PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
i>. -v !> > O -o o =•
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 242 (12.874)
Trst, sreda, 14. oktobra 198
Ker sta vlada in zunanje ministrstvo mesec dni skrivala celotno zade
p
Vi
S
L.
5
Z.
C—
M
hK
Z
v-;
3»
559
ije)
S

23
S
o
9.
o
Ugrabitev treh italijanskih tehnikov v Iraku že prerašča v hudo notranjepolitično afero
Iranska raketa ubila v Bagdadu devetindvajset osnovnošolcev
BAGDAD — Krvavi zalivski spopad res ne pozna meja, iz dneva v dan namreč prihajajo iz te regije vse bolj zaskrbljujoče novice. Dolgemu seznamu žrtev moramo namreč od včeraj dodati še 29 imen nedolžnih osnovnošolskih otok iz iraškega glavnega mesta. Iraško-iranski vojni spopad je tako včeraj zapisal novo, doslej, najbolj kruto stran svoje sedemletne zgodovine. Iranska raketa je namreč včeraj zjutraj ob 7.55 po iraškem času, pet minut pred pričetkom pouka, zadela neko osnovno šolo v Bagdadu. Eksplozija je bila silovita in je povsem uničila zgradbo, 32 oseb je izgubilo življenje, 218 pa jih je bilo ranjenih, izmed teh je bilo kar 196 otrok.
Posledice včerajšnjega iranskega raketnega napada na Bagdad (Telefoto AP) NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Nihče ni o dogodku obvestil Cossige Danes razprava v parlamentu
RIM Ugrabitev treh italijanskih tehnikov v Iraku, za katero si lasti odgovornost neka doslej neznana kurdska osvobodilna organizacija, ki je baje zelo blizu Iranu in ajatulahom, prerašča v hudo politično afero. Na zatožni klopi sta predvsem ministrski predsednik Goria in zunanji minister Andreotti, ki jima tisk in tudi nekatere stranke očitajo, da sta skoraj mesec dni zamolčala ta dogodek, ki je prišel v javnost le po zaslugi domnevnih ugrabiteljev treh italijanskih državljanov. Ti so v Bejrutu izročili neki tiskovni agenciji sporočilo, v katerem si lastijo odgovornost za ugrabitev ter v zameno za izpustitev treh delavcev zahtevajo takojšnji umik italijanskih vojnih ladij iz Perzijskega zaliva.
Goria in Andreotti, ki je trenutno na obisku na Tajskem, od koder preko tamkajšnje ambasade sledi razvoju dogodkov, zavračata vse kritike in pravita, da hrup okrog tega dogodka lahko samo škodi pozitivni rešitvi te afere. Vlada je vsekakor že naredila vse potrebne korake ter bo storila vse, kar je v njeni moči, za rešitev talcev, je podčrtal Goria, ki je tudi dodal, da kabinet na vsak način potrjuje miroljubno
vojaško misijo v Perzijskem zalivu. Na tehtnici so človeška življenja, je dodal Andreotti, vsa zadeva je zato skrajno delikatna in vlada ima dolžnost, da operira delikatno, brez nepotrebne propagande in brez nepotrebnega hrupa. Že danes bodo vsekakor v parlamentu pristojni ministri odgovarjali na vprašanja in na interpelacije, ki so jih o tem dogodku vložile skoraj vse politične sile.
Okoliščine in ozadje ugrabitve treh Italijanov puščajo marsikatero odprto vprašanje. Mnogi se namreč sprašujejo, ali je sporočilo iz Bejruta sploh verodostojno, tudi zato, ker domnevni ugrabitelji ne nudijo nobenih doka^ zov, da so v resnici oni avtorji tega terorističnega izpada. Ambasadi Iraka in Irana .v Rimu sta včeraj odločno demantirali, da se za tem dogodkom skrivata Bagdad ali Teheran. Iz iranske ambasade v Vatikanu prihaja tudi uradna izjava, da Teheran obsoja ugrabitev ter potrjuje dobre prijateljske vezi z Italijo. Vsa zadeva torej diši po mednarodnih spletkah z nejasnimi ob-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Privatizacija zavoda Mediobanca že v teku
RIM — Upravni svet državnega zavoda za industrijsko obnovo IRI se je včeraj popoldne soglasno izrekel za privatizacijo največje italijanske poslovne banke Mediobanca. Denarni zavodi Banca commerciale, Credito italiano in Banco di Roma, ki imajo sedaj v rokah 56,9 odstotka njenih delnic, bodo zmanjšali ta delež na 20 odstotkov: od teh 36,9 odstotka bo šlo približno 13,5 odstotka zasebnim družbam, drugo pa naj bi prodali na borzi. Operacijo morajo zdaj izpiliti omenjeni trije kreditni zavodi, nared pa mora biti najpozneje do konca tega leta. Minister za državne soudeležbe Granelli bo danes o tem poročal pristojni komisiji poslanske zbornice.
Dejansko naj bi država prek zavoda IRI oddala holding Mediobanca privatnikom za 1.800’milijard lir, ne ve pa se, kdaj bo država ta denar sploh dobila, niti ne, če ga bo porabila za proizvodne naložbe, kot bi se pač spodobilo. Ravno tako ni znano, kje in kako se je začel ves postopek, a tudi ne, če obstaja kakšno jamstvo, da ne postane Mediobanca popolnoma zasebna last, kot se vprašujeta na primer sindikata CGIL in UIL ter KPI. Medtem ko demokristjani in socialisti ne prikrivajo svojega zadovoljstva, komunist Reic-hlin jedko ugotavlja: »To je nov korak na poti k likvidiranju državnih soudeležb, kaj šele, da smo pod vplivom anti-kapitalističnih teženj!« Po njegovem mora zadeva pred parlament, kjer naj se o operaciji glasuje. Toda kritičen je tudi generalni direktor na zakladnem ministrstvu Sarcinelli: »Privatizacija Mediobance, čeprav delna, bi morala po logiki uspeti, dobro pa bi bilo, ko bi vsi tisti, ki zagovarjajo takšne pobude, držali fige...« Tudi zato, ker je bolj malo verjetno, da bi bilo mogoče s tovrstnimi postopki zmanjšati zadolženost države nasproti varčevalcem, (dg)
Pogovor s socialističnim podtajnikom^ odgovornim za manjšine
Spini: Črtanje postavk za Slovence
V	•	A	•	VV • i •
se ne pomeni nasprotovanja zaščiti
Mnenje deželnega tajnika krščanske demokracije Longa
TRST — Deželni tajnik KD Bruno Longo pravi, da stališče deželnega vodstva KD docela sovpada z izjavo predsednika deželne vlade Adriana Biasuttija, ki jo je prejšnji teden izrekel na sestanku z vsemi deželnimi parlamentarci v Rimu. Kot smo že poročali, je takrat predsednik Biasutti zahteval od vlade, da ponovno vključi v finančni zakon pet postavk in med njimi v celoti postavko za potrebe slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in torej, v višini 32 milijard lir. Tudi Longo tega neposredno ne povezuje z globalnim zaščitnim zakonom, omenja pa v tej zvezi položaj slovenskih'kulturnih ustanov. O dejanski možnosti rešitve se ni izrekel, vztraja pa na načelni zahtevi in odgovornosti vlade.
■ Glede globalnega zaščitnega zakona pa molči o možnosti predložitve demokristjanskega zakonskega osnutka in vztraja na pobudi vlade, češ da že več let trdi isto stvar, da mora vlada izdelati svoj osnutek, ki edini lahko dobi v parlamentu potrebno večino. Longo ponavlja trditev, da bi po tej poti lahko bilo vprašanje rešeno že pred dvema letoma.	B. S.
SANDOR TENCE
RIM - Podtajnik pri ministrstvu za notranje zadeve, socialist Valdo Spini, se bo tudi v novi zakonodajni dobi v imenu vlade ukvarjal s problematiko zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Tako je pred kratkim ob soglasju vseh koalicijskih komponent sklenil ministrski svet, ki je Spinija tudi pooblastil, da sledi vsem problemom, ki so kakorkoli vezani na stvarnost obmejnih področij, kar pomeni, da bo podtajnik sledil tudi bližnji parlamentarni razpravi o zakonskih predlogih za mednarodno kooperacijo v Furlaniji-Julijski krajini. Spiniju smo zastavili nekaj vprašanj v zvezi s perspektivami uzakonitve naših pravic ter s problemi, ki so nastali po črtanju proračunske postavke o naši skupnosti in o italijanski manjšini v Jugoslaviji. Najprej smo ga vprašali, kako si zamišlja potek parlamentarnega postopka o naši zaščiti.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Verouk in telovadba rešujeta znanstveni licej na Lampedusi
Na Južnem Tirolskem spet bombni atentati
LAMPEDUSA — Na znanstvenem liceju na otoku Lampedusi sploh še niso postavili v dvom ure verouka; nasprotno, verouk je takorekoč edini predmet, ki se ga učijo v tretjem, četrtem in petem razredu tega zavoda. Razlog je zelo enostaven: profesorjev, ki jih je imenovalo šolsko skrbništvo, skorajda ni, prav tako pa na otok niso pripotovali suplenti. Profesorji znanstvenega liceja so na Lampeduso popolnoma »pozabili«. Posledica tega je, da od 29. septembra v zadnjih treh razredih znanstvenega liceja na Lampedusi poteka pouk samo v dveh Predmetih, verouku in telesni vzgoji: dve uri dnevno in nato povratek domov.
V ostalih dveh razredih je stanje Podobno, oziroma enako, kar zadeva trajanje pouka; spremenjen je le pred-rnet, tako da imajo dijaki prvega in drugega razreda vsak dan dve uri italijanščine, nato pa mirno odidejo do-
mov. Njihovi starejši vrstniki so sicer srečnejši, vendar se tudi oni ne pritožujejo; lahko bi bilo slabše...
Znanstveni licej na Lampedusi obiskuje približno 70 dijakov. V šoli poleg profesorjev manjkata tudi ravnatelj in podravnatelj. Skratka, začetek leta bi ne mogel biti slabši. Za nameček pa je tudi profesorica verouka, Li-dia Sparacino, napovedala, da bo danes zapustila Lampeduso in se vrnila na Sicilijo.
O zadevi so bile obveščene vse šolske oblasti, v Agrigentu, kjer je šolsko skrbništvo proistojno za Lampeduso, v Palermu in v Rimu, vendar zaenkrat še ni bilo vidnih rezultatov. Lampedu-sa je vse preveč oddaljena, da bi zamikala kakega profesorja, prisilno pa menda ne morejo nikogar premestiti. Dijaki pa medtem čakajo in se izpopolnjujejo. Seveda zaenkrat samo v verouku in v telovadbi.
BOČEN — V zadnjih dneh je prišlo na Južnem Tirolskem ponovno do vrste bombnih atentatov. Zadnji naboj je eksplodiral sinoči malo po 21. uri v ljudskem predelu v Meranu, kjer je eksplodirala bomba v neposredni bližini nekaterih ljudskih hiš. Eksplozija je povzročila večjo gmotno škodo. Do tega atentata je prišlo le kakih sto metrov od kraja, kjer je pred dvajsetimi dnevi eksplozija prav tako povzročila le večjo gmotno škodo. Predsinoč-njim pa so v Bocnu, prav tako v predelu ljudskih hiš, kjer živi pretežno italijansko prebivalstvo, našli eksplozivni naboj. Bomba, ki na srečo ni eksplodirala, je bila verjetno nastavljena že v nedeljo, izdelana je bila obrtniško, vsebovala pa je skoraj tri kilograme posebne mešanice razstreliva, ki jo je moč kupiti samo v tujini. Do eksplozije ni prišlo zaradi okvare na vžigalniku; glede na izredno jakost nabo-
ja je zelo verjetno, da bi v primeru eksplozije prišlo do delnega zrušenja poslopja in torej tudi do žrtev.
Preiskava doslej še ni privedla do nobenega konkretnega rezultata. Vse pa kaže, da gre za dogodke, ki so povezani z dvema bližnjima političnima dogodkoma, ki sta napovedana za prihodnje dni, in sicer zasedanje ACLI o zaposlovanju, ki se ga bosta udeležila tudi predsednik Južnotirolske ljudske stranke Magnago in bocenski škof Eg-ger, ter zborovanje neofašistične stranke, katerega naj bi se udeležila celotna parlamentarna skupina MSI. Prav v zvezi s tem zborovanjem je Južnotirolska ljudska stranka izdala ostro sporočilo, v katerem protestira zaradi tega »črnega shoda«, ki ga ocenjuje kot poskus ustrahovanja demokratičnih sil obeh jezikovnih skupin, obenem pa kot namerno vzbujanje napetosti in torej spodbujanje neredov.
Nogomet: kvalifikacije za EP
Danes Jugoslavija proti Severni Irski
□ □ □
Nogomet: padajo prve žrtve
Giacomini je moral zapustiti Udinese
□ □ □
Košarka: evropski pokali
Za Koracev pokal in za pokal prvakov
•	Ugrabitev
NADALJEVANJE S 1. STRANI
risi, tudi zato, ker so nekatere organizacije Kurdov v Evropi podčrtale, da nimajo nobene zveze s tem dogodkom, ki ga odločno obsojajo.
V italijanskem političnem življenju vlada okrog te ugrabitve precejšnja previdnost. Vsi se zavedajo delikatnosti momenta in nočejo še dodatno zaostriti polemik, ki bi lahko negativno vplivale na pozitivni iztek afere. Najbolj kritični do vladnega zadržanja so radikalci, zeleni in demoproletarci. Posebno kritičen je predstavnik DP, bivši socialist Falco Accame, ki ne izključuje možnosti, da so v ta dogodek vpletene tudi italijanske tajne in obveščevalne službe. Vladne stranke pa spodbujajo kabinet, naj nadaljuje pogajanja ter naj ne kloni pred izsiljevanjem ugrabiteljev.
Vlada je torej že več dni vedela o ugrabitvi treh tehnikov v Iraku, nihče pa ni o tem obvestil predsednika republike Cossige, ki je o tem dogodku baje zvedel šele v ponedeljek, ko je bila vest dejansko že javna. Kvirinal, kot se vedno dogaja v podobnih primerih, tudi tokrat kaže veliko dostojanstvo in noče povzročati jalovih polemik. Iz običajnih dobro obveščenih krogov pa se je včeraj izvedelo, da je Cossiga zelo razburjen, ker ga ni nihče obvestil o ugrabitvi, (st)
•	Pogovor
$ Spinijem
NADALJEVANJE S 1. STRANI
»Vlada me je spet pooblastila, da sledim parlamentarnemu postopku o vaši zaščiti s konstruktivnim pristopom, ki je že označeval moje delo in moje sodelovanje v Garibaldijevi delovni skupini. Formalno gledano bo treba sedaj začeti vse znova, vsebinsko in politično gledano pa bo treba vsekakor nadaljevati in po možnosti čimprej zaključiti delo, ki ga je omenjena delovna skupina naredila. Senator Garibaldi ni bil več izvoljen, zato bo treba čimprej rešiti nekatere takorekoč organizacijske probleme in se nato takoj lotiti dela. Jaz sem torej na razpolago in čakam na poziv pristojnih parlamentarnih organov.«
Kaj lahko rečete v zvezi s črtanjem proračunske postavke o naši manjšini?
»Lahko povem, da je ministrski svet črtal omenjeno proračunsko poglavje iz zgolj finančnih vzrokov, ker je moral nujno zajeziti ogromni primanjkljaj državnih blagajn. S tem je seveda povzročil razumljivo nezadovoljstvo v vaši skupnosti, a tudi med drugimi družbenimi komponentami v državi, saj smo bili primorani črtati izdatke za več kot deset tisoč milijard lir. Ta poteza pa ne prejudicira možnosti uzakonitve vaših ustavnih pravic.«
Obstajajo po vašem možnosti, da bo vlada na kakšen način revidirala to omejevalno stališče do naše manjšine?
»Finančni zakon in državni proračun sta trenutno v parlamentu, ki je edini pristojen za njuno uzakonitev. Ministrski svet se bo verjetno še ukvarjal s to problematiko, dvomim pa, da bo glede tega lahko revidiral svoja dosedanja stališča. Moral pa bo nedvomno spoštovati usmeritev parlamenta ter morebitne popravke k proračunu, ki jih bosta odobrila ali senat ali poslanska zbornica. Odločilna bitka glede te postavke se bo torej odvijala v parlamentu.«
•Ogorčenje v Bagdadu ob smrti nedolžnih Irak že napoveduje strahotno maščevanje
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Eksplozija je močno odjeknila po iraškem glavnem mestu, ki so ga v zadnjem tednu pretfesle že tri iranske rakete. Vsi otroci, so bili takrat na šolskem dvorišču in so čakali, da bi stopili v šolsko zgradbo. Šolo je zadela raketa scud B vrste zemlja-zemlja, sovjetske izdelave, in je povsem uničila osem, težje pa je poškodovala 20 bližnjih stanovanjskih zgradb. Eksplozija je na šolskem dvorišču pustila štiri metre globoko in sedem metrov široko luknjo.
Na Cipru sp sprejeli sporočilo iranske tiskovne agencija Irna, v katerim piše, da je bil včerajšnji napad le maščevanje za stalno iraško bombardiranje iranskih gospodarskih objektov. Iranski vir trdi, da je bil cilj rakete iraško obrambno ministrstvo.
Vse kaže, da se bo tako imenovana vojna mest nadaljevala s povečano ostrino, iraška tiskovna agencija Ina je že namreč napovedovala skorajšnje napade iranskih mest. Irak razpolaga z raketami, ki imajo 900 kilometrov dometa, s katerimi z lahkoto streljajo na
Teheran; februarja je zadnja iraška raketa zadela 700 kilometrov oddaljeno iransko glavno mesto. Nedvomno pa je Irak v tem pogledu \eliko bolj ranljiv, saj je Bagdad od iranske meje oddaljen le slabih 100 kilometrov.
Tudi iz Washingtona ne prihajajo dobre novice, pisanje uglednega ameriškega dnevnika Washington Post namreč meče senco na vse dosedanje izjave Reaganove administracije glede izključno mirovnega značaja ameriških vojnih ladij v Zalivu. VVashington Post, v dopisu iz Dubaja, namreč navaja dobro obveščene zahodne vire, ki trdijo, da Reagan in sodelavci resno ocenjujejo možnost večje angažiranosti v zalivskih vodah. Ameriške vojne ladje naj bi tako po novem, če je seveda pisanje ameriškega dnevnika resnično, branile ne le »amerikanizirane« kuvajtske tankerje, ampak tudi vse tiste ladje, ki bi jih kjerkoli napadel Iran. Če bi torej prišlo do korenite spremembe ameriške strategije, bi klavrno propadel še zadnji videz ameriške nevtralnosti v iraško-iranskem spopadu. To pa bi dejansko pomenilo, da so ZDA z Iranom v vojnem stanju...
Osnovnošolski otrok v eni izmed bagdadskih bolnišnic	(Telefoto AP)
Še ena stavka strojevodij Polemike zaradi Benvenuta
RIM — »Združeni strojevodje« so napovedali še eno stavko, ki naj bi ohromila železniški promet od 16. ure v petek, 23. oktobra, do iste ure naslednjega dne. Preklicali jo bodo le, če bo predsednik državne železniške uprave Ligato čimprej sklical sestanek z njihovo delegacijo in odposlanstvom zveznih sindikatov FILT-CGIL, FIT-CISL in UIL-Trasporti. Strojevodje iz 15 navidez spontano nastalih odborov COBAS so torej spet iznenadili »zvezno trojico«: po sobotnem srečanju se je zdelo, da so dosegli načelen sporazum, v resnici pa niso sprejeli kompromisnih 100-120.000 lir mesečne nagrade za storilnost in zahtevajo vsaj 300.000 lir več na mesec. Danes bi moral biti še en sestanek, ki pa bo morda odpadel prav zaradi napovedi o novi stavki.
Ta je še zaostrila polemiko, ki jo je sprožil tajnik UIL Benvenuto s predlogom, naj bi urejeval pravico do stavkanja zakonodajalec. CGIL in CISL sta proti temu že reagirala, včeraj pa so se jima pridružile še razne stanovske organizacije
npr. zdravniške), a tudi »združeni strojevodje«. Ti označujejo Benvenutovo potezo kot del načrta, da se politična os v državi premakne na desno, saj bi zakonsko urejevanje pravice do stavkanja pomenilo usoden udarec pomembni socialni pridobitvi, ki jo ščiti ustava.
Polemika je zajela tudi stranke. KPI in DP napadata Benvenuta, KD, PSI, PRI in PR ga podpirajo, PLI pa napoveduje lasten zakonsko pobudo. In minister za delo Formica? V odgovoru na sumljivo hitro reakcijo predsednika vlade Gorie, ki je povprašal vse ministre za mnenje, pravi, da leži v predalih več parlamentarnih osnutkov o izvajanju pravice stavkanja, zato jih je treba povleči na dan in skušati izoblikovati okrog njih parlamentarno večino. O zadevi bo vsekakor govor prihodnji teden v senatu, ko bo komisija za javna dela sklicala sestanek z vsemi zainteresiranimi - vlado, železniško upravo, »združenimi strojevodji« in zveznimi sindikati, (dg)
Uspehi kragujevške Zastave
KRAGUJEVAC —- Vozila Zastave, ki jih izvažajo v Ameriko, ne bodo stala manj kot tri tisoč dolarjev. V ZDA pa jih bodo prodajali povprečno za pet tisoč dolarjev. Takšne cene in vse boljši tečaj dolarja bodo izboljšali gospodarski položaj tega kolektiva, saj bodo cene v izvozu kmalu večje kot na domačem tržišču. Dobre cene zagotavljajo predvsem z doplačilom za dodatno opremo in tudi novimi modeli. Nekatere od teh modelov so včeraj prikazali tudi skupini najuspešnejših vodij, ki jim je tovarna Vugo America za nagrado omogočila obisk v tovarni v Kragujevcu.
Razen Floride, katere proizvodnja naj bi se začela prihodnje leto, so vodje preizkusili tudi JUG GVL, ki je nedavno prišel s traku, za konec oktobra pa predvidevajo začetek proizvodnje JUGA GVX z novo notranjostjo, s petimi prestavami in 1300 kubičnim motorjem. V prihodnjem letu bodo za vse modele uvedli veliko sprememb, na začetku leta pa predvidevajo tudi proizvodnjo kabrioleta. Med najpomembnejšimi spremembami je gotovo elektronsko vbrizgavanje goriva.
V začetku prihodnjega meseca bodo izvozili v ZDA stotisoči avtomobil in petstotisočega v skupni izvoz. Samo letos je Zastava izvozila 46 tisoč avtomobilov, kar je 40 odstotkov več kot lani, domačim kupcem pa jih je prodala za 18 odstotkov več. Proizvodnja v devetih mesecih letošnjega leta je bila za 25 odstotkov večja od lanskoletne, (dd)
Izrael se pripravlja na Shultzov obisk Cisjordanija stopa v šesti dan napetosti
Gianni Agnelli padel v stanovanju
JERUZALEM — Na stotine žena se je danes zgrnilo na ramalaške ulice, da bi s svojo prisotnostjo protestiralo za smrt Imaje Šamir Sindije, 35-letne učiteljice, ki je padla pod streli izraelskih vojakov.
Protest žensk pomembnega središča Cisjordanije pa ni osamljen pokazatelj izostrenega stanja, ki že peti dan vlada v Izraelu. V Jeruzalemu so neznanci vrgli dve molotovki na skupino Zidov, zbranih na praznovanju sukota (praznika kolib), v arabskem delu mesta pa so se tolpe mladincev lotile avtomobilov Izraelcev in pri tem ranile nekega policista.
