaje najboljše sredstvo nazorni nauk in pozneje pa stvarne razprave beril. Seveda tudi od učitelja se zahteva, da stavi popolna, metodično pravilna vprašanja; le potem takem smemo zahtevati od otroka, da nam odgovarja v popolnih stavkih. Pouk pri razpravi beril bodi pa kar najbolj mogoče temeljit; berilo postani duševna last otrokova. S tem pomnožujemo v otroku besedno zalogo. Vsak napačen odgovor učitelj pridno popravljaj, učenec pa ponavljaj, kajti ustno izraževanje mislij je prelaz k pismeni predstavi mislij. Pri stvarni razpravi beril, posebno pri ponavljanji tega, kar se je čitalo — seveda na stavljena vprašanja — učenec prav mnogo govori. Pogosto in čestokrat tudi brezmiselno čitanje ne pospešuje otrokovega izraževanja, ampak le povpraševanje po vsebini. Prav dobre vaje za spisje so tudi vaje v učenji na pamet in to takoj od prvega šolskega leta do najvišje stopinje ljudske šole. Jezik uzornega berila, ki se ga je učil učenec na pamet, postane učenčeva last in vsled tega je tudi na pravi način prednaša; naposled se pa učenčev jezik in jezik uzornega berila nekako zjedinita med sabo. Na ta način se učenec v prvem šolskem letu najbolje pripravlja za spisje — ustno izraževanje mislij, katero je pripravljanje za pismeno izraževanje mislij, kajti otroka moramo tudi vaditi, da zna svoje misli tudi zapisati. Kadar navadimo otroka toliko, da zna posamezne črke bolj ali manj na ploščico pravilno pisati, smo storili prvi korak za pismeno izraževanje mislij. Takoj po premaganji teh mehaničnih težav pri pisanji začno otroci prepisovati zloge in potem pa pojedine besede. Pismeno naj se naštevajo ali zapisujejo, oziroma prepisujejo s šolske deske ali iz knjige imena oseb, živalij, rečij itd., ki jih vidijo otroci v šoli, zunaj šole, doma, na polji itd. Sploh naj otroci to, o čemur se ustno izražujejo, če le možno, tudi zapisujejo, oziroma prepisujejo. Tako prepisovanje je ponavljanje že priučene tvarine iz nazornega nauka, ki se je- prej dobro ustno pogovorila. J. Dimnik. (Dalje prih.) alog obligatnega šolskega popisovanja od hiše do hiše je za kranj- sko šolstvo menda še le nekako novorojeno dete. Pač pa ga je šolsko oblastvo po sosednem Štajerskem že davno zaukazalo, ter se vestno goji in ne brez uspeha. Zakon z 20. vel. srpana 1870 ga tudi naravnost ne zahteva, ampak veli, naj krajni šolski svet voditelju za šolo ugodne otroke osem dnij pred začetkom šole izroči. To se pa navadno opušča in voditelj si prepiše za vsako leto otroke v svojo matico iz krstne knjige. Ta je najkrajši pot, a vender ne zadostuje, ker se med prebivalci v teku let gode razne premembe v bivališčih in bi bila šolska matica pomanjkljiva. Dalje nas pa lastna skušnja uči, da roditelji svojih v šolsko dobo vstopivših otrok v šolo prve dni ne pripeljejo, ter jih moramo vselej še le na podstavi zakona na to opozarjati in nekako loviti. Cas pa teče, šola je navadno prazna in učitelj ne more niti delovati niti napredovati. Vse drugače pa je Korist šolskega popisovanja. tam, kjer je učitelj pričel šolo na podstavi lastnega šolskega popisovanja od vasi do vasi. Tu vidiš prvi dan napolnjeno šolo z novinci. Vse je v šoli in učitelj ne drži križem rok, dela pridno in otroci so se že precej naučili, ko se morda drugje še le v šolo silijo. Kdaj pa naj učitelj izvršuje šolsko popisovanje? Ta posel ni prijeten, ne do-naša mu materijelnega dobička, pač pa mu prinese marsikako grenko na uho in mu povzroči tudi nekaj troškov. Na deželi naj se pa izvršuje takrat, ko duhovnik pobira biro ali kolekturo. Ta čas je staro in mlado doma ter gre učitelju vse gladko od rok. Za šolo je pa popisovanje velicega pomena in v vsakem oziru zelo koristno, kajti učitelj stopi sedaj sam pred otroka, kteremu se je slikal od stranij roditeljev in sorodnikov kot pravi strah in tiran, šola pa kot najhujša mučilnica sveta. Otrok zapazivši učitelja na svojem domu, se ga bode sicer malo vstrašil, a ko ga učitelj prijazno nagovori, zginil je strah in veselo mu obljubi že prvi dan v šolo priti. Roditeljem popisovanje tudi koristi, ker velikokrat res ne vedo starosti otrokove ter ga ne opravijo za šolo. Ko pa učitelj nekaj tednov pred začetkom šole roditeljem vse to razloži, imajo priliko otroke za šolo pripraviti in jih pravočasno z vsem potrebnim preskrbeti. Popisovanje pa tudi napravi ožjo zvezo med domom in šolo, kar je za učitelja važno in potrebno. Veliko otr6k ima posebna svojstva, bolezni in druge nadloge. Učitelju bi ostalo vse to neznano, kar sedaj roditelji odkrijejo, in to mu je dobro vodilo pri pouku in odgoji. Tudi pregleda učitelj vsacega otroka in če je telesno ali duševno nerazvit, naznani se to šolski gosposki ter se predlaga v oproščenje za jedno leto. S tem si prihrani mnogo pisarije, roditelji se pa ognejo nepotrebnih potov. — Končno nam popisovanje da priliko, poiskati one otroke, ki so se iz tujih vasij v naše naselili, pa se šoli ne mislijo javiti, ter bi se ji radi odtegnili, in v nasprotnem slučaji pa se zopet poučimo o izseljenji domačih otrok, ter dobimo priliko jih zabeležiti v domačih spisih in jih dalje tujim voditeljstvom za šolo oglasiti. Slednjič pa pregleda učitelj pri popisovanji tudi druge razmere, katere šolskemu obisku nasprotujejo in ga otežujejo, kakor oddaljenost krajev, kakovost potov in družinske razmere, katere so mu dobro vodilo pri pouku, kakor tudi pri obravnavi šolskih zamud. Iz tega je razvidno, da je šolsko oblastvo pravo zadelo, ko nam je zaukazalo šolsko popisovanje; sicer je s tem činom res naložila voditeljem precej težavnih potov in mnogo truda, a na drugi strani je pa storjen korak do rednega šolskega obiska in tesneje zveze med domom in šolo. Zatorej nam ne bodi to delo pretežavno in nadležno, ampak redno in vestno ga vsako leto z veseljem izvršujmo, ker ono nam je velik pripomoček do boljšega uspeha v šoli. Jakob Cepuder.