Do izgredov pa ni prišlo med »jeruzalemskim pohodom«, ki se ga je ob verskem prazniku sukota udeležilo preko 12 tisoč Zidov. Tem se je v znak solidarnosti pridružilo nekaj tisoč kristijanov, ki so prihajali tudi iz tujine. Prav tako redno se je zaključil tudi obred hakhela, ki beleži konec sabatnega leta.
Izraelski obrambni minister Rabin si razlaga naraščanje 'napetosti s skorajšnjim prihodom ameriškega državnega tajnika Shultza, ki bi moral konec tega tedna obiskati Izrael. V Jeruzalemu se bo Shultz sestal z izraelskimi vladnimi vrhovi. Na programu ima načrt mednarodne konference ter pogajanja za mir na izraelskem ozemlju.
TURIN — Predsednik Fiata Gianni Agnelli si je pri padcu v svojem stanovanju zlomil kolk. Po nujnem pregledu v bolnišnici so ga odpustili, predpisali pa so mu popolno mirovanje. Okreval bo v 60 dneh. Agnelli se vsekakor dobro počuti in za današnji dan je že določil vrsto sestankov na svojem domu.
To ni prva poškodba na nogi, ki jo je utrpel predsednik Fiata, že med vojno, leta 1944, si je zlomil desno nogo. leta 1952 je na Ažurni obali utrpel trojni zlom desne noge in desnega gležnja. Nekaj let kasneje pa si je med smučanjem v St. Moritzu zlomil levo golenico in piščal. Pred petimi leti so Agnellija operirali zaradi motenj na ožilju; operacija je povsem uspela. Včerajšnja vest ni povzročila večjih motenj na borznem tržišču.
Nobelovo nagrado za mir prejel kostariški predsednik
V pričakovanju Shultzovega obiska Moskva stopnjuje diplomatske pobude
OSLO — Predsednik Kostarike Oskar Arias Sanchez bo letos prejel Nobelovo nagrado za mir. Po oceni norveškega Nobelovega komiteja si ie kostariški predsednik zaslužil nagrado kot glavni ustvarjalec mirovne pogod-
be za Srednjo Ameriko, ki jo je podpisala peterica predsednikov (Gvatemale, Nikaragve, Salvadorja, Hondurasa ter Kostarike) 7. avgusta v Gvatemali. Oskar Arias Sanchez je na ta način, tako pravi uradni komunike, odločilno pripomogel k vrnitvi miru med srednjeameriškimi državami, kjer so že vrsto let hudi boji.
Kdo je pravzaprav Oskar Arias Sanchez? Rodil se je pred 46 leti v Here-dii, v bližini San Joseja, kot sin bogate družine, ki je imela velika posestva kave. Po študentovskih letih - leta 1969 je doktoriral na univerzi v Esse-xu v Veliki Britaniji - se je posvetil politiki, največji uspeh pa je dosegel prav lansko leto, ko je bil izvoljen za predsednika Kostarike.
Letos je bilo kandidatov kar 93 (od teh je bilo 62 osebnosti ter 34 organizacij), favoriti pa so bili predsednik Filipinov Corazon Aguino, južnoafriški leader proti apartheidu Nelson Mandela ter mednarodna zdravstvena organizacija.
Letošnjemu nobelovcu je med drugimi čestital tudi italijanski ministrski predsednik Giovanni Goria.
MOSKVA — Čez dober teden dni bo v Moskvo prispel ameriški državni sekretar George Shultz, da bi s svojim sovjetskim kolegom Edvardom Ševardnadzejem uskladil še zadnje odprte »podrobnosti« okoli sporazuma o umiku in uničenju raket srednjega in krajšega dometa v Evropi. Te dni pa v Moskvi vztrajno ponavljajo, da je sovjetski obrambni minister Dimitrij Jazov že dvakrat predlagal svojemu kolegu v Pentagonu Casparju VVeinbergerju, da se srečata v Ženevi v okviru stalnega posvetovalnega komiteja med SZ -in ZDA, kot ga predvideva sporazum o nadzoru nad strateškim orožjem (Salt 2).
Med obema obrambnima ministroma poteka dopisovanje. »To je že samo po sebi dobro,« je na včerajšnji tiskovni konferenci rekel predstavnik za tisk zunanjega ministrstva Genadij Gerasimov, češ »prav je imel predsednik Reagan, ko je dejal, da ne bi smeli govoriti le eden o drugem, marveč čedalje bolj drug z drugim.« .
Toda Moskva kaže svojo užaljenost, ko se VVashington spreneveda nad tem, da je pobudo za tako srečanje najprej izrazil Ševardnadze, ko se je pogovarjal v Beli hiši z Reaganom. »Takrat je VVeinberger čisto umolknil, gledal je na svojega predsednika, ta pa sprva ni nič rekel,« ponazarja sovjetski diplomat uspešnost svojega ministra. Jazov in VVeinberger naj bi po sovjetski pobudi posvetila osrednjo pozornost sporazumu o vesoljskem orožju (ABM), ki izziva toliko nesporazumov med obema podpisnicama. »Žal pa VVeinberger zdaj v svojih odgovorih noče nič slišati o tem, kot da sploh ne gre za sovjetsko pobudo, zdaj razglaša svoje zamisli,« pravi Gerasimov.
Oba ministra naj bi se na tem prvem srečanju domenila o vzpostavitvi rednih stikov med vojaškimi predstavniki obeh držav, prav tako pa tudi o izmenjavi ministrskih obiskov v eni in drugi prestolnici.
Gerasimov se je jedko obregnil ob eno najnovejših We-inbergerjevih izjav, češ da Sovjetska zveza nastopa z jasno izdelano politiko svetovnega gospostva. »To je duh petdesetih let,« je sovjetski predstavnik zavrnil »oguljene trditve o sovjetskem svetovnem gospostvu«.
Drugi dela polemike velja samemu Reaganu. Ameriški predsednik je namreč spet izjavil, da bi ZDA podelile svoja spoznanja o uspešno končanem programu SDI (»vojne zvezd«) z drugimi državami. To zbuja velike dvome v Moskvi, saj je spričo cele vrste prepovedi in omejitev za trgovanje in tehnološko sodelovanje s Sovjetsko zvezo kaj malo verjetno, da bo Washington pristal na to, da Moskvi razkrije najbolj skrivne tajne iz programa SDI, je rekel Gerasimov. In nasploh ameriški predsednik ni dolžan izpolnjevati vsega, kar sklene njegov predhodnik: kdo ve, kako bi se k temu držal Reaganov naslednik. SZ je za mirno sodelovanje v vesolju in v tem okviru je pripravljena odpreti vse svoje (tajne) labortorije, obnavlja sovjetski diplomat poziv ameriški strani na obnovitev mirnega sodelovanja v vesolju.
Tretja točka polemike ja zadnje čase zgodba o sovjetski družini s priimkom Bogati, ki se že od leta 1984 mudi v ZDA, septembra letos je žena izrazila željo po vzpostavitvi stika z veleposlaništvom SZ v Washingtonu, pa so ameriške oblasti to najprej blokirale za 14 dni, potem pa povsem preprečile. Tudi v Moskvi ameriško veleposlaništvo ne odgovarja na zahteve svojcev, da bi jim omogočili vrnitev.
ANTON RUPNIK
Po seji mešane komisije v Portorožu
Takse za tovornjake ostanejo vendar bodo znatno nižje
PORTOROŽ — Takse za tovornjake bodo ostale, vendar bodo znatno nižje, kot so bile zdaj po prvem oktobru. To je bistvo izjave, ki jo je dal popoldan novinarjem Mirko Ivkovič, član zveznega komiteja za promet in zveze, sicer pa predsednik jugoslovanske delegacije mešane ju-goslovansko-italijanske komisije za cestni promet ob koncu 20. zasedanja te komisije v portoroškem Grand hotelu Palače. Do sestanka v Portorožu je prišlo na pobudo jugoslovanske strani, je poudaril Mirko Ivkovič, obe delegaciji sta uskladili predloge, ki jih bosta predložili ustreznim državnim organom in podpisali sta tudi zapisnik vodij delegacij (italijansko stran je vodil dr. Romo Pellegrini, glavni direktor ze cestni promet v italijanskem ministrstvu za transpor). »Za konkretnejše podatke nimam pooblastil,« je v kratki izjavi še povedal Mirko Ivkovič, ki je menil, da je dosežen dogovor o predlogih dober za obe strani, razložil je tudi, da bodo o konkretnih novostih odločala pristojna državna telesa in bi bilo zato preura-njeno govoriti o številkah. Neuradno pa nam je le uspelo zvedeti, da je jugoslovanska stran res uspela bistveno znižati zdaj veljavne italijanske pristojbine za jugoslovanske to-
vornjake. In sicer naj bi, po predlogih seveda še ne velja, za vožnjo nad 100 km jugoslovanski tovornjaki za vsako tono tovora plačevali 2.500 lir takse namesto zdajšnjih 18.000 in za vožnjo do 100 km v Italijo 1.500 lir, namesto 12.000 za vsako tono tovora. Če bi ta predlog obstal, bi bili jugoslovanski cestni prevozniki resda na slabšem kot so bili do letošnjega oktobra, vendar bistveno na boljšem kot so zdaj, ko so morali za 95 odstotkov zmanjšati prevoze v Italijo in skozi to državo. Samo ugibamo pa lahko, če sta se delegaciji že kaj dogovorili o morebitnem ukinjenju medsebojnih pristojbin in dovolilnic za tovornjake. Na vprašanje cestnih pristojbin za tuje tovornjake pa v Jugoslaviji ne grejo vsi enako. Prisotni so namreč različni interesi, cestni prevozniki imajo drugačne želje kot na primer cestarji, ki jim pristojbine od tujih prevoznikov pomenijo dodaten vir denarja. Zdaj predlagane nižje pristojbine bi verjetno pripomogle, da bi se prevoz blaga, ki gre po cestah skozi Italijo lahko spet sprostil. To bi morali tudi čimprej doseči, če bi se hoteli izogniti škodi, ki zaradi tega nastaja v jugoslovanskem gospodarstvu.
BORIS ŠULIGOJ
Kam z
tv* * rp* 1	»f)
Južnimi lirolci/ S šilom in kopitom kar v Avstrijo!
RINI — Maurizio Costanzo je gotovo eden najbolj sposobnih italijanskih novinarjev, mojster v intervjujih in oblikovalec zelo popularnih televizijskih oddaj, najprej pri RAI, nato na zasebni televizijski postaji »Canale 5«. Trenutno vodi večerno oddajo »Maurizio Costanzo Show«, govori pa se, da bo s prihodnjo sezono spet prestopil prag državne radiotelevizijske hiše, kjer mu baje za bajne vsote denarja ponujajo večletno pogodbo. »Maurizio Costanzo Show« snemajo v rimskem gledališču Parioli (Berlusconi namreč ne more oddajati v živo), gostje oddaje pa so poleg znanih osebnosti iz javnega življenja, tudi tako rekoč navadni ljudje z nenavadnimi konjički.
Prejšnji teden se je .tako oglasil pri njemu človek, ki se v prostem času pogovarja s hudičem, gost Costanzove oddaje pa je bila tudi ženska, ki ti v nekaj minutah razkrije, kaj si pravzaprav bil in delal v tvojem prejšnjem življenju. Oddaja temelji na vprašanjih in odgovorih, vodi jo seveda Costanzo, ob sodelovanju komika Maurizio Ferrinija in filmskega igralca Nika Novecenta, ki se vsak po en teden vrstita na odru gledališča Parioli. V dvorani sedi seveda publika, ki večinoma ploska, kot vsaka publika pa se kdaj tudi zgraža nad tem, kar se dogaja na odru.
Gost ponedeljkovega večera na Canale 5 je bila tudi Ewa Klotz, voditeljica južnotirolske »Heimat-bund«, domovinske lige, ki se bori za izpeljavo ljudskega referenduma, na katerem naj bi se prebivalci bocenske province izrekli za neodvisno južnotirolsko državo. Costanzo ji je postavil nekaj vprašanj, najprej o njeni življenjski zgodbi (intervjuvanka je hčerka pokojnega južnotirolskega terorista Georga Klotza), nato pa o sedanjem položaju južno od Brennerja, pri čemer pa je bil nenavadno piker, kar je lahko tudi prijetno, predvsem pa zelo agresiven, kar se mu skoraj nikoli ne dogaja. Bil je na tem, da izgubi živce, predvsem, ko mu je Klotzo-va naštevala zahteve nemške skupnosti in posebno, ko mu je sogovornica podčrtala, da »Hei-matbund« nima nobenega opravka z atentati, ki sejejo teror in razdejanje v bocenski provinci. Costanzo tega ni mogel na noben način verjeti in je ob glasni podpori publike, ki je bila očitno na njegovi strani, dvakrat namignil, da bi bilo za vse najboljše, da se Južni Tirolci s šilom in kopitom kratkomalo preselijo v Avstrijo. A mi smo na Južnem Tirolskem doma, je odločno pripomnila Klotzova. Costanzo pa je že in-tervjuval drugega gosta oddaje...
SANDOR TENCE
Lep uspeh Tržačanke Katje Milič na klavirskem tekmovanju v Benetkah
BENETKE— Prejšnji teden, točneje v četrtek, 8. in 'petek 9. t. m., se je v dvoranah gledališča La Penice odvijalo četrto klavirsko tekmovanje Premio Venezia '87. Na njem so lahko sodelovali vsi pianisti, ki so v šolskem letu 1985-86 diplomirali z naj višjo oceno (deset) na enem od konservatorijev treh Benečij.
Strokovna žirija, ki ji je načeloval prof. Marcello Abbado, in žirija, ki so jo sestavljali člani društva Arniči della Penice, sta po prvi preizkušnji med devetnajstimi pianisti izbrali le dve finalistki: Tržačanko Katjo Milič in Be-nečanko Letizio Michelon.
Obe sta nastopili na zaključnem koncertu, ki je bil v soboto v veliki operni dvorani gledališča La Penice. Katja Milič je pred številnim občinstvom izvedla skladbe Mozarta, Hay-dna, Skrjabina in Brahmsa, Letizia Michelon pa se je predstavila s skladbami Beethovna, Chopina in Ravela. Po koncertu je žirija obema podelila 2. nagrado ex aeguo.
To in tudi izbira samo dveh finalistov, namesto običajnih treh, dokazuje strogi kriterij ocenjevanja letošnje žirije. Obenem je znak velikega kakovostnega razpona med finalistkama, pa tudi med vsemi pianisti, ki so se tekmovanja udeležili. Poleg denarne podpore predvideva nagrada še dva samostojna koncerta v beneški pokrajini, kar daje mlademu pianistu gotovo še večje zadoščenje.
Katja Milič, bivša gojenka Glasbene matice, je z odliko diplomirala na tržaškem konservatoriju pod strokovnim vodstvom prof. Neve Merlak. Trenutno se izpopolnjuje na beograjski Glasbeni akademiji pri prof. Arbu Valdmi. Mlada pianistka se bo tržaškemu občinstvu predstavila v četrtek, 22. t. m., na otvoritvenem koncertu letošnjega abonmaja Glasbene matice. Na koncertu bo s Simfoniki RTV Ljubljana in pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta izvedla Kpncert v g-molu Mauricea Ravela.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pave! Stranj_;________
MARKSIZEM IN NACIONALNO VPRAŠANJE
O narodnostnem vprašanju se pojavlja vse več knjig, ki predpostavljajo, da ima bralec bolj ali manj jasne glavne poteze zgodovinskega nastajanja narodov in da so mu znane tudi teorije najpomembnejših mislecev, ki so se doslej ukvarjali s tem vprašanjem. Najpogosteje so citirani klasiki marksizma in vse mogoče ocene ali interpretacije Marxovih in Leninovih zapisov.
V zapleteni mreži definicij in interpretacij je dragocen pripomoček knjiga Rudija Rizmana, Marksizem in nacionalno vprašanje, ki je leta 1980 izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. Obsežno delo (430 strani poleg 80 strani opomb in virov) je nastalo ob valu evropskega etničnega prebujenja, prav iz potrebe, da se zaokroži slika ideološkega obravnavanja nacionalnosti z vidika marksističnega ideološkega razvoja. Četrtina knjige je zato posvečena kratkemu opisu teoretične misli o narodu do marksizma; druga četrtina o razumevanju naroda od Marxa in Engelsa do Lenina,- ostali dve četrtini pa razvoju teoretične misli o narodu v Jugoslaviji in kritični analizi sovjetskih koncepcij. Zaradi obširnosti snovi bo v tem prikazu govor le o prvi polovici knjige z glavnim poudarkom na razlagi, ki jo avtor daje tistim elementom marksističnega obravnavanja narodnosti, ki so najpogosteje manipulirani.
Pojem »natio« je pri starih Rimljanih označeval tuja plemena in ljudstva. Zaradi vloge latinskega jezika je tudi ta pomen ohranil svojo veljavo daleč v moderno dobo, ko je v 17. st. začel dobivati političen pomen, vzporedno s procesom nastajanja modernih držav in z oblikovanjem narodnih jezikov. Ta proces ni bil premočrten in tako se tudi pomen pojma Narod ni razvijal premočrtno, a vedno bolj je postajal oznaka za nov družbeni okvir kapitalističnega razvoja, ki je izrival fevdalizem. Novi vladajoči sloji, buržoazija, so postali zaščitniki nacionalne suverenosti, ki je ustrezala njihovi družbeni vlogi. Nastajanje naroda torej ni le kulturno-jezikovni pojav, ampak širši družbeni proces ob prehodu iz fevdalizma v kapitalizem.
Francoska revolucija je to vlogo meščanstva dokončno uzakonila, a istočasno je tudi podredila vse manjše etnične skupnosti na francoskem ozemlju prevladujoči vlogi države.
Ta poudarek je potreben, ker je prav francoski primer močno vplival na Marxovo obravnavanje nacionalnosti, skupaj s številnimi drugimi komponentami.
Marx se vsekakor ni lotil nacionalnega vprašanja s posebno analizo, ki bi obravnavala samo ta družbeni aspekt. Marxu se je šlo za razredna nasprotja v družbi, in ta je obravnaval interdisciplinirano, to se pravi povezano z dru- ■ gimi družbenimi pojavi, tudi z narodnostjo; Marx tudi ni nikoli začel graditi kake univerzalne zgodovinsko-filozof-ske teorije, ki bi razlagala razvoj vsakega naroda.. To so mu skušali pozneje le podtakniti.
Najbolj manipulirane Marxove besede so verjetno v stavku Komunističnega manifesta, ki se glasi: »Delavci ni-
majo domovine«. Na to misel so se naslanjali pozneje številni očitki, da marksistična analiza podreja vse družbene pojave ekonomiji. Tako poenostavljanje je Engels označil kot nesmisel, Marx sam pa ni vzpostavil nikjer take toge zveze med gospodarskimi in negospodarskimi dejavniki. Omenjeni stavek »ne meri na to, da bi ukinjal ali predpostavljal ukinjeno nacionalnost« pravi Rizman. Delavci nimajo domovine v smislu, ki ga ima ta pojem za vladajoči razred; »nacionalnost dveh različnih razredov ne more biti identična, dokler so med njima v temelju različni, celo antagonistični interesi«.
Tudi v Marxovih razmišljanjih o prihodnji komunistični družbi, ni zaslediti, »da bi brezrazredna družba potegnila s seboj avtomatično tudi breznacionalno družbo«. To ne pomeni, da nista Marx in zlasti Engels bila otroka svojega časa in prevzela nekatera gledanja, ki so danes očitno nevzdržna, kot na primer veliki poudarek na vlogo Evrope in zlasti delavstva v najbolj razvitih državah. Ker sta postavljala revolucijo nad vse in ker sta jo pričakovala v teh deželah, sta temu podrejala in prilagajala marsikaj. Za nas je morda najvidnejši spodrsljaj, ko sta sprejela Heglovo stališče o »nezgodovinskih« narodih (ki ne zmorejo lastne državnosti) in mednje gladko uvrstila Južne Slovane. Poleg raznih ideoloških odmevov je v tem stališču predvsem odpor do avtokratske carske Rusije in možnih posledic panslavističnega gibanja.
Avtor poda nato zanimivo sliko razvoja, ki ga je doživelo Marxovo razumevanje naroda do prve svetovne vojne, zlasti v okviru nemške in avstrijske socialdemokracije. Na ta miselni tok se je povezal Stalin, ki je leta 1913 oblikoval svojo definicijo naroda, kot »zgodovinsko nastale trajne skupnosti ljudi, ki je vznikla na osnovi skupnega jezika, ozemlja, ekonomskega življenja in psihične izoblikovanosti, ki se kaže v skupnosti kulture«..
Lenin je definicije označil za »pripravne«, a »nezadostne«, da bi celovito zajele take kompleksne pojave, kot je narodnost. Poleg tega Lenin ni verjel, da je mogoče razmerje med narodom in razredom določiti enkrat zd vselej. V pogojih kapitalističnega razvoja ne vzdrži noben univerzalen vzorec. Lenin je lahko to stališče preverjal z zgodovino deetletij, ki jim Marx ni mogel več biti priča.
Kot se je izognil statični definiciji, se je Lenin izognil tudi dogmi ekonomizma, tako da je predvsem smatral politiko, kot dogajanje z določeno mero samostojnosti napram gospodarstvu.
Zato je zgrešeno dobesedno, dogmatično branje Leninove teze, da so »nacionalne zahteve podrejene interesom razrednega boja«, kot je tudi napačno podtikovanje, da je zagovarjal narodno asimilacijo. Lenin je iskal ločnico med pristnimi ncionalnimi težnjami in nacionalnim egoizmom in pri tem ni zamolčal skrbi, da bi se šovinizem pojavil tudi med glavno etnično komponento nove sovjetske drža-
V Velikovcu slovenščina še vedno nima mesta
CELOVEC — Že deset let je tega, odkar je občinski svet v koroškem Velikovcu (to je tudi največje mesto tistega okraja, v katerem živi največ koroških Slovencev) soglasno odklonil nastop slovenske folklorne skupine v občinski zgradbi Neue burg. In šele nekaj let je tega, da je isti občinski svet zabranil Krščanski kulturni zvezi na Koroškem, da bi v isti Neue burg priredila koncert slovenskih otroških in mladinskih zborov.
Letos, prav ob desetoktobrskih proslavah pa je »plebiscitno mesto« Velikovec — kakor so isti mestni očetje poimenovali svoje mesto — spet podkrepilo s soglasnim sklepom mestnega sveta, da Slovenci še vedno ne smejo prestopiti »nemškega svetišča« Neue burg, pa četudi bi bil prireditelj koroški deželni studio avstrijske radijske in televizijske hiše ORF.
Mestni svet v Velikovcu je namreč potrdil svojo škandalozno stališče, da slovenski zbori ali slovenska gledališča, umetniki itd. v tej hiši ne smejo nastopati, svojo nedemokratično in šovinistično držo pa »utemeljujejo« s frazo o tem, da bi ob nastopu slovenskih pevcev prišlo »v tem visoko senzibiliziranem prostoru do nemirov«.
Povod za sejo mestnega sveta in za potrditev starega sklepa je bil »Radio—Kaernten—Treffpunkt« (Srečanja z Radiom Koroška), da bi pač v Velikovcu oddajali v živo tudi slovenski voščilni koncert, ki naj bi bil prav v tej Neue burg. Toda na ta škandalozni sklep mestnega sveta je intendant koroške radijske in televizijske hiše Heinz Felsbach takoj reagiral: iz solidarnosti do slovenskega oddelka deželnega studia je bila prireditev kot celota odpovedana. Radio Koroška v Velikovcu se ne bo torej »srečal« z nikomer.
Seveda so politiki, predvsem v Velikovcu, zagnali vik in krik in izrabili držo intendanta kot povod za ponovne napade na radijsko in televizijsko hišo na Koroškem, ki da se menda vse preveč meša pristransko v manjšinsko razpravo na Koroškem. Prav sklep mestnega sveta in napadi na ORF pa so ponovni dokaz za prava ozadja »koroške klime«, ki se manifestira še posebej silovito ob proslavah 10. oktobra: politiki se sicer prekašajo v govoričenju o ustvarjanju klime mirnega sožitja na Koroškem, s svojimi dejanji pa dokazujejo, da so njihova zatrjevanja le prazne besede.
ANDREJ MOHAR
Deželni svet
odobril
zakonski osnutek o kulturi miru
TRST — Deželni svet FJK je na včerajšnji precej dolgi seji odobril tri zakonske osnutke (seja se je začela z odgovori na vprašanja in interpelacije).
Prvi ukrep, ki ga je skupščina sprejela, zadeva spremembe k deželnemu zakonu iz meseca junija o kulturi miru. Razprava o tem novem zakonskem osnutku se je zaključila že na prejšnji seji, replicirali pa so tudi poročevalci manjšine in večine ter pristojni odbornik. Včeraj je skupščina odobrila posamezne člene (predloženih je bilo okrog petdeset amandmajev), nakar je bil zakon izglasovan z glasovi nekaterih strank večine, KPI, Proletarska demokracija in MSI so glasovali proti, PSI, PSDI in Lista za Trst pa so se vzdržali.
Istočasno je bila pred sedežem deželnega sveta protestna manifestacija ZKMI-FGCI, ARCI, ARCSS-ARCI in nekaterih drugih mirovnih gibanj, na kateri so mimoidočim razdeljevali letake; z njimi so zahtevali, naj deželni odbor umakne omenjene predloge, ker z njimi izvotljuje že odobreni deželni zakon o kulturi miru.
V Novigradu seminar za učitelje italijanskega jezika
NOVIGRAD — Danes se v Novigradu začenja Seminar italijanskega jezika za učitelje italijanskega jezika kot materinega jezika italijanskih šol v Jugoslaviji. Govorili bodo o novih perspektivah jezikovne vzgoje, največji del seminarja pa bo namenjen iskanju načinov, kako poenotiti učne programe v italijanskih šolah v Sloveniji in na Hrvatskem, posebno v predmetih, ki so skupni vsem pripadnikom italijanske narodnosti v Jugoslaviji: v poučevanju italijanskega jezika, literature, zgodovine in zemljepisa.
Seminar se bo zaključil v petek.
Če žongliramo samo s številkami letošnjih vpisov, potem se kaže položaj italijanske šole v Jugoslaviji kot rožnat. Drugače je, če razgrnemo videz številke in poskušamo videti kvaliteto vpisov.
V vse šole z italijanskim učnim jezikom (sem vključujemo tudi otroške vrtce) na Hrvatskem je le-
tos za 8 odstotkov več učencev kot lani: v otroških vrtcih za pet odstotkov več (514), osnovnih šolah sedem odstotkov več (1541) in v srednjih šolah kar dvanajst odstotkov več (676). Skupaj torej 2731 učencev. Tudi v italijanskih šolah v Sloveniji je letos več učencev kot lani (v osnovnih šolah 13 odstotkov več, v srednjih en odstotek), le v vrtcih so štirje otroci manj (dva odstotka manj).
Po besedah Luciana Monice, predsednika komisije za šolstvo pri Uniji Italijanov Istre in Reke je številčni položaj celo boljši kot pred veliko krizo padanja vpisov v italijanske šole. Vsekakor pa se nadaljuje trend vsakoletnega povečevanja števila učencev v šolah z italijanskim učnim jezikom.
Kot smo že zapisali pa je slika drugačnih barv, če pogledamo kvaliteto vpisov. Iz leta v leto se namreč povečuje število učencev, katerih materin jezik ni italijanščina in ki poleg tega italijanski jezik zelo slabo obvladajo. Tako so v italijanskih šolah že nekaj časa »prisiljeni« nižati kvaliteto poučevanja, da
bi se prilagodili tem učencem, na hodnikih in šolskih dvoriščih pa je vse redkeje slišati italijanščino. Tudi letos položaj ni nič boljši. Najhuje je na Hrvaškem, posebno v Bujah, v Pulju in na Reki, kjer že dlje časa bijejo plat zvona. Da bi zaustavili ta proces, ki pelje v popolno izgubo narodnostnega značaja italijanske šole, pripravljajo v komisiji za šolstvo Unije Italijanov Istre in Reke poseben dokument s predlaganimi rešitvami. Predlagajo, da bi bil možen vpis samo v prve razrede osnovnih šol z italijanskim učnim jezikom (oziroma v italijanske vrtce), ne pa, da bi se učenci kot se dogaja sedaj, vpisovali v višje razrede ali v srednje šole brez ustreznega znanja italijanskega jezika. Tako bi že na začetku vzgojnega procesa'zagotovili učencem ustrezno raven znanja italijanskega jezika. Za mnenje nameravajo vprašati zavode za šolstvo iz Kopra in z Reke, nato pa tudi republiške konference SZDL Slovenije in Hrvatske.
ROBERT ŠKRLJ
Na seji pokrajinskega sveta prvi uradni glas proti ezulski brošuri
Pokrajinski odbor obsodil sramotilni pamflet Neumestna Locchijeva mnenja o naši manjšini
Pokrajinski svet jih je odobril na ponedeljkovi seji
Prispevki za kulturne dejavnosti Slovenskim društvom 52 milijonov
Tržaška pokrajinska uprava ostro obsoja sramotilni pamflet "Istria, Car-naro, Dalmazia'1, ki so ga prodajali na razstavi v Palači Costanzi ob nedavnem ezulskem shodu v Trstu, obenem pa je mnenja, da je treba ločiti med veliko večino udeležencev shoda, ki so ji tuja taka tolmačenja zgodovine, in tistimi, ki so izdali sporno publikacijo. Tako je predsednik pokrajine Locchi na ponedeljkovi pokrajinski seji odgovoril komunističnima svetovalcema Martoneju in Spadaru, ki sta dan po shodu beguncev v Trstu vložila vprašanje o znanem sramotilnem protislovenskem pamfletu. Soglasna ostra obsodba rasistične publikacije je prvi javni odgovor tukajšnjih krajevnih organov na provokacijo prirediteljev (če že ne vseh, pa vsaj nekaterih) septembrskega tržaškega srečanja beguncev, kar moramo ugodno oceniti, seveda z upanjem, da bi tudi druge krajevne ustanove, ki so denarno podprle manifestacijo, sledile zgledu pokrajinske uprave. Da pa ne bi bilo na seji vse tako rožnato, kot bi lahko sklepali po tej ostri obsodbi, je poskrbel sam predsednik Locchi z dvema svojima mnenjema o odnosih med Pokrajino in slovensko manjšino, ki sta bili, če že drugega ne, vsaj neumestni. Težko je namreč dobiti kakršnokoli povezavo med sramotilnim pamfletom, slovensko socialno asistentko in odprtjem Vinske poti terana... Locchi jo je, po svoje, skušal dobiti, a o tem pozneje.
Začnimo najprej s svetlo platjo njegovega odgovora na vprašanje komunističnih svetovalcev.
Predsednik pokrajine je uvodoma prebral vprašanje, v katerem so tudi omenjeni nekateri najbolj nizkotni in nesramni stavki iz znanega pamfleta. Dejal je, da je bil obveščen o vsebini publikacije, ob tem pa pripomnil, da pokrajina ni dala svojega prispevka za izdajo knjižice: s prispevkom Pokrajine so lahko prireditelji shoda plačali najemnino dvorane in poravnali nekatere druge stroške. Pokrajina torej ni bila neposredno udeležena pri izdaji pamfleta. Locchi je nato obrazložil, da je pokrajinski odbor temeljito razpravljal o tej zadevi, in da se povsem strinja s pisci vprašanja: zato odbor ostro obsoja publikacijo.
Locchi je dodal, da je sam pozorno sledil septembrskemu shodu. Zato lahko povsem pritrdi tudi drugemu delu vprašanja, v katerem svetovalca KPI menita, da ne gre enačiti avtorjev pamfleta z vsemi udeleženci shoda, saj velika večina le-teh ni osnovala svojih vrednot na takih rasističnih predsodkih.
Do tod mnenje pokrajinskega odbora o sramotilnem pamfletu. Od tod dalje je predsednik Locchi zasenčil pozitivni del odgovora s svojim »osebnim mnenjem« o odnosih med pokrajinskim odborom in slovensko manjšino.
Začel je z vprašanjem socialne oskrbe slovenskih otrok v tržaški občini. Pri tem je ostro napadel sindikat CGIL, »ki hoče, da bi Pokrajina uradno poverila slovenski operaterki pristojnost za oskrbo slovenskih otrok v tržaški občini.« Locchi je v tem zaznal
željo po ustanovitvi »pravcate slovenske socialne službe«, ki naj bi delovala vštric z italijansko. »Za ta odbor (Locchi je tu govoril o odboru, torej ne več »v lastnem imenu«, op. ur.) ni mogoče predložiti ustanovitve slovenske socialne službe, saj tega vprašanja ni mogoče rešiti v tem okviru,« je sklenil ta del predsednik Locchi.
Nato se je, vedno »v lastnem imenu«, obregnil ob odprtje Vinske poti terana. Dejal je, da je Pokrajina izvedla to pobudo v korist razvoja kraškega gospodarstva. SDGZ je posredovala naslove javnih lokalov, Pokrajina je izdala lepake v italijanščini in slovenščini, vabila na odprtje so bila napisana tudi v slovenščini, naziv »Terrano Doc« na smerokazih pa je uradno z dekretom priznan izraz za to zaščiteno vino. Vse je po njegovem steklo kot po olju, brez polemik, vse do odprtja, »ko so nekateri začeli dlakocepiti o mestu slovenščine na tablah«. Po njegovem mnenju je bilo to nepotrebno zaostrovanje, »morda tudi strumentali-zacija tega vprašanja pred volitvami«. Ob koncu je pripomnil, da je odbor (že spet je poseg »v lastnem imenu« razširil na celotni odbor) voljan načeti nekatere probleme, a brez takih umetno izzvanih zapletov.
V odgovoru je zaprepadeni komunistični svetovalec Spadaro poudaril, da je mnenje pokrajinske uprave o pamfletu korak naprej na poti k omikanemu sožitju, po drugi strani pa so »osebna mnenja« predsednika povsem izven konteksta vloženega vprašanja.
Pokrajinski svet je na ponedeljkovi seji odobril prispevke za kulturne dejavnosti za letošnje leto na podlagi deželnega zakona št. 68 iz leta 1981. Prispevke v skupni višini 236 milijonov lir bosta prejeli 102 društvi za svoja delovanja na področju humanističnih, znanstvenih, umetnostnih in družbenih dejavnosti in na področju vrednotenja in bogatenja jezikovne kulture. Slovenska društva in organizacije bodo letos prejeli skupno 52 milijonov 600 tisoč lir. Za sklep, ki ga je pripravil odgovorni odbornik Zorko Harej (SSk), je glasovalo 17 svetovalcev večine, sedem (KPI, Neodvisna levica in MSI) pa jih je glasovalo proti.
Na »Drugem Trstu« o zaščitnem zakonu
Današnja oddaja "Drugi Trst" po Radiu Opčine bo posvečena problematiki globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Vodili jo bodo, kot običajno, Paolo Parovel, Bogdan Berdon in Samo Pahor, ki bodo skušali sprožiti razpravo o posameznih konkretnih ukrepih, ki naj bi jih tak zakon vseboval. Poslušalci bodo lahko posegali v razpravo po telefonu (štev. 212-658). Začetek okrog 21. ure, po oddaji odvetnikovih nasvetov.
Napetost med strankami v Miljah vodi h komisarski upravi
Bordonov »stari« odbor bo privedel skupščino do glasovanja o proračunu v določenem roku
Politični odnosi med strankami, ki so zastopane v miljskem občinskem svetu so se tako zaostrili, da dolgotrajna kriza občinske uprave po vsem videzu nima drugega izhoda, kot prihod komisarja in razpust skupščine, s predčasnimi upravnimi volitvami, ki. naj bi bile verjetno prihodnje spomladi, skupaj s tistimi, ki bodo obnovile deželno ter tržaško občinsko in pokrajinsko upravo. To je prišlo jasno do izraza na predsinočnji seji miljske skupščine, po vrsti poslednjih srečanj, ki jim je bil namen zbližati stališča med Listo Frausin in ostalimi strankami, a so na žalost dosegla prav nasproten učinek.
Prihod komisarja se zdi torej skoraj neizbežen, saj si nasproti stojita dva številčno enakovredna bloka (na eni strani komunistična Lista Frausin s 14 svetovalci in neodvisni socialist Rus-
signan, na drugi pa demokristjani, socialista, socialdemokrata, predstavnik Liste za Milje in misovec, ki imajo skupaj prav tako 15 glasov), kar naravno povsem paralizira upravo. Izbira je zato le med tem, ali naj pride komisar na Občino, ker skupščina ni sposobna glasovati o proračunu do postavljenega roka (konec meseca) ali pa zato, ker je sicer prišlo do glasovanja, a proračun ni prejel zadostnega števila glasov, da bi bil odobren.
Spričo nastalega položaja, ko je Pokrajinski nadzorni odbor razveljavil izvolitev novega župana in odbora in so stranke opozicije napovedale odločitev, da bodo ovirale z vsemi možnimi proceduralnimi sredstvi ponovno
izvolitev Muttona (neodvisnega iz Liste Frausin) in novih odbornikov, kar bi grozilo zavleči postopek čez konec meseca, se je v skrajni sili Lista Frausin odločila za preokret: prejšnji župan Willer Bordon in člani Liste Frausin, ki so sestavljali njegov odbor, so sklenili preklicati svoj odstop, z edinim namenom, da privedejo do pravočasnega glasovanja o proračunu.
Ko je Bordon naznanil na začetku seje to odločitev, obenem s sklepom, da bo »stari« občinski odbor predlagal tudi vložitev priziva na Deželno upravno sodišče proti razsodbi Pokrajinskega nadzornega odbora, je vzbudil precejšnje zaprepadenje med strankami opozicije. Socialista Ulcigrai (manj odločno) in Rossini, ki sta bila člana prejšnjega izvršnega organa Občine, sta potrdila svoj odstop, češ da ni več pogojev za sodelovanje z Listo Frausin, ker se je bilo v zadnjih časih izkazalo za jalovo pri reševanju najbolj perečih problemov Milj.
Tudi predstavniki KD, PSDI, PRI in Liste za Milje so izrazili, poleg kritik na račun zadržanja komunistov, prepričanje, da so se politični odnosi skvarili do take mere, da je najbolje prepustiti odločitve glede nadaljnjega vodenja Občine Miljčanom, čeprav so vsi zavračali odgovornost za morebitne predčasne volitve. Načelnik Liste Frausin pa jih je zavrnil, češ da se bo videlo, kdo je odgovoren za prihod komisarja in razpust skupščine, ko bo prišlo na vrsto glasovanje o proračunu: če ne bo odobren, bodo predčasne volitve neizbežne.
Protiofenziva Liste Frausin na napad na odnose v Miljah
Komunistična Lista Frausin namerava odločno reagirati na obstrukcij-sko zadržanje opozicijskih strank v miljskem občinskem svetu in na pritiske, ki prihajajo iz tržaških vodstev teh strank, kar predstavlja po njenem mnenju pravo ofenzivo na tradicionalno resnost in odgovornost političnih odnosov v Miljah. Zaradi tega je sklenila napraviti konec pretvarjanjem in zavlačevanjem v iskanju rešitev za politično krizo na Občini, ki bi moglo onemogočiti predložitev in glasovanje o proračunu s posledičnim prihodom komisarja in je umaknila ostavko župana Bordona in njegovega odbora prav zato, da bo vsaka stranka prevzela svojo odgovornost ob glasovanju za proračun. Da bi opozorila na dejstvo, da pri krizi na miljski Občini ne gre za »vaški prepir«, ampak za resen problem širšega političnega pomena, bo tudi priredila 23. t. m. pokrajinsko manifestacijo, na kateri bo nastopil poleg krajevnih zastopnikov tudi član vsedržavnega vodstva KPI.
Na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali včeraj na sedežu KPI v Miljah, je župan Bordon obnovil ves potek krize od januarja dalje in podrobno prikazal vse poskuse, ki jih je Lista Frausin izvedla, da bi prišlo do ugodne rešitve z oblikovanjem trdnejše uprave. Toda vsi poskusi so propadli, kljub pripravljenosti Liste Frausin, da sodeluje v zasilnem »institucionalnem« odboru s samo enim neodvisnim zastopnikom (predlog o laično-socialističnem odboru je označil za neobstoječega, ker je bil celo upravno-pravno neizvedljiv), zaradi česar so bili prisiljeni preklicati odstop prejšnjega odbora. Ta se je sestal že včeraj, da je pripravil naslednjo sejo občinskega sveta, na kateri bo predlagal vložitev priziva na Deželno upravno sodišče proti razsodbi Pokrajinskega nadzornega odbora, ki je razveljavila izvolitev novega župana in odbora, obenem pa bo predložil občinski proračun, ki ga mora skupščina odobriti do konca meseca. Bordon je tudi potrdil, da bo njegov odbor odstopil takoj po glasovanju o proračunu, tudi če bi bil odobren, da se ne izneveri črki in duhu sporazuma s PSI iz leta 1985, po katerem pomeni izstop socialistov obvezo tudi za Listo Frausin, da njeni zastopniki odstopijo.
Pred razpravo in glasovanjem o prispevkih za kulturne dejavnosti je pokrajinski svet razpravljal o resoluciji, ki sta jo v tej zvezi predložila svetovalec KPI Stelio Spadaro in svetovalec Neodvisne levice Fabio Omero. Podpisnika sta z resolucijo hotela opozoriti pokrajinski svet, da bi končno dosegli nekakšen »red« pri porazdeljevanju prispevkov. Oba sta poudarila, da vse od odobritve deželnega zakona št. 68 ni bilo mogoče dobiti primernega kriterija za te prispevke, zaradi česar je bilo dosedanje porazdeljevanje podpor marsikdaj klientelistično. Zato sta v resoluciji predlagala, naj pokrajinska uprava obnovi raziskavo o kulturnih društvih in organizacijah na Tržaškem, da bi tako imeli dejansko sliko o kulturnih dejavnostih pri nas.
V razpravo so posegli številni drugi svetovalci, ki so se večinoma strinjali z vsebino resolucije. Ob sklepu je odbornik Harej obrazložil, kako je prišlo do priprave sklepa o prispevkih za kulturne dejavnosti. Opozoril je, da se mora pokrajinski odbor pri tem držati smernic, ki jih je Dežela začrtala v zakonu št. 68. Na ugovor, češ da poteka razprava o prispevkih za letošnje leto šele oktobra, je odvrnil, da je Dežela komaj konec avg:usta obvestila Pokrajino o razpoložljivih finančnih sredstvih. Glede porazdelitve je omenil, da je izbira vedno težka. Nadalje je menil, da bi bilo lepo imeti točno sliko o društvih in organizacijah, ki delujejo na kulturnem področju, a to je zelo težko zaradi pogostih sprememb pri njihovem delovanju. Resolucija je bila po njegovem mnenju vsekakor dober predlog.
Po neuspelem poskusu predsednika Locchija, da bi predložitelja resolucijo minimalno spremenila (le formalno, ne pa vsebinsko, tako da bi kazalo, kot da jo je predložil pokrajinski odbor) je pokrajinski svet sprejel resolucijo s 16 glasovi, 5 svetovalcev (del LpT in del KD) se je vzdržalo, misovca pa sta glasovala proti.
Pokrajinski svet je zatem, kot rečeno, odobril sklep o prispevkih za kulturne dejavnosti. Med društvi in krožki, ki so prejeli prispevek, so tudi sledeča naša društva:
Center Virgil Šček	1.500.000
Sklad Mitja Čuk	900.000
Društvo zamejskih likovnikov
3.500.000
Dijaški dom Srečko Kosovel 3.500.000 Slovenska prosveta	12.500.000
Kulturni center Most	3.000.000
KD Rovte-Kolonkovec	800.000
KD France Prešeren	1.000.000
Slovenski klub	1.500.000
Slovenska prosvetna matica	1.300.000
SKD Tabor	4.500.000
Društvo Slovencev miljske občine
1.200.000
2.500.000
1.800.000
900.000
1.800.000
700.000
1.000.000
1.000.000
1.000.000
600.000
1.700.000
1.400.000
KD Fran Venturini KD Mačkolje KD Ivan Grbec KD Igo Gruden KD Lipa KD Primorec KD Rdeča zvezda KD Slavec KD Slovan KD Vesna
KD Valentin Vodnik
Med drugimi organizacijami in ustanovami je bil Skupini 85 dodeljen prispevek 1.800.000 lir, devinsko-na-brežinska občina pa je prejela
2.800.000	lir prispevka za raziskavo o predšolskih otrocih v občini, 1.600.000 lir za študijo o toponomastiki in
2.400.000	lir prispevka za 7. raziskoval-I ni tabor Devin 87.
Pobuda Zelene alternativne liste ob referendumu
Protijedrska turneja brez ideoloških meja
Federacija Zelenih list bo na svojevrsten način prispevala svoj delež k referendumski kampanji proti jedrski energiji. Po severni Italiji bo namreč speljala protijedrsko povorko, oziroma turnejo, ki se bo ustavila v nekaterih večjih mestih kot so Padova, Milan, Genova, Turin in Bočen.
Potek turneje je na včerajšnji tiskovni konferenci podrobno orisal Maurizio Bekar, predsednik tržaške Zelene alternativne liste. Turneja nosi naslov "Eko—utopija? Sonce, dober dan!", pobudo zanjo pa je dala avstrijska protijedrska skupina "Aktion 1 vor 12". Ime te skupine ima svojo sporočilnost, saj v prostem prevodu pomeni "minuta pred dvanajsto", oziroma minuta pred uro, ko naj bi nekje na svetu eksplodiral kak jedrski objekt. Med drugim je to najpomembnejša protijedrska skupina v Avstriji, ki jo podpirajo tudi ostala ekološka gibanja in glavne politične sile. Na manifestaciji, ki bo v Trstu v soboto, 17. t. m., bodo poleg Zelene alternativne liste sodelovali še razna ekološka gibanja, združenja, sindikat CGIL, deželna koordinacija oporečnikov vesti, Tržaška federacija KPI, ZKMI, Zveza socialistične mladine, PSDI, PSI, WWF in vse skupine pokrajinskega koordinacijskega odbora za »da« na referendumu o jedrski energiji.
To soboto bodo torej na Trgu Unita — v primeru slabega vremena bo manifestacija na pokritem prostoru — ob 11. uri namestili razstavo na temo jedrske in alternativne energije, ki bo odprta še vso nedeljo. V soboto popoldan pa bo
v prostorih krožka Salvemini med 15.30 in 19. uro javna razprava o jedrski energiji v deželah delovne skupnosti Alpe-Jadran, na kateri bodo prisotni, poleg članov skupine Aktion 1 vor 12, tudi predstavniki ekološkega gibanja iz Slovenije. Predvidoma se bo razprave udeležil vsedržavni tajnik gibanja Arniči della terra, inž. Pietro Binel. V nedeljo, 18. t. m., bo približno ob 11.30, tudi na Trgu Unita, koncert skupin Istranova, Musika in Alessandra Capuzza. Koncert je omogočila skupina II pošto delle fragole.
V naslednjih dneh se bo protijedrska turneja nadaljevala v Padovi, zadnji dan, 4. novembra, pa se bo ustavila v Bocnu. Namen turneje je, da bi obveščanje o nevarnosti jedrskih objektov prišlo tudi do prebivalstva iz držav in dežel, kjer je tovrstno informiranje preskromno in v določenem pogledu tudi strumentalizirano. "Jedrsko sevanje ne pozna meja," je ob zaključku konference dejal Bekar, "zato je treba ta problem čimbolj internacionalizirati. Zemljepisna lega naše dežele pa je že itak tako strateška, da ji ni niti z jedrsko nevarnostjo prizaneseno. V naši neposredni bližini se namreč nahaja cela vrsta jedrskih central, začenši s tisto v Krškem, živeti v njihovi senci pa prav gotovo ni prijetno. Konec koncev se širom po svetu že razpravlja o alternativni energiji, ponekod jo po malem že udejanjajo, zato bi bilo nesmiselno, ko bi pri nas začeli šele sedaj razmišljati o jedrski."
Najmlajši člani RMV v Ljubljani
Prejeli smo s prošnjo za objavo.
Po dveh večjih poletnih akcijah (zlet in taborjenje) smo se taborniki nekoliko oddahnili. Zdaj pa stopamo v novo delovno sezono. Pravzaprav smo že stopili in to z našimi naj mlaj Šimi.
Konec septembra so bila v Ljubljani »Vesela srečanja MČ2« To je akcija, na kateri se srečajo najmlajši člani taborniške organizacije, njihovi vodniki in mentorji. Glavni protagonisti pa so medvedki in čebelice (otroci od 8 do 12 let).
Prvič smo se srečanj udeležili tudi taborniki Rodu modrega vala. Bilo nas je deset — osem malčkov in dve vodnici.
V	Ljubljani nas je že čakala razigrana druščina iz cele Slovenije. V začetku smo bili nekoliko nerodni, nato pa je vse steklo v najboljšem redu. Vsi smo se udeležili zabavnih igric in se ob tem pošteno razvedrili.
Prijetno doživetje je bila prenočitev po domovih. Svojim gostiteljem smo v spomin podarili taborniško ročno delo.
V	nedeljo zjutraj smo se zbrali pri bežigrajski šoli D. Kumar, od koder smo se z avtobusom pripeljali do ljubljanskega gradu, kjer smo se vsi udeleženci predstavili ostalim s kratko pevsko ali plesno točko. Ob povratku v šolo nas je ujel močan dež, tako da nam je toplo kosilo prav prijalo. Po kosilu podelitev priznanj, izmenjava mnenj ter naslovov in obljuba za čimprejšnje snidenje ... in že smo hiteli proti železniški postaji. Nekoliko utrujeni, a kot se za taka srečanja spodobi, veseli, s prijateljstvom več - za boljšo taborniško organizacijo.
Nekateri protagonisti takole izjavljajo:
ALEŠ: Bilo je lepo. Ko smo se vračali, je deževalo.
IZTOK: Srečanja so mi bila zelo všeč. Saj sem spoznal nove prijatelje in kužka.
PRIMOŽ: Srečanja so mi bila všeč, le igre nekoliko manj, ker smo tekmovali brez nagrad.
ALENKA: Bilo bi vse lepo, če ne bi tam pozabila spalne srajce. Mislim, da so ta srečanja lepa, ker imamo možnost, da spoznamo mnogo ljudi.
Skupščina odobrila odstop predsednika in upravnega odbora
Pripravljenost KPI in PSI za razširitev večine v KGS na Slovensko skupnost
Pismo uredništvu
Tudi na Proseku so luže!
Ponedeljkova seja Kraške gorske skupnosti je bila zelo kratka in pravzaprav le intermezzo med pogajanji za razširitev sedanje večine od komunistov in socialistov tudi na Slovensko skupnost. Glavna — in tudi edina — točka seje je bil sprejem odstopa predsednika Budina (KPI) in upravnega odbora. V tajnem glasovanju je odstop predsednika sprejelo 37 svetovalcev, trije so se izrekli proti, ena glasovnica pa je bila bela. Podobno je bilo tudi pri glasovanju o odstopu odbora. Na prihodnji skupščini, ki je določena za 26. oktober, bodo izvolili novega predsednika in novi upravni odbor. Do takrat naj bi se v tristrankarskih pogajanjih domenili o programih, o, skupnem nastopu (na Deželi) za odobritev statuta in nenazadnje o tem, kako bodo porazdeljena najvidnejša mesta, predvsem predsedniško in podpredsedniško, zraven pa še imenovanje predstavnika KGS v upravni svet Območja za znanstvene in tehnološke raziskave.
Pogajanja za novo politično vodstvo KGS tečejo že več mesecev, dogovori pa so zelo težki, saj morajo upoštevati ravnovesja in dogovore, ki jih imajo stranke tako na krajevnem kot pokrajinskem merilu. Kaže vsekakor, da imajo goriški socialisti in komunisti določene pomisleke o vstopu SSk v večino. Očitajo ji, da se lani ni zavzela, da bi bil imenovan v upravni odbor Briške gorske skupnosti predstavnik (župan) števerjanske občine. Če je ta-
krat obveljalo stališče, da upravni odbor izraža določeno večino, naj to načelo obvelja tudi v tem primeru, pravijo.
Tržaški komunisti in socialisti (sicer ne prav vsi) pa so očitno bolj dostopni za novost. To so dokazali tudi na ponedeljkovi seji, ko so na prejudicialno zahtevo Slovenske skupnosti odložili glasovanje o sejninah in drugih upravnih zadevah. Ker republikancu Calli-garisu iz Tržiča sklep ni bil po godu, je socialist D'Amore pojasnil, da so sprejeli zahtevo SSk v dokaz dobre volje in z upanjem, da bi se pogajanja čimprej sklenila. V »dobri volji« se mu je pridružil tudi Miloš Budin, ki je sicer poudaril, da bi odobritev sklepov
le koristila upravnem delovanju KGS in svetovalcem.
Odložitev je predstavnik tržaške Občine Vattovani (KD) vsekakor izkoristil, da se je omalovaževalno izrekel o dosedanjem delu odbora. Njegove besede je nato senator Spetič (KPI), ki je v skupščini KGS ravnotako predstavnik tržaške Občine, ocenil za polemično obračunavanje in zdaleč od objektivne ocene delovanja predsednika Budina in odbora. KGS je kljub težkim pogojem, ko po 10 letih še nima svojega statuta in osebja, ustrezno ščitila kraško prebivalstvo, in to v časih razlastitev ob gradnji hitrih cest in namestitve sinhrotrona, je poudaril Spetič, (nf)
V Vašem listu sem 7. t. m. prebral članek, iz katerega je razvidno, da se pokrajinska svetovalca KPI Wilhelm in Spadaro zavzemata za odpravo luž pred opensko šolo. To mi je dalo povod, da opozorim tržaško občinsko upravo in pristojnega odbornika, da imajo iste nevšečnosti že več let tudi na srednji šoli na Proseku. Kljub številnim pritožbam ni od same otvoritve šolskega poslopja na Proseku (oktobra 1973) nihče poskrbel za rešitev ^tega problema (nabiranje deževnice). Ze 14 let se torej nihče ne zmeni za to, kljub temu, da v zimskem času velika luža poledeni in predstavlja veliko nevarnost za dijake. Čudno se mi zdi, da ni pristojna gradbena komisija opazila te napake pred izročitvijo poslopja njegovemu namenu. Po vsej verjetnosti je tu šlo za tehnično napako pri ureditvi poti.
Ker sem že pri lužah, bi opozoril pristojnega odbornika tudi na veliko nevšečnost, ki jo povzroča nabiranje
Jutri s Schnitzlerjevim Casanovo začetek nove sezone v obnovljenem gledališču Rossetti
Obnovitvena dela v gledališču Rossetti so pri kraju, tako da bo gledališka sezona lahko nemoteno stekla. Včeraj sta si obnovljene prostore ogledala deželna odbornika Rinaldi in Barnaba v spremstvu predsednika gledališča Zennarija in podpredsednika Botterija. Z deželno finančno podporo so v Rossettiju obnovili klimatizacijske naprave, opremo v parterju, stole in pod, odprli so ustrezne zasilne izhode, nadomestili dotrajano električno napeljavo, izvedli pa so tudi nekaj arhitektonskih sprememb, ki dajejo gledališkim prostorom funkcionalnost in prijetnejši videz.
Nova sezona Deželnega stalnega gledališča se bo tako lahko že jutri začela v obnovljenih prostorih, in sicer z
velikima predstavnikoma dekadence in zahajanja neke kulture in nekega sveta, pisateljem-zdravnikom Schnitzlerjem in nesmrtnim ljubimcem Casanovo. V Rossettiju bodo namreč odprli kulise pred komedijo Arthurja Schnitzlerja »Casanova v Spaju«, ki jo je za tržaško gledališče v italijanščino prvič prevedel Claudio Magris. Komedija, ki jo prvič igrajo v Italiji, je doživela krstni nastop v Rimu, kjer je prejela laskave kritike. Za režijo je poskrbel Luca De Fusco, nastopajo pa Mariano Rigillo, Vittorio Franceschi, Anna Teresa Rossini, Giampiero Becherelli, Federico Paci-fici in Antonella Fattori.
deževnice na pločniku na proseški Kr-žadi. O tem sem sicer že bral pritožbe domačina pred štirimi leti (glej pismo uredništvu PD 19. 10. 83), ko je pozval občinsko upravo, najzravna nagnjeni obcestni kamen in popravi pločnik. Po... osmih mesecih (glej naključje: tik pred volitvami za evropski parlament) je občina poskrbela, da so zravnali kamen, na pločnik pa so pozabili. V teh štirih letih se je stanje še poslabšalo, ker ostane ob vsakem nalivu na pločniku velika luža, kar povzroča mimoidočim velike nevšečnosti. Ker je pred nami zimsko obdobje, pomeni, da se bodo domačini spet... drsali po ledu v upanju, da ne pride do hujših padcev. Znano mi je sicer, da se je za ta problem večkrat zavzel tudi rajonski svet za Zahodni Kras, vendar tudi za te pritožbe občina ni imela posluha.
Na Proseku pa 'je še mnogo drugih problemov zaradi malomarnosti občinske uprave. Posebno pereč je problem javne razsvetljave. Vas je precej časa skoraj brez luči, a se za to kljub protestom domačinov nihče ne zmeni. V poletnem obdobju (glej naključje: tik pred parlamentarnimi volitvami) so po vasi postavljali nove drogove za razsvetljavo. Toda takoj po volitvah je tvrdka prekinila z delom. Morda so celo še kaj izklopili, za dodatek dejstvo je, da je trenutno dober del vasi v temi. To povzroča negodovanje med vaščani, hkrati pa predstavlja tudi veliko nevarnost za pešce.
Sicer pa so na pragu volitve za referendume. Jih bomo mar Prosečani pričakali v temi?
V upanju, da bo pristojni odbornik odgovoril na te pritožbe, se Vam zahvaljujem za objayo.
-el-
Izjave Friulie in zahteve sindikata
Ukrepe za rešitev Aquile je treba sedaj poostriti
Ponedeljkov večer v DSI
O življenju Slovencev v Argentini
Doživetja in vtise iz svojega poluradnega enomesečnega obiska slovenskih centrov v Argentini so v ponedeljek zvečer posredovali obiskovalcem Društva slovenskih izobražencev trije predavatelji: Marijan Kravos, Tomaž Simčič in Marijan Pertot. Gostje iz zamejstva so obiskali vse najpomembnejše slovenske kulturne objekte, prisostvovali predavanjem, večerom, posvečenim folklori, razstavam in obiskali več knjižnic in muzejev. Obenem pa so tamkajšnjim rojakom predstavili drobec svoje stvarnosti — prof. Simčič jim je na primer predaval o položaju Slovencev v Italiji.
Marijan Kravos je svoje zanimanje posvetil predvsem vprašanjem argentinske mladine. Ugotovil je, da so mlajši člani družbe izredno aktivni predvsem v gojenju in ohranjevanju narodnostnih in verskih idealov. Vsak dan se spopadajo s problemom, kako ohraniti materin jezik na dostojni ravni, saj jih dejansko obkroža in ogroža španski svet, in se zato redno udeležujejo vseh pobud slovenskih organizacij in po pouku obiskujejo tečaje slovenskega jezika.
Svoja pričevanja so predavatelji obogatili z diapozitivi, ki so jih posneli na svojem potovanju in večer se je razvil v prijeten razgovor. Poslušalci so s svojimi vprašanji poglobili najpomembnejše aspekte življenja Slovencev v Argentini.
Oratorij Tobias drevi v stolnici sv. Justa
V	stolnici sv. Justa bo drevi ob 20.30 na sporedu oratorij za zbor in orkester Tobias, ki ga je uglasbil Giuseppe Farinelli. Koncert prireja pokrajinska uprava v sodelovanju z združenjem Pro Musiča, izvedla pa ga bosta komorni orkester iz Budimpešte in zbor Cappella civica, ki ga vodi Marco Sofianopulo.
Giuseppe Farinelli je manj znan italijanski komponist, ki je zadnjih 20 let svojega življenja preživel v Trstu kot ravnatelj gledališča Teatra nuovo. Njegov opus je precej obširen, saj je napisal več kot 50 del. V času svojega tržaškega bivanja se je med drugim ukvarjal tudi s pedagoškim delom, učil je čembalo in kompozicijo. Večji del njegovih skladb pa je javnosti neznan, saj jih hranijo razni zasebniki in muzeji, tako da so partiture skoraj nedostopne. Oratorij Tobias, ki ga bodo izvajali po več kot sto letih, je prišel na dan takorekoč po naključju, v moderno partituro pa ga je prestavil Giuseppe Radole. Z drevišnjim koncertom se zaključuje ciklus o spoznavanju krajevne glasbene dejavnosti od prejšnjega stoletja do današnjih dni, ki ga je leta 1984 začela Pokrajina.
Solidarnost KPI Tonelu ob napadu Gambassinija
V	zvezi z napadom listarskega svetovalca Gambassinija na podpredsednika deželnega sveta Tonela (kateremu je oporekal, da kot komunist ne more zagovarjati interesov Italijanov v Istri), svetovalska skupina KPI v deželnem svetu izraža Tonelu polno politično in človeško solidarnost. V tiskovnem sporočilu skupina KPI ocenjuje sicer pozitivno odgovor, ki ga je s tem v zvezi Gambassini-ju dal predsednik deželnega sveta Solimbergo, ugotavlja pa, da je napad na Tonela pomenil hkrati napad na predsedstvo deželnega sveta, Tonelu pa izraža priznanje za njegovo trajno zavzetost za interese italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji.
Deželni tajništvi sindikatov CGIL in CISL sta izdali tiskovno sporočilo v zvezi z zadevo Aguila, ki se že dalj časa ni premaknila z mrtve toče. Kljub večkrat izraženi zahtevi po jasnih in konkretnih namenih ministrstva za industrijo, zlasti kar se tiče obalnega skladišča žaveljske rafinerije, že dober mesec ni iz Rima prišla nobena vest.
Poleg številnih birokratskih zapletov prihajajo na dan tudi vse večje težave v odnosih med sindikalnimi organizacijami. V sporočilu beremo, da ta težavni odnos ne sme na noben način ustvarjati zamud in odlašanj z raznimi iznešenimi pobudami, še zlasti pa ne smejo biti povod, da do pričakovanega sestanka med ministrstvom in družbo Monteshell še ne pride. CGIL in CISL menita, da bi bil sestanek na krajevni ravni, oziroma sestanek z deželnim odborništvom za industrijo v tem trenutku potreben, saj je samo to odborništvo pristojno, da zahtevo sindikata posreduje ministrstvu. Prav tako lahko odborništvo zahteva, da ministrstvo izreče svoje stališče glede obalnega skladišča. Svojčas je sicer odločno odklonilo predlog, da bi skladišče prevzela kaka multinacionalna ali tuja družba, prav tako ni sprejelo namigov, da bi ga domača družba Montedison na lastno pest upravljala. Danes postajajo ta stališča vse manj odločna.
Vrelega olja na rano, ki zeva v tržaškem gospodarskem ustroju, pa je te dni prilil predsednik deželne finančne družbe Friulia Zanon z izjavami, ki jih
je dal za vsedržavni tisk. Dejal je namreč, da je dobro seznanjen s celotno afero in da ve, da žaveljske rafinerije ne bo družba Monteshell ponovno usposobila. Delavcem Aguile zato svetuje, da si poiščejo druge rešitve, kakšne, pa ne ve, ker da ni za to poklican. V tiskovnem sporočilu sindikata na ta račun beremo, da je nepojmljivo, da se Friulia po dveh letih pogajanj sedaj izkaže za nezanesljivo in dejansko neinformirano sogovornico. Partnerji, ki jih je sama izbrala v nekoč široki pahljači ponudb, so bili vsi po vrsti nesposobni, kar je sama kratko-malo spregledala.
Sindikata CGIL in CISL zato zahtevata, naj se na krajevni ravni ponovno odpre tehtna razprava, kot prvi ukrep pa naj krajevne oblasti preuredijo urbanistični načrt, ki prepoveduje uporabo obalnega skladišča izven dejavnosti žaveljske rafinerije. Ministrstvo za industrijo naj nemudoma skliče sestanek, na katerem bo definiralo oblike oskrbe z gorivom na področju, ki ga je doslej krila Aguila, in končno, naj družba Monteshell predstavi svoje skrivnostne načrte za industrijsko preureditev žaveljskega komprenzorija, seveda v predvidenih okvirih tako glede zaposlitvene ravni kot proizvodnje v rafineriji.
■ Galerija pri Montebellu bo v prihodnjih dneh zaprta za promet zaradi popravil. Prepoved bo veljala od jutri do 30. oktobra, vsak delavnik med
21.30	in 5.30 naslednjega dne.
Poslani podpisi za Paulo Cooper
Radikalno združenje "Giustizia e li-berta" iz Trsta je zaključilo nabiranje podpisov proti usmrtitvi 18-letne temnopolte ameriške državljanke Paule Cooper, obsojene na smrt zaradi uboja, in sploh proti smrtni kazni v ZDA. »Guvernerju države Indiana smo poslali približno 2 tisoč podpisov državljanov, ki zahtevajo, naj v Ameriki spoštujejo prvo od človekovih pravic, to je pravico do življenja,« piše v tiskovnem sporočilu združenja. V zadevni peticiji je izražena zahteva, naj se smrtna kazen Pauli Cooper spremeni v zaporno, ki »naj ima prevzgojitveno in ne maščevalno funkcijo«.
Tatovi na gradbišču
Stanovanjske miši oziroma v tem primeru gradbeniške miši so se v nedeljo ponoči zadovoljile z delovnim orodjem v vrednosti 200.000 lir. Tatovi so namreč obiskali gradbišče v Ul. Ca-
boto, na katerem dela podjetje Societa Edile Adriatica.
Gradbišče so delavci zaprli v petek popoldne, na delo pa so se vrnili v ponedeljek zjutraj. Tatvine se je zavedel geometer Luciano Ligutta, ki vodi dela. V ponedeljek zjutraj je odprl pločevinasto hišico, kjer ima urad, in zapazil, da je vse premetano. Ker denarja v uradu ni bilo, so tatovi odnesli orodje in, za tolažbo, škatlico cigaret.
Z vespo v pešakinjo
Na prometni Ulici Carducci pri semaforju pred slaščičarno Bonazza je včeraj okrog 18.30 mladenič z vespo 50 povozil žensko, ki je prečkala na prehodu za pešce.
Ko je 48-letna Bruna Galasso iz Ul. Stampa 5 stopila nacesto, je bila luč zelena. Ni še znano torej, kako je Federico Brunello Zanitti iz Ul. Toscanini 4 spregledal rdečo luč in privozil naravnost vanjo. Galassovo, ki si je zlomila levo zapestje, je rešilec Rdečega križa peljal v glavno bolničnico, kjer so jo sprejeli na ortopedskem oddelku. Okrevala bo v 30 dneh.
Vaje Bizetove opere Carmen so v polnem teku
V gledališču Verdi so v polnem teku vaje za uprizoritev Bizetove opere Carmen, s katero bo tržaška operna hiša začela novo sezono. Kot običajno bodo tudi letos predstavili značilnosti posameznih del na srečanjih v mali Verdijevi dvorani. Tam bo v petek s pričetkom ob 18.45 znani kritik in muzikolog Fedele DAmico spregovoril o Bizetovi operi. DAmico je uveljavljeni sodelavec številnih specializiranih revij, na rimskem vseučilišču je poučeval Zgodovino glasbe, sedaj pa je umetniški svetovalec najpomembnejših glasbenih ustanov v Italiji.
Premiera Carmen bo v torek, 20. oktobra (red A/E). Predvidenih je skupno deset predstav, od katerih bo devet namenjenih abonentom, ena pa deželni publiki. Tržaška postavitev te izredno znane in priljubljene opere bo »mlada«, pač v duhu njenih soustvarjalcev: dirigenta Huberta Soudan-ta, režiserja Petra VJerhahna, še posebno pa protagonistov, in sicer Alte-use De Vaughn, Sandre Pacetti, Giuli-ana Ciannella in Roberta Servileja v vlogah Carmen, Micaele, don Joseja in Escamilla.Opero bodo izvajali v originalnem besedilu — v francoščini.
V Krožku Che Guevara o glasbi in gledališču
Krožek za družbeno-politična vprašanja Che Guevara prireja v sklopu srečanj o kulturnih problemih našega mesta predavanje z naslovom "Glasba in gledališče v Trstu: tradicije - realnost - perspektive ". Uvodni poročili bosta imela prof. Carlo De Incontrera in dr. Gianni Gori, sledila pa bo razprava.
Srečanje bo v četrtek, 15. oktobra, ob 18. uri v dvorani v Ulici Madonni-na 19.
Ansambel TPPZ P. Tomažič izreka globoko sožalje članu Stanetu Kralju ob izgubi sestre Ivanke.
Ob boleči izgubi drage sestre Ide izreka g. Jakominu občuteno sožalje KD I. Grbec - Škedenj.
Ob boleči izgubi sestre Ide izrekajo svojemu duhovnemu vodji Dušanu Jakominu iskreno sožalje skavti in skavtinje 5. STEGA.
Otroci, učenci, starši, učno in ne-učno osebje osnovne šole I. Grbec in otroškega vrtca izrekajo dolgoletnemu katehetu Dušanu Jakominu globoko sožalje ob izgubi drage sestre Ide.
Kmalu »Tisoč svetlobnih poti« s skupino Gen ver de v Trstu
V torek, 20. oktobra, bo v Športni palači v Trstu koncert glasbene skupine Gen verde z naslovom »Tisoč svetlobnih poti«. Prireditev, ki jo bodo ponovili 24. oktobra tudi v Športni palači v Gorici, so pripravili mladi za mlade naše dežele z željo, da se s pomočjo medsebojnega srečanja in poslušanja glasbe utrdijo prijateljske vezi med mladimi slovenske in italijanske narodnosti, med mladimi različnih političnih in verskih prepričanj, a ki si želijo svet brez sovraštva, svet, ki bo spoštoval naravo, človeka in njegova prepričanja.
Gen verde je v svetu že priznana glasbena skupina. Posnela je 44 plošč in kaset z glasbo, ki govori o teh idealih mladih. Skupina je že 56-krat prepotovala Evropo, Kanado in ZDA ter za sabo ima več kot 800 nastopov.
»Tisoč svetlobnih poti« je naslov Predstave, ki so jo pripravili mladi za mlade in prikazuje odlomek iz življe-
nja današnje družbe v vsej njeni zapletenosti in ki predstavlja za mlade tudi priložnost za razmišljanje o številnih perečih problemih naše stvarnosti.
Gre za neke vrste »classic rock« opero, ki bi morala privabiti vse mlade, ki težijo k boljšemu in pravičnejšemu svetu, k mirnemu sožitju obeh narodov na tem območju.
Samotna smrt
V ponedeljek zjutraj je v svojem stanovanju v Ul. Vecellio 5/1 umrl 74-letni Giuseppe Orecchia. Moški je bil po nesrečnem naključju sam doma. Njegova 66-letna žena Salvatrice je zgodaj zjutraj namreč odšla z doma in ko se je vrnila, je našla moža že mrtvega. Truplo je ležalo na balkonu. Zdravnik Rdečega križa ni še ugotovil vzrokov smrti, upoštevati pa velja, da je pokojnik bil že dalj časa bolan.
V Zazidu so se poklonili spominu padlih mačkoljanskih fantov
Bratstvo v krvi je prav gotovo tisto bratstvo, ki najbolj veže. V Zazidu, malem zaselku tik pred začetkom Čičarije, je leta 1944 padla večja skupina mačkoljanskih fantov, ki so skozi Zazid odhajali v partizane. Pred štirimi leti so prebivalci Zazida in Vsedržavne zveze partizanov Italije iz Mačkolj postavili sredi Zazida spomenik padlim domačinom in desetim Mačkoljanom. Sicer so se Mačkoljani in predstavniki dolinske občine in dolinskih borčevskih organizacij že dolgo združili s prebivalci Zazida, od postavitve spomenika pa so ta srečanja pogostejša in resnično tovariška. V nedeljo so se v Zazidu zbrali sorodniki padlih Mačkoljanov, predstavniki dolinske občinske uprave, predstavniki borcev dolinske občine ter pevski zbor KD Primorsko iz Mačkolj in godba na pihala Breg. Zbor in godba sta sodelovala v kulturnem programu ob slavju obletnice spomenika. Toda tudi prebivalstvo Zazida se je primerno pripravilo na letošnje komemorativno slavje, saj so si s prostovoljnim delom postavili sicer skromen, a dostojen, rekli bi kulturni dom, si zagotovili vodnjak za primer velike suše, asfaltirali ceste in si uredili še marsikaj. Skratka si prebivalci Zazida, te zares odročne vasi, z lastnimi napori in s pomočjo od
drugod utirajo pot v sodobnejše življenje.
V programu, ki smo ga že omenili, so se prisotni najprej poklonili spominu padlih v narodnoosvobodilni borbi ter položili vence pred spomenik. Dolinska godba pod vodstvom kapelnika Ivana Peršiča je zaigrala več veselih koračnic, mešani zbor KD Primorsko, ki ga vodi Anton Baloh, je zapel več narodnih in partizanskih pesmi. Učenci šole iz Dekanov so zelo dobro recitirali nekaj pesmi. Nato je imel slavnostni govor predsednik krajevne skupnosti Peter Švab, ki je v svojem govoru naštel vse kar je bilo v teh štirih letih v vasi storjeno ter se vsem zahvalil za pomoč. Po govoru je Peter Švab prerezal trak ter izročil svojemu namenu novi dom. Predsednik KD Primorsko David Stepančič je podaril predsedniku krajevne skupnosti Švabu lepo sliko iz Mačkolj za okras doma. Na nedeljski slovesnosti sta bila prisotna še predsednik Skupščine občine Sežana Ivan Vodopivec, župan dolinske občine Edvin Švab ter predstavniki raznih organizacij. Po uradnem delu proslave so se prisotni zbrali v domu ter se prav prisrčno in tovariško pogovarjali in izmenjali več dobrih idej za nadaljnje delo. (M.M.)
Na sliki: nastop zbora KD Primorsko med proslavo v Zazidu.
Razgovor s prof. Žarkom Hrvatičem
Dober pedagog mora z igranjem stalno preverjati svoje znanje
Godalni kvartet GM iz Trsta začenja danes — z dvema nastopoma za italijanske šole in z enim nastopom za otroke, ki obiskujejo Slovenski center v Špetru Slovenov v Beneški Sloveniji — ciklus nastopov za šole v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki ga je uspešno opravil že v pretekli sezoni.
Tokratni nastop glasbene skupine, ki jo sestavljajo profesorji Žarko Hrvatič, Jagoda Kjuder (violina), Marko Bitežnik (viola) in Peter Filipčič (čelo),: je bil predmet^ razgovora, ki smo ga imeli s prof. Žarkom Hrvatičem, pobudnikom te skupine, ki deluje že dve leti z velikim optimizmom in navdušenjem.
»Naš nastop v Slovenskem centru v Špetru ni navaden glasbeni dogodek. V tem kraju izredno dobro deluje glasbena šola in tu prihajajo do izraza vse bolj poudarjene težnje mladih po učenju različnih inštrumentov. Tako se je na primer močno povečalo število gojencev, ki se želijo učiti violine. Če bodo spoznali, s pomočjo našega nastopa, še nove inštrumente, kot so viola in čelo, se bodo mogoče našli novi mladi, ki se bodo oprijeli študija tudi teh inštrumentov.«
Godalni kvartet je začel z delom pred dobrima dvema letoma. Tedaj so ga sestavljali Hrvatič, Pavel Ota (ki sedaj nastopa v tržaškem opernem orkestru), Peter Filipčič in Aleksandra Pertot, ki se je morala odreči sodelovanju zaradi svoje zaposlenosti pri dveh pevskih zborih.
»Naša osrednja glasbena ustanova ima veliko razumevanje za te vrste dejavnosti ter vzpodbuja nastanek takšnih ansamblov, kot je na primer naš, kot so še Mladinski pevski zbor, Tržaški oktet, harmonikarski ansambel Synthesis 4 in še drugi. Godalni kvartet je za našo tržaško stvarnost tudi velika pridobitev, saj ni, razen naše skupine, nobenega, niti italijanskega kvarteta, ki bi tu pri nas redno deloval«
V tem razmeroma kratkem času je Godalni kvartet že veliko nastopal in sicer v koncertnih abonmajskih sezonah v Trstu in Gorici, pa v Kop-
SLOVENSKO J?! STALNO „ GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1987-88
BRANISLAV NUŠIČ
Sumljiva oseba
Režija: DUŠAN JOVANOVIČ
Premiera v petek, 16. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ABONMA RED A
PONOVITVE:
v soboto, 17. t. m., ob 20.30 - ABONMA RED B - prva sobota v nedeljo, 18. t. m., ob 16.00 -ABONMA RED C - prva nedelja v sredo, 21. t. m., ob 20.30 - ABONMA RED D - mladinski v sredo
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA CREDITNA BANKA
NADALJUJE SE VPISOVANJE ABONENTOV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA OD 10. DO 14. URE IN OD 16.30 DO 19.30, OB SOBOTAH OD 10. DO 14. URE.
PROSIMO ABONENTE, DA DVIGNEJO ABONMAJSKE IZKAZNICE.
SLOVENSKO
IJSgffi*.
vabi
na otvoritev razstave
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
(od začetkov do leta 1920)
v petek, 16. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu v Trstu.
gledališča
koncerti
ru, v Beneški Sloveniji, predvsem pa na slovenskih in tudi italijanskih šolah.
»Skupino sestavljamo poklicni glasbeniki, nekateri zaposleni pri glasbeni šoli GM, drugi na tržaškem konservatoriju, torej vsi, ki se poklicno ukvarjamo z glasbo, kot pedagogi. To je za nas seveda dodatno delo, ki pa ga opravljamo radi in z navdušenjem, saj preverjamo z igranjem v ansamblu svoje znanje in poglabljamo tudi naše pedagoške metode.«
Ansambel je že začel z vajami; zaenkrat dvakrat tedensko, kasneje bo število vaj še povečal.
»Gradiva nam ne manjka, saj so številni skladatelji, od Haydna dalje, ustvarjali skladbe za kvartete. Naš kvartet ima naštudiranih že deset skladb, ko bomo povečali število vaj, bomo začeli še s študijem novih.«.
V luči novih osnovnošolskih programov, bodo nastopi Godalnega kvarteta še posebno važni in koristni.
»Do sedaj je bila glasbena vzgoja v šolah bolj pičla ter je obsegala v glavnem pouk petja. Takšni nastopi, kot so naši, pa imajo namen, da razširijo otrokovo obzorje, da ga naučijo pravilnega sprejemanja glasbe, da ga navdušijo tudi za samostojni glasbeni pouk.«
Nastopi bodo sledili tudi na šolah na Goriškem in Tržaškem.
»Želimo si, da bi te naše nastope poslušalo čim več otrok. Njim in njihovi miselnosti prilagajamo tudi programe, v katere bomo vključili tudi nekaj, za kvartete prirejenih ljudskih pesmi.«
Tokratni nastop v Špetru Slovenov ima v ozadju še skrito željo, da bi se namreč tudi tam ustvaril kak domači glasbeni ansambel. »Gojencev je tam kar lepo število. Prav bi bilo, da bi prišli tudi do svoje glasbene skupine. Na vsak način pa smo optimisti glede naše bodoče dejavnosti, saj smo doživeli že lepe uspehe in priznanja od občinstva. In če bodo naši nastopi na slovenskih in italijanskih šolah uspeli tako, kot si želimo, bomo lahko samo zadovoljni.«
NEVA LUKEŠ
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Giardini di piet-
ra, vojni, ZDA 1987, 111’; r. Francis Ford Coppola; i. James. Caan, Anjelica Huston.
NAZIONALE IV - 16.15, 22.00 Lunga vita alla signora, dram., It. 1987, 130'; r. Ermanno Olmi; i. Marco Esposito, S. Brandalise.
EKCELSIOR I - 16.00, 22.15 Oci ciornie, It., 1987, r. Nikita Mikhalkov; i. Mar-cello Mastroianni, Silvana Mangano.
FENICE - 17.00, 22.15 Scuola di ladri 2, kom., It. 1987; r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, Massimo Boldi, Lino Banfi.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 007 Zona pericolosa, akc., VB 1987; 100’; r. J. Glen; i. Timothy Dalton, Maryan D’Abo.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Gli occhiali d'oro, dram., It. 1987, 100'; r. Giuliano Montaldo; i. Philippe Noiret, Rupert Everett, □
MIGNON - 16.00, 22.15 Ouarto proto-collo, krim.i r. John Mackenzie; i. Michael Caine, Pierce Brosnan.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 La časa 2, srh., ZDA 1986, 84'; r. Sam Raimi; i. Bruce Campbell, Sarah Berry.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Una notte in Transilvania, fant., ZDA 1987; r. R. De Luca; i. Jeff Goldblum, Ed Begley jr.
EDEN - 16.00, 22.00 II profumo del male, porn., □□
EKCELSIOR II - 16.30, 21.45 Giulia e Giulia, It. 1987, 97'; r. Peter Del Monte; i. Kathleen Turner, Sting, Gabriel Byr-ne, Gabriele Ferzetti.
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.00 Peter Pan, ris., prod. Walt Disney.
CAPITOL - Danes zaprto. Jutri, ob 16.00, 22.00 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Randa Haines; i. William Hurt, Marlee Matlin.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Good Mor-ning Babilonia, dram., It./Fr. 1987, 117'; r. Paolo in Vittorio Taviani; i. Vincent Spano, Greta Scacchi.
RADIO - 15.30, 21.30 Telefone rosso, porn., □ □
včeraj - danes
Danes, SREDA, 14. oktobra
KALIST
Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 17.23 - Dolžina dneva 11.04 - Luna vzide ob 22.12 in zatone ob 14.03.
Jutri, ČETRTEK, 15. oktobra
TEREZIJA
PLIMOVANJE DANES: ob 10.02 naj-višja 22 cm, ob 21.10 najnižja -23 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,8 stopinje, zračni tlak 1009,9 mb narašča, veter 8 km na uro jugovzhodnik, vlaga 75-odstotna, dežja je padlo 1,6 mm, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 20,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marco lurhan, Fran-cesco Fieramosca, Elisa Petranich, Ric-cardo Corrado, Ženo di Pretoro.
UMRLI SO: 74-letni Ferdinande Kovačič, 85-letna Anna Pertot, 82-letni Carlo Eppinger, 75-letni Francesco Canciani, 80-letna Giustina Vouk, 72-letni Floriano Alessio, 56-letna Maria Rocco, 90-letna Irma Pavanello vd. Bertolo, 47-letni Ful-vio Milini, 42-letni Vinicio Rauber, 82-letna Giustina Zobec vd. Zobec.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. oktobra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severa 112, Ul. Baiamonti 50.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severa 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
VERDI
Operna sezona 1987/88. Pri blagajni gledališča (tel. 631948) je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrjevanje starih. Otvoritev sezone bo v torek, 20. oktobra, z Bizetovo opero CARMEN. Dirigent H. Soudant, režiser P. VVerhahn.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88: v teku je vpisovanje novih abonmajev in potrjevanje starih pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 69406).
LA CONTRADA - TEATRO CRIS-TALLO
Nocoj ob 20.30: UN BIGLIETTO DA MILLE CORONE delo Carpinterija in Faragune. Režija Francesco Macedonio.
razstave
Glasbena matica Trst - Koncertna sezona 1987/88: informacije, vpisovanje abonmajev in potrditev starih sprejema pisarna GM od 10. do 12. ure (tel. 418605), Ul. R. Manna 29.
prispevki
Ob 2. obletnici smrti dragega moža Pe-pija Rasonija daruje žena 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Gastoneja Mennuccija darujeta Marjan in Sonja Kosmač 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu in 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V spomin na Marinko Theurschusch daruje družina Pisani 40.000 lir za popravilo zakristije na Repentabru.
razne prireditve
KD I. Grbec - Skedenj priredi v soboto, 17. t. m., ob 20.30 KONCERT MPZ M. PERTOT IZ BARKOVELJ. Vabljeni!
V soboto, 17. t. m., ob 20.30 bo nastopila v Bazovskem domu Seniorska dramska skupina SKD Tabor z Opčin z BESEDO in OPERETO.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu - Ciklus otroške urice v NŠK - Z Janežem Bitencem se naučimo novo pesmico. Skupaj bomo peli in se zabavali v petek, 16. t. m., ob 17. uri v prostorih NŠK, Ul. sv. Frančiška 20/1. Podelili bomo tudi nagrade lanskoletnega natečaja o vtisih iz otroških uric. Vabljeni osnovnošolski otroci.
SKD Barkovlje sporoča, da bo jutri, 15. t. m., ob 20.30 redna odborova seja.
razna obvestila
KRUT obvešča udeležence tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu, da je odhod avtobusa jutri, 15. t. m., ob 14.30 s Trga Perugino.
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, priredi tečaj latinskoameriških in modernih plesov. Za informacije tel. na št. 69297 in 415797.
izleti
KD Primorsko prireja izlet v Dolomite (Prelaz Mauria, Sappada) v nedeljo, 18. t. m. Prostih je še nekaj mest. Pohitite! Vpisovanje pri Danici Smotlak, tel. 232114.
čestitke
Danes slavita na Krmenki srebrno poroko MIRANDA in AVGUŠTIN JERMAN. Obilo sreče in zdravja jima iz srca želita teta Jolanda z družino, posebno pa mali Aljoša.
mali oglasi
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik: od 17.00 do 20.00
V	umetnostni galeriji Cartesius bo od sobote, 17., do 29. t. m. razstavljala svoja dela slikarka ELISA MESTRONI. Razstava bo odprta po običajnem urniku.
V	prostorih tržaške pokrajine - Trg V. Venelo 4 - razstavlja do 17. t. m. slikar Carlo CASETT1.
V	umetnostni galeriji Al Bastione bo
do 22. oktobra razstavljal svoje akvarele Pietro COELLI.
V	Debenjakovi galeriji v Kanalu je odprta vsak dan razstava M. BAMBIČA ob »Kogojevem kulturnem dnevu 1987«.
V	umetnostnem ateljeju Nadie Bas-sanese je odprta razstava Tullia PERI-COLIJA.
V	Prosvetnem domu na Opčinah priredi Tabor mladih razstavo grafik NAB-REŽINSKEGA ATELJEJA. Otvoritev bo v petek, 16. t. m., ob 20. uri. Razstava bo odprta do 23. t. m. od 18. do 20. ure.
PRODAM moped morini oxford 50 kub. cm, letnik 86, v dobrem stanju. Tel. 208272 od 9. do 12. ure in 208771 od 19. do 20. ure.
IZKUŠENA PRODAJALKA oblačil s priporočili in znanjem slovenščine in hrvaščine ter šivilja tudi za kožuhe išče zaposlitev samo v jutranjih urah. Zajamčena resnost. Tel. 225946.
PRODAM zazidljivo zemljišče v vasi Kraglje pri Dolini. Tel. v večernih urah na št. 826459.
PRODAM stilno pohištvo: divan, dva fotelja in mizico, stilno jedilnico s kristalno biblioteko ter orehovo zakonsko spalnico. Tel. 43463 od 14. do 16. ure.
PRODAM po ugodni ceni nov strojček rowenta za kuhanje kave ekspres. Tel. ob uradnih urah na št. 0481/32844.
NA RAZPOLAGO je še nekaj mest za tečaj nemščine, primeren za višješolce. Traja do konca maja, enkrat tedensko po eno uro in pol. Cena 230.000 lir. Za informacije tel. na št. 578042.
MLAD SLOVENSKI PAR kupi hišico na Krasu, tudi potrebno popravil. Tel. 815701 ob večernih urah.
PRODAM opel kadett GSI 1800 rdeče barve, prevoženih 29.000 km. Tel. na št. 226517 ali 226609.
DARUJEM otroku ali ljubitelju živali črno mucko, staro 60 dni, ljubeznivo in navajeno na dom in snago. Tel. 815824.
PODJETJE s sedežem v Vidmu išče tri prodajalce za Trst in Gorico za naslednje sektorje: nizkogradnja, gradbeništvo in pristaniške dejavnosti. Tel. na št. 0432/675752 ob uradnih urah.
PRODAM alfa romeo 33-1300, rabljen 7 mesecev, prevoženih 16.000 km. Tel. 225058 po 20. uri.
PRODAM travnik v bližini Ricmanj: Tel. 228505.
V SEŽANI prodam ali zamenjam novo 3-s6bno konfortno stanovanje za enako ali manjše v Trstu ali okolici. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Stanovanje".
PRODAM kawasaki KH 400, letnik 1981, zelene barve, v odličnem stanju, prevoženih 7.800 km, samo za 1.200.000 lir. Tel. 228779.
menjalnica
13.10.1987
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona .... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1300.—	Japonski jen................ 8.—
718.—	Švicarski frank ............ 866.—
213.—	Avstrijski šiling............. 101,50
637.—	Norveška krona ................ 194.—
33,50	Švedska krona............... 202.—
2135.—	Portugalski eskudo......... 9.—
1900.—	Španska peseta.............. 10.—
185.—	Avstralski dolar ........... 890.—
8.—	Debeli dinar.................... 1,30
980.—	Drobni dinar................... 1,30
Rfll/R BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE D^IIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131
CENTER ZA NEMŠKI JEZIK
TRST - Ul. Valdirivo 30 - Tel.: 68431
VPISOVANJE V TEČAJE NEMŠKEGA JEZIKA ZA LETO 1987/88
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
za odrasle do višje stopnje □ za otroke osnovnih šol □ za dijake srednjih šol Posebni tečaji za konverzacijo, komercialno poslovanje in prevajanje.
Urnik vpisovanja vsak dan od 17. do 19. ure (razen sobote)
________________ti in morje________vojkocoua
Priprava plovil za zimo zahteven, a obvezen posel
jenska in njena stvarnost
Revije predvsem zaradi reklame
Z nedeljsko regato se je v bistvu končala letošnja navtična sezona. Na morje se bodo v prihodnjih mesecih podali le redki zagnanci in ribiči, večina bo raje čakala na prve izdatnejše spomladanske otoplitve. Večina dopustniških kapitanov torej pripravlja svoja plovila za dolgo zimsko spanje. Nihče seveda nima absolutnih receptov za prezimitev, z izkušnjami, ali bolje rečeno s stroški zaradi okvar, si je večina že pridobila prepotrebno znanje. Vseeno ne bo odveč nekaj napotkov za vse tiste, ki si niso še povsem na jasnem, kaj je treba storiti, da bo plovilo brez večje škode prebrodilo dolgo zimsko mrtvilo.
S krovom motornih čolnov in gliserjev nimamo večjih težav, pri jadrnicah pa moramo zaščititi vse škripce s predpisanimi mazivi, predhodno pa jih moramo seveda prečistiti s sladko vodo. Kjer je mogoče, te drage naprave kar snamemo. Prav tako je priporočljivo, da snamemo kompas, ki ga moramo doma shraniti daleč od elektromotorjev in železnih predmetov. Obvezno pa mora romati domov vsa draga elektronska oprema, od sonarja do radijskega oddajnika. Prav tako bomo z jamborja sneli anemometer, da mu zimski vetrovi ne skrajšajo življenjske dobe. Vse zunanje kovinske dele bomo premazali z zaščitnimi anti-korozivnimi sredstvi. Prav pridejo razni sprayi, ki jih rabimo za zaščito avtomobilske karoserije na posoljenih cestah, saj so precej cenejši od navtičnih.
V podkrovju ni bistvenih razlik med kajutni-mi jadrnicami in motornimi čolni, saj se ti zaprti prostori že po nekaj tednih navlažijo, da v njih zaudarja po plesnobi. Domov bi morali torej 'odnesti vse, kar vpija vlago. V prvi vrsti žimnice iz peneče gume, vzglavnike in seveda spalne vreče ter morebitne vrvi, na jadrnicah pa tudi jadra. Prav tako so skrajno vprašljivi topli podi, ki jih najdemo na italijanskih plovilih. Teh seveda ne bomo sneli, če so prilepljeni. Oprali jih bomo s preparati proti plesnobi, saj bomo duh po dizin-fecijskem sredstvu spomladi lažje odpravili kot smrad po plesnobi.
Dobršen del te opreme pa bi lahko kar pustili v podkrovju, če bomo v njem preprečili kondenzacijo vlage. To lahko storimo z dragimi pripomočki, ki jih kupimo v vsaki boljši trgovini z navtično opremo. V podkrovju pa moramo imeti kar precej posod s kristali, ki vpijajo vlago. Ceneje se bomo izmazali, če bomo pod strop kajute privezali več vrečk s kalcijevim kloridom, ki ga lahko kupimo v vsaki drogeriji. Kalcijev klorid je med drugim tudi blago razkužilo, kar bo prav tako preprečilo nastanek plesnobe. Tako opremljeni smo torej lahko gotovi, da bomo za daljše
obdobje preprečili vlago v podkrovju zaradi kondenzacije. Vsekakor ne bo odveč, da bomo občasno kljub kalcijevemu kloridu prezračili podkrovje, a to samo ob burji, da ne bi ob vlažnem južnem vremenu še poslabšali položaja.
Vrvi in jadra bomo seveda pred zimo splaknili pod tekočo vodo in skrbno posušili ter spravili v suh in temen prostor, saj vrvem in jadrom škodijo ultraviolični žarki.
Po vsem tem nas čaka še konzerviranje motorja. Kdor ima krmni motor, ga bo seveda odnesel domov. Manjše motorje lahko kar sami konzerviramo, večje in seveda dražje pa dajmo raje specializirani mehanski delavnici. V glavnem moramo pri krmnih motorjih skrbno sčistiti vso sol. To bomo najlažje storili, če bo motor vsaj četrt ure deloval v sodu s sladko vodo. Za motorje na vodno hlajenje mora v sod pritekati po vrtni cevi hladna voda. Motor ugasnemo s prekinitvijo dotoka goriva, da ne ostane v vplinjaču niti kapljica mešanice. V nasprotnem primeru se nam bo olje v vplinjaču strdilo, da se bomo morali pošteno potruditi, če ga bomo hoteli očistiti v začetku sezone. Mazivo v motorjevi »nogi« zamenjamo, kot zadnje pa poskrbimo za konzerva-cijo batov. V trgovini kupimo za ta namen izdelano olje. Snameno svečke in z injekcijsko brizgalko vbrizgnemo v vsak bat po 1 kubični centimeter olja. Svečke spet privijemo in brez kontakta skušamo prižgati motor, da se ob pomikanju valjev olje razmaže.
Z notranjimi motorji so seveda večje težave, da raje konzervacijo prepustimo specializiranemu mehaniku. Kdor pa ima dovolj mehanične žilice, je lahko tudi temu kos, seveda če ima opravka z motorji do 20 KM. Da preprečimo morebitno zmrznjenje hladilne vode v odprtem sistemu, bomo s prižganim motorjem zaprli dovod vode, motor pa takoj ugasnili, ko neha iztekati voda iz motorja. Bolj pikolovski lahko hladilni sistem napolnijo s protizmrzovalno in antikoro-zivno tekočino, če snamejo cev z vstopnega ventila in jo ponovno nataknejo, ko po njej priteče antifriz. Seveda je to le prvi del zamudnega posla. V bate je treba vbrizgniti konzervirno olje, po možnosti sneti vsaj alternator, prav. tako moramo odnesti domov tudi akumulator. Nič čudnega, da se le redki spuščajo v take posle in da raje občasno prižgejo motor. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je treba motor vsaj nekaj časa postaviti v brzino, s prostim tekom namreč vijak, reduktor in os mirujejo. V glavnem naj bi to bili splošni napodki za prezimovanje plovil, seveda vsak dopustniški kapitan ima še druge recepte.
Ko bi zanimanje za žensko problematiko merili po številu ženskih revij, tednikov ali mesečnikov, ki so prvenstveno namenjeni bralcem ženskega spola, bi Italiji, verjetno celo v svetovnem merilu, pripadel zavidljiv primat na tem področju izredno angažirane države. Ne samo, da vrsta revij izhaja dokaj uspešno že veliko let, temveč so na jesen zagledale luč sveta nove; nekatere so izvirne, druge že uveljavljene revije drugod, večinoma v Franciji, ki so jim v Milanu nadeli novo, italijanskemu tržišču primernejšo preobleko. Pomembno pa je dejstvo, da so bile babice pri zelo oznanjenih in temeljito pripravljenih porodih močne založniške hiše, ki med drugim izdajajo že druge ženske revije.
Pojav (saj so v Milanu na začetku jeseni predstavili kar tri nove revije in posebno žensko številko četrte) je zanimiv z več vidikov. Najprej pa moramo vsaj na kratko predstaviti novoro-jenke: začnimo z Evo, ki bi prvo mesto zaslužila že zaradi imena, sicer pa jie to mesto pritiče, ker je edini novonastali tednik. Izdaja ga založnik Rusconi, ki je tudi lastnik Gioie; vendar ima z novo revijo povsem drugačne načrte, saj si je za oznako Eve izbral geslo »prvi italijanski ženski tednik, ki prinaša mnenja«. Direktor Frances-co Cevasco je bil na predstavitvi revije še jasnejši: »Zame moda skorajda ne obstaja, namenjena ji je samo priloga. Slediti mislim aktualnim dogodkom, posredovati splošno informacijo, kroniko ...«
Ostala dva dojenčka, ki sta precej zajetnejša, sta mesečnika in sta sad sodelovanja s tovrstnimi francoskimi revijami. Ona oziroma Elle je predvsem v francoski izdaji znana po vsem svetu prvenstveno kot glasnica francoske mode. V Italiji revijo izdaja založba Rizzoli, ki je vsaj kar se prodaje tiče, že dobro zastopana s tednikom Arniča. Po izjavah odgovorne urednice Carle
Sozzani se italijanska inačica ne bo veliko razlikovala od matične, le da bo bolj poudarjala italijanski okus na vseh področjih (beri, da bo oglašala tudi italijansko modo); vsekakor pa se bo Carla Sozzani zavzemala za »prijetno, pozitivno, optimistično revijo«.
Odraz francosko-italijanskega sodelovanje je tudi mesečnik Marie Claire s pripisom Donna-piu, za katerega skrbi založba Mondadori, ki izdaja eno najstarejših in doslej med najbolj uspešnimi ženskimi revijami - Grazio. Odgovorna za nov mesečnik je Vera Montanari, ki jo označujeta večja odločnost v načrtih in zaupanje v ženske. Dejala je namreč, da so italijanske ženske dandanes zelo podkovane v številnih argumentih in zato potrebujejo drugačne revije, take, ki bi jih informirale in ne samo prikazovale lepe, a povsem irealne ženske like.
In samo še omemba četrte novosti: septembra je kot priloga pri reviji Capital izšla Ženska Capital, namenjena seveda prvenstveno ženskam, ki v raznih podjetjih zavzemajo visoke položaje. Daši bi lahko izzvenelo kontradiktorno, pa je mogoče prav ta priloga najstvarneje spregovorila o tradicionalnih ženskih problemih, kot je na primer odnos ženska - delo. Nastanku ostalih je namreč predvsem botrovala ugotovitev, da reklamni sektor še ni nasičen in da se lahko najbolje širi na ženskem tržišču. Zato najbolj pesimistični opazovalci fenomena niti ne razpravljajo o profilu bralk, katerim naj bi bile nove in tudi stare revije namenjene, temveč o velikosti reklamne torte, ki si jo lahko razdeli še veliko lačnih interesentov. Paradoksalno ali ne, ženske revije takega tipa bi lahko obstajale tudi brez bralk; vendar pa prodaja prvih številk kaže, da so nove revije krepko podprle tudi ženske.
današnji televizijski in radijski sporedi
7.15	Inf. oddaja: Uno mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nadaljevanka: La valle del piop-pi (18. del)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Pronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Izobraževalna oddaja: Zvok in podoba - Glasbeni instrumenti
T6.00 Risanka: Scooby Doo
17.00	TV film: Rasmus e il vagabondo (2. in zadnji del)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: G.B. Show n. 6
22.15	Dnevnik
22.25	Filmske novosti
22.30	Rubrika: Športna sreda - boks, Gomes-Lupino in EP v nogometu, Danska-Galles
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
4T RAI2
11.05	Dokumentarec: Vaminahua
11.30	Risanka: Mostri in concerto
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nad.: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nan.: Bert D'Angelo superstar
15.25	Film: I deportati di Botany Bay (pust., ZDA 1952, r. John Farrow, i. A. Ladd, J. Mason)
16.55	Rubrika: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nan.: I racconti del maresciallo
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	TV film: La collina del diavolo (dram., r. Vittorio Sindoni, 1. del)
22.00	Dnevnik - nocoj
22.15	Nanizanka: Investigatori dltalia
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.30	Film: II servo (dram., ZDA 1963, r. Joseph Losey, i. Dirk Bogarde, Sarah Miles)
PRAI 3	~j
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridia- ■ na - Srečanje s filmom doma
14.00	Dok.: Kako preživeti danes
14.30	Variete: Jeans 2
16.00	Športna oddaja: Fuori campo
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Koncert: Cristiano Malgioglio
20.05	Izobraževalna oddaja: Osvojena
medicina. Zdravniki, bolniki in bolezni v devetnajstem stoletju -Zmagoslavje medicine
20.30	Film: Marnie (krim., ZDA 1964, r. Alfred Hitchcock, i. Sean Con-nery, Tippi Hedren)
22.35	Dnevnik - nocoj
22.45	Informativni tednik: Samarkanda - Stičišče
23.40	Aktualno: Visitors. Srečanja s tujimi pisatelji - Edmond Jabes
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Deželne vesti
jjjf RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik. Mostovi
10.40	Matineja. Baletna oddaja: B. Kantušer - Flamska legenda (posnetek predstave baleta SNG Maribor)
17.10	TV mozaik (pon.)
17.30	Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine (8. del)
17.45	Otroška nadaljevanka: Odprava zelenega zmaja (Slavko Pregl, r. Staš Potočnik, i. Peter Ternovšek, Gorazd Lemajič)
18.15	Izobraževalna oddaja: Tovarna prihodnosti - Poslovno računalništvo
18.45	Risanka
18.55	Videostrani
19.00	Obzornik
19.25	Zrno in vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Film tedna: Mačka na vroči pločevinasti strehi (dram., ZDA 1958, r. Richard Brooks, i. Paul Newman, Elizabeth Taylor, Buri Ives)
21.55	Aktualno: Mednarodna obzorja
22.35	Dnevnik
^jP) TV Koper__________________
14.00	TVD Novice
14.10	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nad.: I promessi sposi (3. del)
16.00	Otroški spored
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Iz Trsta bo krenila protijedrska turneja
TRST — Ob prvi letošnji premieri SSG (pripravila Ani Pertot)
TRST — V Slovenskem klubu o znanstveni raziskavi TRST — Guido Antoni otvoril sezono Galerije Tribbio
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Variete: Sotto le stelle
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Šport: kvalifikacijska tekma za EP v nogometu, Jugoslavija-Se-verna Irska (prenos iz Sarajeva)
23.30	Dokumentarec: Ljubitelji narave
ijf| CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke: Caffelatte, The Littlest, Pepero
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: II fidanzato di tutte (kom., ZDA 1955, r. Charles Walters, i. Frank Sinatra)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Fuga di mezza-notte (dram., VB 1977, r. Alan Parker, i. Brad Davis, Randy Ouaid)
22.45	Dossier o filmu Fuga di mezzanotte
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Filmska rubrika
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
[	RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film:	Umberto D
(dram., It. 1952, r. Vittorio De Sica)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vidni troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Creamy, Juny Peperina, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle del pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: Il Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: OK il prezzo e giusto
22.30	Film: Il grande giorno di Jim Flagg (vestern, ZDA 1969, r. Burt Ken-nedy, i. Robert Mit-chum)
0.15 Filmska rubrika 0.45 Nanizanki: Shannon, 1.3511 Santo
ITALIA1
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.15	Wonder Woman,
10.00	Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia
Rockford, 12.55 Tre ctiori in affitto
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: M.A.S.H.
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Pollyan-na, Holly e Benji, Jem
18.00	Nanizanke: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch,
20.00	Teneramente Li-cia, 20.30 A Team,
21.30	Riptide
22.30	Tednik: Ciak... si gira
23.30	Film: La volpe (dram., ZDA 1968, r. Mark Ry-dell)
1.30	Nan.: La strana coppia
fgUl(°M TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Signore e padrone, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanka: Ken il guer-riero
14.00	Nanizanka: Ai confini della notte
15.00	Nadaljevanka: Signore e padrone
16.30	Risanka: Ken 11 guer-riero
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: La cagna (kom., It.-Fr. 1972, r. Marco Ferreri, i. Marcello Mastroianni)
22.15	Nanizanka: Gioco di coppie
22.45	Šport: tenis
23.45	Nanizanka: Al banco della difesa
0.45 Film: Una časa per tut-ti (dram., ZDA 1975, r. Robert Day)
^ TELEFRIULI
13.00	Dokum. o Italiji
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Risanka: Sampei
15.00	Nanizanka: Brothers and Sister
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nad.: AlFombra della grande guercia
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem.
20.00	Rubrika o medicini
20.30	Nad.: Ligabue
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
[ ^ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Oddaja iz Kanalske doline: Bom naredu stazice; 8.40 Glasbeni almanah; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Sreden-ski zbornik: Ženska in naš danes (1. del); 12.00 Zrcalce, zrcalce, povej!;
13.20	Moški zbor Mirko Filej iz Gorice, vodi Zdravko Klanjšček; 13.40 Glasbene skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Od Milj do Devina; 14.40 Skice; 15.00 Roman: Pod svobodnim soncem (8. nad.); 15.10 Zbornik (2. del); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Pianist Andrea Rucli; 18.00 Tržaška pisma Vuka Ka-radžiča; 18.20 Glas. skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano; 10.40 Lokalne postaje; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Mehurčki;
14.20	Glasbena mladina; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Ansambel Fantje z vseh vetrov; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Dirigenti - Bernard Bernstein; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, zanimivosti in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 18.00 Naj zvoki zaigrajo; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek, nato prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Dober dan; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Rubrika: Jezikovna pravila; 11.15 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Sintonizirani; 17.00 Bubbling; 17.33 Aplavz za...; 18.00 Ghetto Blaster; 18.33 Glasba; 19.00 Glasbena obzorja; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 17.00 Glasbeni informator; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Aktualno: Ostali Trst - L' altra Trieste; podnevi in ponoči povezuje oddaje glasba.
Sodne prijave 32 politikom in 8 funkcionarjem
Sodišče raziskuje način razdeljevanja bencinskih bonov proste cone
Dvaintrideset goriških politikov ter gospodarstvenikov in osem državnih funkcionarjev carinske uprave se bo moralo pred sodnikom zagovarjati zaradi upravljanja bonov proste cone za bencin. Goriški preiskovalni sodnik Sergio Gorjan je vsem štiridesetim poslal sodno obvestilo. Prva zaslišanja se bodo pričela 20. oktobra in so na programu do konca meseca.
Kdo so ti politiki in gospodarstveniki? To so člani upravnega odbora Goriškega sklada pri Goriški trgovinski zbornici. Tako tisti, ki zastopajo razne gospodarske kategorije kot zastopniki Goriške pokrajine, Goriške ter Sovo-denjske občine in Deželne uprave, ki sedijo v upravnem svetu Goriškega sklada.
Ta ima nalogo, da deli kontigente proste cone. Med temi tudi bencin. Kot je znano dobivajo prebivalci go-riške ter sovodenjske občine določene kontingente bencina proste cone po znižanih cenah. Polovico tega kontingenta dobijo prebivalci drugih občin na Goriškem. Že več let nazaj so nekatere dodatne kontingente dobile tudi nekatere ustanove, kot so sindikati ter nekateri državni uradi. Med temi tudi Carinska uprava v Gorici ter urad UTIF iz Vidma. Prvim so kontingent dali ker ima Carina ločene urade v Gorici in Tržiču, drugim pa ker so iz Vidma prihajali v Gorico nadzorovat proizvodnjo v tovarnah likerjev in slaščic, ki so imele kontingente proste cone.
V šestih letih, od 1977 do 1982, je Trgovinska zbornica dala Carini in uradu UTIF bone za 31.500 litrov ben-
cina proste cone. Do prijave je baje prišlo po preiskavi, ki jo je uvedla Finančna straža. Ta meni, da upravitelji Goriškega sklada niso ravnali v skladu z zakonom in da so oškodovali državno upravo.
Sodišču so prijavljeni člani upravnega odbora Goriškega sklada iz raznih časovnih obdobij Italo Attoni, Ivano Blason, Edoardo Bressan, Bruno Brunello, Gianfranco Carmignato, Ita-lico Chiarion, Aldo Colleoni, Sergio De Dottori, Janko Cotič, Remo Devetak, Mirto Dri, Dario Drufuca, Sergio Fornasir, Nilo Forcessini, Vladimir Klemše, Antonio Jakončič, Mario Le-ardi, Bruno Longo, Delio Lupieri, Gi-orgio Milocco, Giorgio Orsini, Oskar Pavletič, Silvino Poletto, Nazario Romani, Luciano Sacchetti, Antonio Sca-rano, Mario Stoppani, Mario Tacchino,
Giovanni Vianello, Marko VValtritsch, Armando Zandomeni in Lanfranco Zu-calli. Gori imenovani pripadajo vsem političnim strankam oziroma strokovnim organizacijam. Prijavljeni so zato ker so na raznih sejah odbora Goriškega sklada sprejeli sklepe o podelitvi prej omenjenih kontingentov bencina.
Istočasno so bili prijavljeni sodišču tudi carinski predstojniki Salvatore Berte, Rosario Magliarditi in Tullio Rodda ter funkcionarji videmskega urada UTIF Luciano Castellani, Giuseppe Reale, Giovanni Dapas, Raffaele Rocco in Claudio Buda.
Dodajmo še, da je pred leti bil sprožen podoben postopek proti takratnim upraviteljem Trgovinske zbornice, ki so bone proste cone dali sindikatom in še nekaterim drugim uradom. Takrat so bili upravitelji Trgovinske zbornice oproščeni že v preiskovalni fazi.
Nič več proste cone v Livignu?
Znano je, da v Rimu obstajajo nekatere težave z obnovo zakona o goriški prosti coni, ki bo zapadel konec letošnjega leta. V sami Gorici ni soglasja o tem kakšna naj bo vsebina zakona. Vrh vsega pa Trst in Videm gledata z zavistjo na Gorico.
S podobnimi težavami se ubadajo v Livignu, kraju na italijanskem ozemlju ob meji s Švico. Ker je Livigno odrezan od italijanskega ozemlja je dobil posebne carinske pravice že v Napoleonovem času leta 1805. Avstrijci in zatem Italijani so zakon podaljšali. V Livignu imajo polno prosto cono. Ni nakazil. Zaradi tega tja prihajajo italijanski turisti, da kupijo marsikatero blago, ki ni obteženo z davki in carino.
Sedaj pa je neki sodnik v Tiranu, kraju nedaleč od Livigna, kjer pa ne velja režim proste cone, menil, da je zakon o tej prosti coni protiustaven in stvar predal ustavnemu sodišču. Sodnik meni, da ni več razlogov, da bi v Livignu bila taka prosta cona.
S Slovensko filharmonijo in kvartetom Smetana
Novogoriški Kulturni dom začel koncertno sezono
Otvoritveni koncert glasbene sezone za rdeči glasbeni abonma je pripadal simfoničnemu orkestru Slovenske filharmonije (v petek, 9. oktobra) z dirigentom Milanom Horvatom in solistom violončelistom Milošem Mlejnikom. Številne poslušalce je prevzela že prva točka sporeda, Slike, ki izginjajo - Pavla Mihelčiča. Delo odlikuje svežina in motivična domiselnost, ki so jo izvajalci uspešno prenesli do poslušalcev. Posebej je potrebno izpostaviti živahen ritmični utrip in tehnično preciznost izvajanja tolkal. Občinstvo je navzočega skladatelja nagradilo z zasluženim aplavzom.
V drugi točki, Koncertu za violončelo in orkester v a-molu, op. 129, je zablestel solist Miloš Mlejnik, ki je ponovno pokazal svoj tenkočutni poustvarjalni dar. Žal orkester njegovi mu-zikalnosti ni bil vedno kos. Njegova igra je bila bleda, dvogovor s solistom raztrgan. Anemičnost orkestrašev se je nadaljevala tudi v poslednji točki sporeda, v Simfoniji št. 7 v A-duru, op. 92, Ludvjiga van Beethovna in šele v 3. stavku je glsbenikom uspelo raztrgati mreno, ki je zastirala polnejšo zvočnost.
Koncertu ljubljanskih glasbenikov se je že v ponedeljek, 12. t. m., pridružil prvi koncert za zeleni glasbeni abonma. Tokrat so se novogoriškemu občinstvu predstavili gosti iz Prage, kvartet Smetana, ki ga sestavljajo vrhunski češki solisti. Za svojo turnejo po Sloveniji (nastopili so tudi v Ljubljani in v soboto na dvorcu Zemono) so izbrali repertoar, ki vključuje pomembnejša dela za tovrstno sestavo: Beethovnov Kvartet št. 1 v F-duru, op. 18, Smetanov Kvartet v d-molu, op. 2 in Janačkov Kvartet št. 2 Intimna pisma.
V naših gostilnah tudi dvojezična davčna potrdila
TRATTORIA - GOSTILNA
Peric Branco
34070 DOBERDO’ DEL LAGO (GO) - DOBERDOB
Via-Ul. Prešeren, 10 - Tel. (0481) 78117
Dom. fisc. Via Prešeren 12 - Marcottini - Poljane
God. Fisc. PRCBNC53A11 D312E Part. IVA 00154540314
RICEVUTA FISCALE DAVČNO POTRDILO Art 1 . D.M. 13.10.79	XAR	JV« 33526	/86
Data - Datum		Numero - Št.
		)> jf,
Natura qualita e quantit& dei sarvizi
Pane e coperto Kruh in postrežba
Bevande - Pijače . .
Antipasti - Predjedi
Primi - Prvi obrok
Secondi - Drugi obrok
Contorni - Prikuhe
Formaggi - Sir .
Dolce - Pecivo .
Frutta - Sadje .
Caffe - Kava
Liguori - Likerji
TOTALE CORRISPETTIVO SKUPNI ZNESEK
(IVA inclusa - vključena)
IŠaJD
JSŽJ&O

Annotazioni - Beleške
Autorizz. del Min. delle Finanze n. 364526 Div. XIII del 13.10. 1979 Graflca Gorlziana - 34170 Gorlzla, Via della Croce 1 - P. I. 00041040312
Pred nekaj dnevi smo v gostilni Peric na Poljanah dobili priloženo dvojezično pobotnico, ko smo gostilničarja vprašali za račun. Kot lahko ugotovimo je na tej pobotnici (ricevuta fiscale - davčno potrdilo) vse lepo napisano dvojezično, italijansko in slovensko. Gostilničar je tako ugodil zakonskim predpisom, ki predvidevajo, da mora biti na davčnem potrdilu vse napisano v uradnem italijanskem jeziku. Dodal pa je tudi slovenski prevod vseh postavk. S tem se ni pregrešil proti nobenemu zakonu, pošteno pa je vsem klientom povedal, da je Slovenec in da je ta gostilna v slovenski vasi. Klientov pa ima veliko tako med Italijani kot med Slovenci.
Tako je tudi prav. Marsikdaj pa ko gremo v kako drugo gostilno na tržaškem ali goriškem Krasu bomo zaman čakali na podobno dvojezično potrdilo. Marsikdaj nam drugače prijazen natakar ne bo znal niti povedati kako se v našem in njegovem slovenskem jeziku reče tej ali drugi jedi. Kaj ko bi se vsi držali načela, da moramo biti mi prvi, ki uvajamo dvojezičnost, ne da bi nanjo čakali od zgoraj?
Zadovoljstvo v tržiški luki
Ugoden 9-mesečni obračun delovanja pristanišča
Kljub rahlemu upadu prometa v mesecu septembru so v tržiškem pristanišču v prvih devetih mesecih letos dosegli zadovoljive rezultate ^glede količine pretovorjenega blaga. Še posebno zadovoljivi so podatki blaga, ki ga je manipulirala pristaniška družba. Na osnovi teh podatkov računajo, da bodo že ob koncu oktobra izenačili količino v vsem letu 1986 pretovorjenega blaga, ki se je skukala nekaj nad poldrugim milijonom ton.
Skupno je v prvih devetih mesecih priplulo v tržiško luko .milijon 680 tisoč ton blaga, na odhajajoče ladje pa so ga natovorili skupno skoraj 108 tisoč ton. Všeto je tudi kurilno olje za potrebe termoelektrarne ENEL, ki ga raztovarjajo ladje neposredno v rezervoarje centrale. Brez te in drugih postavk, ki ne zahtevajo posega pristaniške družbe, so podatki za prvih devet mesecev sledeči. Raztovorili so milijon 273 tisoč ton proti lanskim 986 tisoč (s 23-odstotnim porastom), natovorili pa so ga nekaj manj: 66 tisoč v
prvih devetih mesecih letos, 92 tisoč v enakem obdobju lanskega leta. Upad v natovorjenem blagu, ki pa že itak predstavlja dokaj postransko dejavnost v pristanišču, ni zaskrbljujoč, v kolikor gre za nihanje, kakršnim so bili priče že v preteklosti in računajo, da se bo podatek popravil še pred koncem leta.
Po drugi strani so v pristanišču zelo zadovoljni s stalnim naraščanjem prihodov blaga. Največ je premoga za potrebe termoelektrarne (ki predstavlja več kot polovico vsega raztovorjenega blaga), sledi les, za katerega je tržiško pristanišče postalo po količini blaga prvo v Italiji.
Ce pogledamo podatke samo za zadnji mesec, je bil september letos nekoliko skromnejši od lanskega: raztovorili so 85 tisoč ton (lani skoraj^ 93 tisoč), natovorili pa 6 tisoč, približno tisoč manj kot lani. Tudi v tem mesecu je bil na prvem mestu premog, sledili so les, kaolin, žitarice in kemični proizvodi.
Sočasno s shodom žganjarjev v Vidmu
Najboljša žganja naše dežele na pokušnjo v enoteki v Gradišču
Od četrtka do sobote bodo v Vidmu o svojih vprašanjih živahno razpravljali žganjarji iz vse Italije. Gre za trinajsti vsedržavni shod proizvajalcev žganja, specializiranih novinarjev, gastronomov. Govor bo o tej tipični italijanski pijači, ki jo vedno bolj izpodrivajo razne pijače škotskega, francoskega ali ruskega izvora. V zadnjem času pa so italijanski proizvajalci žganja dosegli precej novih uspehov, ker so dali na trg boljša žganja.
Na tem področju seveda prednjačijo proizvajalci iz Severne Italije, od Piemonta do Veneta in Furlanije. V naši deželi imamo kar precej proizvajalcev. Izdelki nekaterih so zasloveli v Italiji in tudi v tujini.
V deželni enoteki La Serenissima v Gradišču ob Soči so že pred leti priredili razstave žganih pijač, ki se proizvajajo v naši deželi. Teh je bilo že nekaj.
Sedaj pa so razstavi dodali še tekmovanje. Jutri zvečer ob 18.30 bodo v enoteki v Gradišču odprli prvo razsta-vo-natečaj žganja, ki se pridela v deželi. Prireditelj je žganja razvrstil v pet različnih kategorij. Vsa dospela žganja bodo na pokušnjo v teh treh dneh v Gradišču. Brez dvoma bodo na obisk prišli tudi udeleženci shoda v Vidmu. V ponedeljek, 19. oktobra, pa se bo sestala komisija izvedencev, ki jo bo vodil Boccin iz Vidma, da bo ocenila razstavljena žganja.
Izbrali bodo tista žganja, ki bodo kasneje na razpolago kupcem v enoteki v Gradišču. Podobno kot najboljša vina iz naše dežele, ki so običajno na voljo v tej enoteki.
Z avtom v drog na Ločniškem mostu
Predsinočnjim nekaj pred polnočjo se je na Ločniškem mostu ponesrečil 55-letni Alfredo Caggioli iz Gorice, Ul. del Prato 3. Mož se je z avtomobilom peljal iz Ločnika proti Gorici. Na most je privozil preveč pomaknjen proti sredini cestišča, tako da se je zaletel v drog razsvetljave, ki je postavljen med obema voznima pasovoma.
Moža so po nesreči prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili rane po obrazu in kolenu desne noge. Okreval bo predvidoma v enem tednu.
Na križišču pri Anconeti v Tržiču sta včeraj navsezgodaj trčila fiesta, ki jo je upravljala 23-letna Paola Lena iz Gorice in alfa 75, za volanom katere je sedel 26-letni Claudio Pian iz Ronk. Ob dokajšnji gmotni škodi na vozilih sta se oba voznika izmazala brez težjih poškodb.
Izgubljeno - najdeno
V uradu mestnih redarjev za izgubljene predmete hranijo: kuverto z 42 slikami, tri motorna kolesa, ženski dežnik, tri moška kolesa, dve denarni vsoti, žensko majico, dve zložljivi in eno žensko kolo, par očal za vid, zapestno uro, več snopov ključev. Predmete lahko prevzame, kdor lahko dokaže, da je njihov zakoniti lastnik.
Glede na mednarodni sloves komornega ansambla smo seveda pričakovali vrhunsko igro, vendar pa le-ta ni bila v vseh skladbah enakomerno prisotna. V uvodnih Beethovnovih zvokih smo le tu pa tam lahko zaslutili skrite glasbene misli tega dunajskega velikana, ki se v omenjenem kvartetu kaže še kot nadaljevalec mo-zartovske govorice. Da so člani kvarteta Smetana mojstri prefinjenega komornega muziciranja, smo spoznali šele v glasbi Bedricha Smetane, da so lahko v tej svoji prefinjenosti tudi barbarsko siloviti, dovolj živahni in osebnostni pa nam je razkrila njihova interpretacija Intimnih pisem Leoša Janačka.
Najbrž bi češki glasbeniki med novogoriškimi poslušalci zapustili veliko prijetnejši vtis, če bi namesto Beethovnovega Kvarteta v program uvrstili še eno kompozicijo domačega avtorja (na primer Dvoržaka), saj očitno njihova uveljavljenost sloni prav na interpretacijah čeških skladateljev.
PATRICIJA RUTAR in TATJANA GREGORIČ
Še en uspeh šahista Pina Lakoviča
Goriški šahovski mojster Pino Lakovič, je spet dosegel pomemben uspeh na tem področju. V dneh od 4. do 11. oktobra je bil v mestu Arco v pokrajini Trento, ter tam sodeloval na 13. trofeji Citta di Arco. Šahisti so sodelovali v različnih kategorijah. Na mojstrskem turnirju je bilo tekmovalcev nad trideset. Bili so iz Italije, Jugoslavije, Nemčije ter Avstrije.
Pino Lakovič je na tem mojstrskem turnirju zmagal. Enako število točk kot on je dobil Zlatko Basagič iz Sarajeva, vendar je prvo mesto, pp sistemu Buch-holz pripadlo Lakoviču. Čestitamo!
SLOVENSKO [' STALNO _ GLEDALIŠČE
ABONMA 1987-88
Vpisovanje abonentov do 19. oktobra vsak delavnik od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v KULTURNEM DOMU, Ul. Brass 20, telefon: 33288.
ABONENT!
IMAJO PR! PREDSTAVAH IZVEN ABONMAJA 25% POPUSTA
prispevki
V spomin na starše darujeta Ema in Pepi Zavadlav 50 tisoč lir v sklad za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu.
razna obvestila
Občinska knjižnica v Ronkah - dvojezična sekcija v Romjanu obvešča, da je ponovno odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.30 do 18. ure.
SD Sovodnje obvešča, da se je pričela rekreacijska in predsmučarska telovadba. Vadbe so ob sredah in petkih ob 21. uri.
Praznik kostanja za člane in prijatelje Slovenskega planinskega društva bo v nedeljo, 18. oktobra, pri Štekarjevih v Števerjanu. V primeru slabega vremena bo družabnost v nedeljo, 25. oktobra. Društvo tudi obvešča, da bo tradicionalno martinovanje 15. novembra v Ajdovščini.
Moški pevski zbor Jezero v Doberdobu vabi vse pevce v petek, 16. t. m., ob 20.30 na razgovor o novi sezoni. Na srečanju, ki bo v prostorih KD Jezero, bodo tudi poslušali posnetke nove kasete zbora.
kino
Gorica
CORSO 18.00—22.00 »Giulia e Giulia«.'
Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 17.30—22.00 »Gli intoccabili«. VITTORIA 17.30—22.00 »Le super sexy mogli svedesi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 17.30—22.00 »Morbide ca-rezze«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 gledališka predstava »Casanova a Spa«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Idiotska noč«, 20.00 »Pobesneli fantje«.
DESKLE 19.30 »Dirka za življenje«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa San Giusto, Korzo Italia 242, tel. 84606.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo, Ul. Primo Maggio 94, tel. 790338.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Giuseppina Po-licardo vdova Kocman iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče.
V petek začetek sezone SSG
Predstavljamo B. Nušica
V biografiji Branislava Nušiča je navedeno, da se je rodil 8. oktobra 1864 v Beogradu. Ker je bilo to mesto že od nekdaj središče politično-eko-nomskega in kulturnega delovanja, se nam zdi ob tem podatku samoumevno, da je mladi Nušič, poznejši avtor neštetih satiričnih spisov in komedij, absorbiral karakteristike svojega okolja že z materinim mlekom in da mu ni bilo torej težko opisati te like v svojih delih.
Resnici na ljubo se je mladi Nušič srečal s prestolniško birokracijo šele kot 14-leten fant, saj se je takoj po rojstvu morala družina preseliti v Smede-rovo.
Oče je bil bogat trgovec z žitom, a bi kmalu zaradi ponesrečene kupčije prišel na beraško palico.
Finančne težave, skozi katere se je morala družina prebijati, so verjetno že zelo zgodaj izostrile Nušičevo oko.
Po osnovni šoli in dveh razredih gimnazije je nadaljeval študij na beograjski realki. Študije je nadaljeval na pravni fakulteti v Gradcu, vendar je absolviral jus na beograjski univerzi.
Leta 1885 je izbruhnila srbsko-bolgarska vojna. Nušič se je je udeležil kot dijak-vojak. V tem času je napisal ob smrti svojega vojnega tovariša in smrti matere nekega generala ostro pesem »Dva grešnika ali dva pokojnika božja«, v kateri primerja časti, ki sta ju bila oba pokojna deležna.
Zaradi žalitve veličanstva je bil kaznovan na dve leti ječe. Po enem letu je bil izpuščen, ko pa je moral kralj abdicirati, je bil Nušič pomiloščen.
Okrog leta 1886 je služboval po raznih konzulatih v južni Srbiji in Makedoniji.
Njegova literarna pot je posejana z neštetimi datumi. Od pričetka z verzi, do potopisov, pripovedk, romana Občinsko dete do dramskih del, ki gredo od tragedij, dram, komedij, satir in burkaških enodejank in fars do del, ki so se ohranila do današnjih dni in katere s pridom uprizarjajo vsa jugoslovanska gledališča. Najpomembnejša je z uspehom uprizorilo tudi naše gledališče.
Leta 1900 je bil Nušič imenovan za dramaturga Narodnega pozorišta v Beogradu. Leto kasneje je bil prvič upokojen, potem spet reaktiviran in spet nekajkrat upokojen do leta 1904, ko je bil imenovan za upravnika Srpskega narodnega pozorišta v Novem Sadu.
Med 1. decembrom 1905 in 20. februarjem 1907 je kot novinar objavil nič manj kot 233 humorističnih feljtonov. Te je podpisal s psevdonimom Ben Akiba, kar pomeni v arabščini: pod soncem nič novega.
Temu svojemu talentu se je moral Nušič zahvaliti, da se je lahko preživljal, saj je bil do leta 1912 brez stalne službe, novinarji pa niso imeli stalne mesečne plače.
Po končani vojni leta 1912 je bil Nušič imenovan za okrajnega župana y Bitolju, leto dni kasneje pa je dobil nalog, naj organizira mestno gledališče.
Po zlomu srbske vojske v L svetovni vojni se je umaknil preko Albanije v Italijo, Švico in Francijo, kjer je ostal do konca vojne.
Takoj po vojni je bil postavljen za prvega načelnika umetniškega odseka v ministrstvu za prosveto v Beogradu. Na tem položaju je ostal do upokojitve leta 1923.
Zaradi krize v sarajevskem in splitskem gledališču je bil Nušič kmalu zatem spet imenovan za upravnika. Ker pa ni prišlo do predlagane fuzije gledaliških ansamblov se je leta 1927 Nušič dokončno poslovil od državne službe.
Leta 1933 je postal član Srbske akademije znanosti in umetnosti.
Kljub visokim funkcijam, ki mu jih je zaupala oblast bodisi v stari Srbiji ali v bivši Jugoslaviji med obema vojnama, se je Nušič prav z isto oblastjo vojskoval v svojih delih. Do dvajsetletnice njegove smrti je bilo v 150 izdajah natisnjenih 96 njegovih knjig. Od Ljudskega poslanca (1883) do pogumne burkaste satire Protekcija (1889), Sumljive osebe (1887), do Gospe Ministrice, Dr. Uježa, Žalujočih ostalih, Pokojnika in nedokončane Oblasti, povsod smo priče enega samega nenehnega pisateljskega boja z Oblastjo.
Umrl je v Beogradu 19. januarja 1938. leta.	AR
V Kranju se je iztekel festival ekoloških filmov
Za človeka zaskrbljujoče ugotovitve
V teh dneh je bil v Kranju Tretji mednarodni festival ekoloških in etnoloških filmov. Prireditev, ki jo je organiziral Interfilm iz Kranja, pa ni doživela velikega uspeha, saj je mednarodna ocenjevalna komisija ob zaključku festivala javno izjavila, da so predstavljeni filmi na nizki kakovostni ravni. Projekcijam filmov pa je sledilo tudi majhno število gledalcev. Pri tem je treba poudariti, da so bile v Kranju zelo slabo obiskane celo predstave komercialnega filma Top Gun. Ekologija pa je seveda zahtevna tema, ki postavlja gledalca pred zaskrbljujoče ugotovitve in dejstva ter pogosto nelahke rešitve.
Cilj kranjskega festivala je povezava med ekologijo in etnologijo, med človekom (njegovimi navadami in potrebami) ter okoljem. To povezavo je uspešno predstavil švedski film »Inughuit«, ki je osvojil zlato Odličje. Režiser je v filmu osvetlil položaj skupine Eskimov Inughuit, ki živi med preteklostjo in bodočnostjo. Neugodne okoliščine pa ogrožajo njeno kulturo in naravno okolje.
Komisija je drugo mesto dodelila poljskemu filmu »Vsaka živa stvar«, ki ga odlikujejo kakovostna fotografija, montaža in ozvočenje. Režiser Pietowski je v filmu obravnaval le in povsem ekološko temo, saj je v filmu predstavil posledice industrijskega onesnaževanja, ki vse bolj ogroža naravo in človeka. Tretje mesto je osvojil prav tako striktno ekološki film angleškega režiserja Richarda Piperja »Electric mountain« (Električna gora). Električna gora je primer hidroelektrične centrale, ki je zgrajena pod hribom galskega narodnega parka v Snovvdonii. Tako zgrajen objekt predstavlja torej kompromis med človekovim pridobivanjem električne energije in varstvom okolja.
Posebno nagrado pa je komisija dodelila danskemu filmu »Černobilska jesen«. To je reportaža o skandinavskih Laponcih, ki gojijo črede severnih jelenov, in o njihovem položaju po černobilski nesreči. S posebno nagrado je komisija nagradila tudi češki film »Večni hrast«, ki nazorno predstavlja nekdanje in današnje tehnike obdelovanja lesa.
Obratno pa so avstralskemu filmu »Uluru - An Anguru story« (Uluru- Zgodba Anangov) posvetili premalo pozornosti. To je zgodba o avstralskih domačinih, ki so tisočletja živeli na puščavnem področju v središču kontinenta, pri gori Ayers Rock. Zelo zanimivo je v filmu prikazan odnos med domačini in turisti, ki obiskujejo te kraje. Film je torej načel problem nove vrste onesnaženja, to je onesnaženje s
Prizor iz prvonagraj enega filma
turisti, ki ga vsako leto bolj občutijo v evropskih velikih mestih ali turističnih krajih ter v kulturno šibkih državah v razvoju.
Ostali predstavljeni filmi pa so imeli obliko povprečnih turističnih dokumentarcev ali propagandističnih industrijskih reportaž..
Na festivalu v Kranju lahko tekmujejo le filmi, posneti s tradicionalno tehniko. Na tak način pa je ta pobuda zelo omejena, saj se državne in privatne televizije, agencije, inštitucije ter celo posamezniki ne poslužujejo tradicionalnega načina filmanja zaradi zelo visokih stroškov.
Festival v Kranju pa bi se lahko znatno razvil, če bi organizatorji uvedli v tekmovanje tudi filme, posnete z videokasetami ali videokasetam namenili posebno kategorijo. Ta inovacija bi znatno pripomogla k razvoju festivala in obenem prispevala veliko mero novosti, ki so na področjih ekologije in etnologije velikega pomena.
SERGIO FERRARI
Ex tempove na Opčinah in v Boljuncu
Conestabu obe prvi nagradi
V nedeljo, 11. oktobra, sta bili na Opčinah in v Boljuncu kar dve tekmovanji ex tempere, kar je vsekakor vplivalo na udeležbo na obeh prireditvah. Nekateri slikarji so se tudi odločili, da sodelujejo kar na obeh tekmovanjih, med njimi Piero Conestabo, ki je osvojil obe prvi nagradi.
Na boljunskem ex tempore je žiriji
predsedoval slikar in kritik Milko Bambič, sestavljali pa so jo še Sergio Brossi, Mirella Šchott Sbisa, Ugo Čara, Cossetti in Ugo Velia. Kot rečeno, prva nagrada je šla Conestabu (denarna nagrada pokrajinskega odborništva za kulturo), ostale pokale, plakete in darila pa so prejeli Adriana Scarizza, Grison-Cavallierijeva, Giulia Pacor,
Vittorio Cossutta, Pecelli, Zapolatto, Statileo, Brunijeva, Daviero in Ricci. Nadalje so raznorazne pokale prejeli še Silvio Clavora, Gerolemini, Babu-der in Velia pa tudi eden najmlajših udeležencev Vladimir Ivančič.
Pohvaljeni pa so bili Torneli, Pison, Saracin, Rozman, Petkovškova, Ferri, Rovati in Delise.
Razčlenjevanje resničnosti v Jakševi fotografiji
Ljubljančana Lada Jakšo ljudje večinoma poznajo kot izvrstnega glasbenika: komponista in izvajalca. Je pa tudi izjemno kultiviran in tenkočuten fotograf. Do 25. t. m. razstavlja svoje fotografije v Trstu, v Studiu PHI v Ul. S. Michele 8/1.
Na ogled so črno-bele fotografije z ročno tonira-nimi posamičnimi elementi. Razstavo lahko razdelimo na dva dela, če upoštevamo, da približno polovico slik povezuje kraj snemanja, Združene države, medtem ko so fotografije iz druge polovice nastale na najrazličnejših krajih v Ljubljani, Zagrebu, Piši, ZR Nemčiji idr. Za Jakšo lahko rečemo, da je prebujen raziskovalec fotografskega medija, zavedajoč se njegovega delovanja in njegovih samopostavljajočih se omejitev. V svojih fotografskih raziskovanjih razčlenjuje vidno resničnost oziroma načine percepcije kanonizirane v vizualnem mediju. Oba predmeta njegovega raziskovanja se namreč medsebojno pogojujeta ter drug drugega prikrivata v svojem delovanju. Šele iz dojetja tega odnosa si je mogoče zagotoviti sproščen pogled na podobe realnosti okoli nas. Lado Jakša namreč problematizira pogojeno percepcijo, zaradi katere, kot je znano, zanimivost ali lepoto stvari in prizorov v resničnosti opažamo šele na osnovi primerjav z že videnimi fotografskimi predlogami.
Ena od temeljnih konstant oblikovanosti našega zaznavanja je zgodovinsko nastalo pravokotno sli-
kovno polje, ki ograjuje naše predstavljanje podob sveta ter predstavlja svojevrstni psihični avtomatizem. V želji, da bi nam ta avtomatizem priklical v zavest in nas ga odrešil, na svojih fotografijah po enega od elementov »spušča« čez rob slike v njen
široki beli okvir. Gledalec se tako na mah zave dveh dejstev: s fotolikovnimi znaki oblikovane optične iluzije prostora ter ploskovitosti, dvodimenzional-nosti podlage, na kateri je zrasel prejšnji prostor. Eden in isti element torej učinkuje v dveh različno »vrednih« kontekstih, ki ga povratno zopet različno vrednotita. Prehod iz enega polja v drugega za izbrani element pomeni nekakšen potujitveni efekt, ki nas osvobaja fiksiranega načina percepcije in nas s tem formalnim prestopom/prekrškom usposablja za sproščen pogled, saj smo se zavedli zgrajenosti in samopostavljene omejenosti svoje percepcije. Elemente, ki segajo preko roba, je avtor ročno toniral, s čimer je še posebej poudaril njihovo funkcijo. Privzdignjenost njihove vloge pa potrjuje tudi vtis nadrealnega izvora v odnosu na ostali del slike, ki ni bil dosežen, tehnično gledano, s pomočjo fotomontaže, kot bi se utegnilo zdeti površnemu opazovalcu, ampak z nenavadnim zornim kotom, ki z nepričakovanim elementom v prvem planu prav groteskno sprevrača realna razmerja med sestavinami slike.
Na ta način v Jakševi »delavnici« nastajajo nekoliko estetizirajoče nadrealne ali včasih metafizične fotografije, ki pa obenem v nekaterih primerih (posnetki iz Amerike) vsebujejo tudi kritične tone glede stanja človekovega okolja in njegovega načina življenja.
MILAN STEPANOVIČ
V torek v Mariboru Borštnikovo srečanje
Prihodnji torek se bo v Mariboru slovesno začelo že tradicionalno Borštnikovo srečanje, srečanje slovenskih gledališč in gledališčnikov. V desetih dneh trajanja se bodo občinstvu, v sicer še ne dokončno obnovljeni Drami, predstavila domala vsa slovenska profesionalna gledališča, ki bodo predstavila najuspešnejša dela iz prejšnje sezone. Med temi bo seveda tudi Slovensko stalno gledališče iz Trsta, ki bo s Cankarjevim delom »Za narodov blagor« nastopilo v petek, 23. t. m. Prav gotovo bo nastop našega ansambla tudi v Mariboru potrdil vse svoje odlike, kot jih je recimo tudi na jugoslovanskih gledaliških igrah v Novem Sadu, kjer je bil deležen izjemnega odobravanja.
Seveda pa bo v Mariboru ob uradnem tekmovalnem sporedu še veliko zanimivega dogajanja, saj bodo nastopale razne skupine, predstavili bodo nove knjige, na sporedu bodo srečanja s pisatelji, otvoritve razstav in gostovanja po raznih krajih Štajerske.
Nujna je profesionalizacija knjižničnoinformacijske dejavnosti
Na blejskem strokovnem posvetovanju (1. in 2. oktobra) slovenskih knjižničarjev pod okriljem Zveze bibliotekarskih društev Slovenije je bila Poglavitna tema razpravljanja in diskusij »vloga knjižnic pri posredovanju znanja«. Poleg tega pa sp se knjižničarji odkrito lotili tudi družbeno-po-Utične problematike, ki zadnje čase zavira napredek knjižničarstva v Sloveniji pa tudi nasploh v Jugoslaviji.
Osnovna naloga vsake knjižnice je uporabniku omogočiti temeljit dostop in uporabo knjižničnega gradiva in mu informacijo o teh gradivih ponuditi takoj, hitro, natančno ih še aktualno, kar je conditio sine qua non vsake sodobne knjižnice. Martina Šircelj je poudarila, da z moderno tehnologijo dosežene povezave pri pretoku informacij o zapisih znanj, ki jih imajo knjižnice, zahtevajo od knjižničarjev vestno in profesionalno opravljeno delo. Tu se seveda postavlja zahteva, da so knjižničarji primerno usposobljeni, pripravljeni za strokovno delo in permanentno izobraževanje in samoizobraževanje. Z letošnjim letom se začenja na univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani visokošolski študij bibliotekar-stva. Vsebinska zasnova VIP Bibliotekarstvo je bila izoblikovana že jeseni 1984. Po besedah dr.
Branka Berčiča bodo osnovni vzgojnoizobraže-valni smotri in vsebinski poudarki pri posameznih predmetih temeljili na osnovah bibliotekar-stva oziroma sodobni organiziranosti bibliotekar-stva. Poleg tega bodo potekali v okviru predmeta izbirni seminarji: Šolske knjižnice, Splošnoizobraževalne knjižnice, Visokošolske in specialne knjižnice, Računalništvo v knjižnicah, Razvoj bibliotekarstva, Bibliometrija, Primerjalno bibliotekarstvo, Bibliotekonomija, Klasifikacija, Dokumentalistika, Bibliografija (z bibliologi-jo), Metodika bibliografskega komuniciranja, Informatika, Knjigarstvo, Sociologija kulture in znanosti, Metodologija znanstvenega raziskovanja.
Letošnje posvetovanje slovenskih knjižničarjev na Bledu je bilo bolj kakovostno kot prejšnja leta, vrstila so se številna kvalitetna predavanja, pa tudi diskusije so bile bolj »vroče« in aktualne, kar vendarle dokazuje, da knjižničarji niso le obrobni pasivni opazovalci družbenih dogajanj.
To ugotovitev potrjujejo tudi besede uvodnega referata dr. Matjaža Kmecla, člana predsedstva CK ZKS, ki je zelo kritično ocenil položaj slovenske kulture nasploh. Posebej je poudaril problematiko knjige in knjižničarstva, zato me-
nimo, da je vredno citirati nekaj njegovih misli, ki najbolj ponazarjajo tudi razmišljanja in občutke slovenskih knjižničarjev v tem trenutku. Kmecl je med drugim dejal, da smo v nekaj desetletjih ustvarili dovolj gosto in razmeroma moderno mrežo splošnoizobraževalnih, šolskih in specialnih knjižnic (vsega 836 s številnimi dodatnimi izposojevališči). Današnje knjižnice so nastale na ostankih nekdanjih, zvečine entuziastič-no improviziranih farnih, delavskih, prosvetnih in šolskih knjižnic, ki jih je večji del opustošila zadnja vojna. Po krajši analizi slovenskega knjižničarstva se je kulturni minister osredotočil na aktualna dogajanja v našem družbenopolitičnem vsakdanjiku in omenil, da je v resoluciji 13. kongresa ZKJ o kulturi skrb za knjigo posebej na-glašena, v slovenskih listinah o sprotnem in srednjeročnem razvoju tudi. In vendar imajo republiški in pokrajinski komiteji za kulturo že 4 leta pred ZIS SFRJ podroben, tehten in konkreten predlog olajšav za knjigo - kreditnih, davčnih in drugih. Zavlačuje pa se njegova uresničitev, ki bi knjigo znatno pocenila in jo s tem spet napravila dostopnejšo, ji odprla širšo pot v knjižnice in zasebne zbirke. Značilna ob tem je nedavna izjava finančnega ministra Rikanoviča, ki
je decidirano poudaril, da knjiga ne more biti nič drugega kot običajno tržno blago! Tudi sramotni interventni zakoni (protipartijski, ker se je 13. kongres zelo jasno opredelil zoper takšne metode v kulturi), zelo grobo in neposredno posegajo v vzdrževanje kulturnih dejavnosti. Vloga šolskih in splošnoizobraževalnih knjižnic je za družbeni in produkcijski napredek izjemno pomembna, saj je sleherna produktivnost v neposredni soodvisnosti od splošnocivilizacijske, kulturne ravni družbe. Važna sestavina enotnega kulturnega prostora je prav zagotovo enotna knjižnična mreža in zanjo smo po najboljših močeh dolžni skrbeti vsi, republika in občine, bibliotekarji in delavci. Vse bolj pomembna postaja tudi občinska odgovornost: zdajle je še toliko bolj nujna, ker smo v polpreteklosti znatno zaostali v razvoju in opremljanju knjižnic. Razmišljanje Matjaža Kmecla lahko zaključimo z njegovo ugotovitvijo, da.se kot narod ne bi nikoli pobrali v zgodovinsko vidnost, če bi nam kultura bila zgolj luksus; smo bili zmeraj prerevni; kar smo imeli, je bilo prepričanje, da je pravilna usmeritev kot delamo - po svoje, iz svoje kulture in samobitnosti.
SLAVKO GABERC
Danes kar devet srečanj v okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo
»Modri« zdesetkani proti S. Irski Vrsta odločilnih tekem
SARAJEVO — Jugoslovanski zvezni kapetan Miljan Miljanič je pred današnjo kvalifikacijsko tekmo za evropsko nogometno prvenstvo med Jugoslavijo in Severno Irsko dejal, da mu je bolj znana sestava nasprotnika kot pa jugoslovanske vrste. Na žalost, verjetno ni šlo za šalo, ampak za krvavo resnico, če pomislimo, da je trener Osim ostal kar brez sedem standardnih reprezentantov (Jankovič, Vulie, Elsner, Stojkovič, Tuce, Mihajlovič, Smajič). Poleg tega je imel precej dvomov še glede štirih imen: vratarja Ravniča, ki ga je mučil lombago, stoperja in po enega zveznega igralca in napadalca. Res škoda, da so se »modri« znašli v zagati pred tako pomembno tekmo, v kateri si ne morejo dovoliti niti delnega spodrsljaja, sicer se lahko poslovijo od nastopa na evropskem prvenstvu. Trenutno so namreč še vedno v teku za osvojitev prvega mesta v skupini: imajo sicer tri točke manj od Anglije, a tudi tekmo manj, tako da bi moral o končnem zmagovalcu skupine odločati neposredni dvoboj z Anglijo, proti kateri so »modri« doslej doživeli edini
poraz, seveda če bodo zatem v zadnji tekmi proti Turčiji zmagali.
Seveda pa mora Jugoslavija najprej zmagati danes. Severni Irci pa znajo biti zelo neugoden nasprotnik. Za kvalifikacijo namreč nimajo več nob-nih ambicij, tako da lahko igrajo povsem sproščeno. Njihov cilj je tako
SKUPINA 4
DOSEDANJI IZIDI
Anglija - S. Irska 3:0, Jugoslavija -■ Turčija 4:0, Anglija - Jugoslavija 2:0, Turčija - S. Irska 0:0, S. Irska - Anglija 0:2, Turčija - Anglija 0:0, S. Irska - Jugoslavija 1:2.
LESTVICA
Anglija	4	3	1	0	7:0	7
Jugoslavija	3	2	0	1	6:3	4
Turčija	3	0	2	1	0:4	2
S. Irska	4	0	13	1:7	1
PREOSTALI SPORED DANES: Jugoslavija - S. Irska, Anglija - Turčija; 11. 11. Jugoslavija -' Anglija, S. Irska - Turčija; 16. 12. Turčija - Jugoslavija.
uigravanje za nastope na kvalifikacijskih tekmah za svetovno prvenstvo, za kar naj bi izkoristili sedanja srečanja. Če k vsemu temu dodamo še znano otoško vztrajnost in trdoživost, ni težko priti do zaključka, da bodo »modri« danes (tekma bo ob 17.30) imeli zelo trdo delo.
Jugoslavija bo nastopila v naslednji postavi: Ravnič, Zoran Vujovcič, Haljic, Katanec, Hadžibegič, Radanovič, Cvetkovič, Mlinarič, Vokrri, Baždare-vič, Zlatko Vujovič.
Postava Severne Irske bi morala biti naslednja: Dunlop, Fleming, McDonald, McLellahd, Donaghy, Ramsey, Wilson, McCreery, Quinn, Wilson, Clarke.
Samo remi za Italijo
CONCEPCION (Čile) — V svojem uvodnem srečanju ha svetovnem mladinskem nogometnem prvenstvu je Italija igrala neodločeno 2:2 proti Kanadi, ki je po prvem polčasu vodila že z 2:0. V drugi tekmi te skupine je Brazilija s 4:0 odpravila Nigerijo.
Poleg srečanj v 4. skupini (Anglija -Turčija in Jugoslavija - Severna Irska), o katerih poročamo posebej, bo v okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo danes zaposlenih še dvanajst drugih ekip, za marsikatero pa bi nastop znal biti odločilnega pomena. Poleg tega bo na vrsti še prijateljska tekma Zahodna Nemčija -Švedska. S tem pa nogometa ta teden ni še konec: že jutri se bo za evropsko prvenstvo under 21 Italija pomerila s Švico, a v soboto bo na vrsti A reprezentanca, ki bo prav tako igrala proti Švici.
Današnji program je naslednji:
Skupina 1: Sevilla 20.30 ŠPANIJA -AVSTRIJA; lestvica: Romunija in Španija 6 točk (4 tekme), Avstrija 4 (4), Albanija 0 (4).
Skupina 3: Pariz 20.00 FRANCIJA -NORVEŠKA; lestvica: Sovjetska zveza 11 (7), Vzhodna Nemčija 7 (6), Islandija 6 (7), Francija 5 (6), Norveška 3 (6).
Skupina 5: Budimpešta 17.30 MADŽARSKA - GRČIJA; 17.00 POLJSKA -NIZOZEMSKA; lestvica: Grčija 9 (6),
Nizozemska 8 (5), Poljska 6 (6), Madžarska 4 (6), Ciper 1 (5).
Skupina 6: Kopenhagen 19.00 DANSKA - WALES; lestvica: VVales 6 (4), Danska 6 (5), Češkoslovaška 5 (5), Finska 3 (6).
Skupina 7: Glasgow 20.00 ŠKOTSKA - BELGIJA; Dublin 15.30 Irska -Bolgarija; lestvica: Bolgarija 10 (6), Irska 9 (7), Belgija 7 (6), Škotska 4 (5), Luksemburg 0 (6).
Na igrišču bo danes tudi več tujih igralcev, ki nastopajo v Italiji, ih sicer Polster (Španija - Avstrija), Anastopou-los (Madžarska - Grčija), Gullit in Van Basten (Poljska - Nizozemska), Elkjaer, Berggreen, Laudrup in Rush (Danska -Wales), Berthold, Voeller, Ekstroem, Stromberg in Hysen (ZRN - Švedska).
Razen srečanja v Parizu, ki nima več pomena za končni vrstni red, so vsa ostala izredno pomembna za nadaljnji razplet v posameznih skupinah. Še zlasti pa sta važna neposredna spopada med Dansko in TValesom na eni in Irsko ter Bolgarijo na drugi strani.
Šah: v prvi partiji za naslov svetovnega prvaka
Remi po predlogu izzivalca Karpova
Na rallyju Sanremo
Biasion (lancia) utrdil vodstvo
SANREMO ;— Massimo Biasion (lancia) ima prosto pot do zmage na rallyju Sanremo, predzadnji preizkušnji za SP. Včeraj je namreč odstopil še Markku Alen (prav tako lancia), ki ga je zaneslo s ceste, tako da Biasionu uspeh ne bi smel uiti, seveda če ne bo imel težav s kakšno okvaro. Z morebitnim uspehom pa bi italijanski pilot imel še nekaj možnosti, da se prebije na vrh skupne lestvice, na kateri ima 74 točk, Alen in Kankkunen pa po 80. Zmaga bi mu prinesla novih 20 točk, vendar se ne bo mogel udeležiti zadnje tekme v Angliji, na kateri pa bosta nastopila Alen in Kankkunen.
Vrstni red po 2. dnevu: 1. Biasion (Itj lancia delta 3.15'4T'; 2. Saby (Fr.) lancia delta po 4T3"; 3. Fiorio (It.) lancia delta 5'52"; 4. Auriol (Fr.) ford sierra 7'24"; 5. Tabaton (It.) lancia delta 7'35"; 6. Ericson (Šve.) lancia delta 7,50 '; 8. Ragnotti (Fr.) renault 11 turbo 7’50";; 8. Freguelin (Fr.) opel kadett 7'53"; 9. Chatriot (Fr.) renault 11 turbo 10. Alessandrini (It.) lancia delta.
SEVILLA— Prva partija dvoboja za svetovni šahovski naslov med Kasparovom in Karpovom, ki je imel bele figure, se je po pričakovanju končala z remijem (na predlog izzivalca Karpova). Tekmeca očitno nista hotela nič tvegati, saj bi moreboitni spodrsljaj v tem uvodnem srečanju lahko odločilno, predvsem psihološko, pogojeval nadaljnji potek dvoboja.
Druga partija bo danes (tekmeca igrata namreč obponedeljkih, sredah in petkih, morebitne prekinjene partije bodo ob torkih, četrtkih in sobotah, nedelja pa je prost dan). Zmagovalec bo tisti, ki bo prej zbral 12,5 točke ali dosegel šest zmag, v primeru neodločenega rezultata pa bo naslov obdržal prvak Kasparov.
1. partija (Grunfeldova obramba): 1.D4, Cf6; 2.c4, g6; 3.g3, c6; 4,Cf3, Ag7; 5.Ag2, d5; 6.cxd5, cxd5; 7.Cc3, 0-0; 8.Ce5, e6; 9.0-0, Cfd7; 10.f4, Cc6; ll.Af3, Cb6; 12,Af2, Ad7; 13,e4, Ce7; 14.Cxd7, Dxd7, 15.e5, Tfc8; 16.Tacl, Af8; 17.Af3, Tc7; 18.b3, Tac8; 19.Dd2, Cc6; 20.Db2, a6; 21.Ae2, De7; 22.Cbl, Cb4; 23.Cc3,
Cc6; 24.CM, Cb4; 25.Tc5, Cd7; 26.Txc7, Txc7; 27.Cc3, Cc6; 28.Cbl, Cb4; 29.Cc3, Cc6; 30.Cbl, remi.
Na sliki (AP): prvak Kasparov (desno) in izzivalec Karpov (levo) pred pričetkom prve partije v Sevilli.
Sklep upravnega sveta društva
Giacomini ni več trener Udineseja
VIDEM — Začenja se »valček klopi«, kot s posrečeno terminologijo v Italiji označujejo odslovitve nogometnih trenerjev. Komaj se je razširila sicer pričakovana vest, da je trener prvoligaša Avellino Vinicio dokončno podal ostavko po ponovnem prerekanju z' delom navijačev, je iz Vidma nekoliko bolj nepričakovano prišlo tiskovno sporočilo drugoligaša Udineseja, v katerem je rečeno, da je upravni svet društva pod vodstvom predsednika Pozza soglasno odslovil trenerja Massima Giacomi-nija in začasno zaupal moštvo dosedanjemu trenerju mladih Marinu Lombardu. Generalnemu direktorju Francu Dal Činu je upravni svet obenem poveril nalogo, da v Italiji ali v tujini najame trenerja nespornega slovesa, s katerim naj bi Udinese uresničil svoj cilj, to je napredovanje v A ligo.
Po sestanku upravnega sveta je predsednik Pozzo opravičil sklep s potrebo po radikalnih odločitvah, češ da je bilo ozračje v ekipi že nepopravljivo skrhano. Pozzo je še pikro pripomnil, da ne izključuje bodočih sankcij tudi pro-' ti igralcem, za katere meni, da doslej niso povsem izpolnili svojih obveznosti.
Dosti bolj sporno je bilo v Avel-linu, kjer po odstopu Vinicia polemik ne manjka. Bivši predsednik Japicca je pozval predsednika Grazianija, naj ne naseda tistim navijačem, ki v trenerju vidijo grešnega kozla za napake pri sestavljanju moštva. Mnogi so tudi mnenja, da bi bilo po štirih zaporednih porazih proti objektivno boljšim nasprotnikom (Verona, Roma, Napoli in Fiorentina) treba počakati najmanj na izid domačega srečanja s Ceseno. No, kljub temu je vodstvo društva zvečer le sprejelo odstop Luisa Vinicia in najelo Eugenia Bersellinija, ki bo že danes vodil trening kampanjskega moštva.
Nov trener drugoligaša Barlette je Enzo Riccomini. Nadomestil bo Giorgia Rumignanija, ki ga je društvo odslovilo v ponedeljek.
Košarka: v evropskem pokalu pokalnih prvakov
Scavolini bolj za šalo kot zares
V evropskih košarkarskih pokalih so bila sinoči na sporeclu srečanja osmine finala za pokal pokalnih prvakov. Scavolini iz Pesara je v prvi tekmi kar s 143:41 (70:12) premagal skromno peterko Enada iz ciprske Nikozije.
Koračev pokal
V tem tekmovanju bodo drevi na sporedu prve tekme šestnajstine finala, ki za italijanska in jugoslovanska moštva ne bodo posebej zahtevna. Pred
nekoliko težjo nalogo je rporda drevi le bolonjski Dietor, ki bo gostoval na Češkem proti moštvu Ostrava, za katerega igrajo reprezentanti Novak, Medveški, Kovar in Dieti. Spored je naslednji (povratne tekme 21.10):
Divarese (It.) - Racing (Fr.); Slovan (ČČSR) - Ha-poel (Izr.); Crvena zvezda (Jug.) - Besiktas (Jur.); MakaDi Haifa (Izr.) - Asvel (Fr.); Real Madrid (Sp.) -Boigelot (Bel.); Charlottemburg (NDR) - Cai (Sp.); Antibes (Fr.) - Paok (Gr.); Arexons (It.) - Castors Bel.); Iraklis (Gr.) - Tod. Madrid (Šp.l; Hapoel H. Izr.) - Snaidero )It.); Elitzur (Izr.) - Sunair (Bel.);
_ ilsenJTur.) - Monaco (Fr.); Manchester (Angl.) TDK (Šp.); Jugoplastika (Jug.) - Beslen (Tur.); Gibona (Jug.) - Kotka (Fin.).
Pokal prvakov
V najbolj prestižnem pokalu, v katerem pa letos ne nastopajo nekatera boljša moštva, bodo jutri odi-
grali prvo tekmo osmine finala. Milanski Tracer se je sicer že predhodno kvalificiral v finalno skupino z osmimi moštvi (kot znano, je premagal bolgarski Balkan). Beograjski Partizan z madžarskim Ujpes-tom Dosza menda ne bo imel težkega dela, čeprav bo prvo srečanje odigral v gosteh.
SPORED: Orthez (Fr.) - Karsiyaka (Tur.); Barcelona (Šp.) - Slask (Polj.); Dosza (Madž.) - Partizan (Jug.); Makabi (Izr.) - Lizbona (Por.); Jhil^ (Švi.) -Aris (Gr.); Nashua (Niz.) - Zbrojevka (ČSSR); Soder-talje (Šve.) - Saturn (NDR).
Evropski parlament; diskriminacija žensk
STRASBOURG — V evropskem parlamentu so včeraj predstavili poročilo, v katerem ugotavljajo, da so ženske v evropskem športnem svetu še vedno hudo diskriminirane. Zaprto pot, pravi poročilo, imajo namreč do raznih športov, poleg tega jim ni omogočeno, da bi na primer sodile na raznih tekmah ali da bi trenirale nekatere ekipe. Nadalje sredstva javnega obveščanja polagajo premalo pozornosti ženskim športnim manifestacijam. Diskriminacija, ugotavlja poročilo, se začenja že v šolskih klopeh.
Kolesarstvo: rekord v enourni vožnji
Moser tokrat na Dunaju
MILAN — Francesco Moser ne popušča. Mogoče že v petek bo na dunajskem velodromu Ferry-Dusika ponovno poskusil izboljšati svetovni rekord v enourni vožnji, kar mu je prejšnji teden spodletelo v Moskvi. Zgledalo je, da bo Moser v Sovjetski zvezi sklenil kariero, a testiranje na velodromu v Bassanu Del Grappa naj bi pokazalo, da italijanski kolesar le ni brez možnosti. Na Dunaju bo Moser danes in jutri preverjal formo, v petek pa bo »uradno« poskusil izboljšati svetovni rekord na razdaljah 10 in 20 km, vendar v njegovem štabu pravijo, da bi lahko nadaljeval vožnjo, če se bo izkazalo, da lahko naskakuje tudi rekord v enourni vožnji. V nasprotnem primeru se bo Moser podal na progo še v nedeljo.
Boks: brezupen poskus Lupina
CAGLIARI — Italijanski boksar Maurizio Lupino (29 let) bo drevi v Cagliariju poskusil iztrgati 24-letnemu Francozu Luisu Gomesu naslov evropskega prvaka v petelinji kategoriji. Poznavalci sodijo, da je njegov poskus brezupen, saj je Francoz še nepremagan, njegov sloves pa v stalnem vzponu, tako da mu mnogi pripisujejo več možnosti tudi v svetovnem merilu. Lupinovi precedensi niso najbolj spodbudni, saj je v dosedanjih 27 dvobojih zmagal le 12-krat. Dvoboj bo RAI 1 predvajal v okviru oddaje »Športna sreda«.
Predstavili kolesarsko dirko po Franciji 1988
75. izvedba nič lažja od prejšnjih
PARIZ — Prizadevni organizatorji toura, najbolj pomembne svetovne etapne kolesarske dirke, so že predstavili prihodnjo, 75. izvedbo, ki bo trajala od ponedeljka, 4. julija, do nedelje, 24. julija 1988. Označujejo jo številne selitve iz enega mesta v drugo: dirka bo potekala v smeri »urinega kazalca«, dolžina posameznih etap pa je krajša, saj bo povprečno vsaka etapa dolga 147 km, vendar napor ostaja v bistvu isti.
Na kronometer bodo kolesarji vozili štirikrat, enkrat ekipno, trikrat pa kot posamezniki.
Gorske etape bodo tudi tokrat zelo naporne, iz Alp pa se bodo kolesarji neposredno podali v Pireneje. Dve od petih zaporednih gorskih etap sta še posebej zahtevni: alpska z velikimi gorskimi nagradami na Maddaleni, Teleg-rapheju, Galibieru in Alpeju D Huezu ter pirenejska z vmesnimi cilji na prelazih Portet D'Aspet, Mente, Peyreso-urde, Aspin, Tourmalet in Luz Ardiden.
Etapa s ciljem v kraju Alpe D'Huez bo obenem tudi najdaljša, saj meri kar 243 km. Pet etap bo imelo cilj v reber.
Po novem pravilniku mednarodne kolesarske zveze smejo velike etapne dirke trajati največ tri tedne. Zato tudi ne bo prostih dnevov.
Skupna kllometraža dirke znaša 3.231 km.
Na sliki: potek kolesarske dirke po Franciji 1988.
1988

/
iilli
š -4



"O-'
_ ***">•:




y !>.
v
***'**
‘	8***5»*?**««
■ <;t>»hh>* r**«*«.
\ '

meprm C?
. :
Kntktm
'M
#*-*^*; i j
1 -? r
stmrcmKnm ^
, <r—v^F|^
\ tmM

yrK'K

>o' M
r m«ik

Kolesarstvo: dirka Milan - Turin
Silovit sprint Andersona Jutri dirka po Piemontu
TURIN ■— Tradicionala, 73. kolesarska dirka Milan - Turin se je odločila na zadnjem kilometru poti. Ko je namreč do kraja manjkalo 700 metrov, je Avstralec Phil Anderson silovito potegnil in pustil za sabo Giupponija, trenutno enega najboljših italijanskih kolesarjev.
Anderson je skupaj z Bugnom in Ar-gentinom poskusil srečo že prej, 11 km pred ciljem. Trojica si je nabrala deset sekund prednosti pred Romingerjem in dvanajstimi drugimi tekmovalci. Pri spustu z griča Superga pa je Anderson padel, a druga dva ubežnika so dohiteli Leali, Fondriest, Giupponi in Vona. Anderson si je kmalu opomogel, pognal se je za ubežniki in jih dohitel, a posnemali so ga Rominger, Magnago, Giannelli, Volpi in. Van Lancker. Sledil je napad Giupponija (3 km pred ciljem), vendar se Italijan ni mogel povsem otresti Andersona, ki je bil na koncu boljši. Velja vsekakor omeniti dolg pobeg Rote, ki je kar 120 km poti prevozil sam in si nabral tudi 13 minut naskoka, vendar mu je
okrog 40 km pred Turinom zmanjkalo moči.
Obračun za italijanske kolesarje, katerim se je zmaga sicer znova izmuznila, ni negativen, saj so se izkazali z veliko prizadevnostjo, kar jim daje upati na soliden nastop na jutrišnji preizkušnji v Piemontu in sobotni v Lombardiji. Z druge strani pa treba tudi upoštevati, da tuja konkurenca včeraj ni bila številna (čeprav ni bila slaba), tako da prevelikega optimizma v italijanskem kolesarskem svetu le ne more biti.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Anderson (Avstral.), ki je 211 km prevozil v 5.03'25" s poprečno hitrostjo 41,706 km naduro; 2. Giupponi (It.) po 2"; 3. Rominger (Švi.) po 5"; 4. Bugno (It.) po 19"; 5. Argentin (It.); 6. Fondriest (It.); 7. Leali (It.); 8. Van Lancker (Bel.); 9. Volpi (It.); 10. Magnago (It); 11. Salvador (It), vsi po 19"; 12. Vona (It.) po 21"; 13. Giannelli (It.) po 21"; 14. Saronni (It.) po 58"; 15. Cavazzi (It.) po 58".
Namizni tenis: Grand Prix v Savoni
Krasova dekleta pod pričakovanjem
Krasova dekleta niso izpolnila pričakovanj, ki smo jih vsi gojili pred odhodom na tekmovanje za Grand Prix v Savoni. Krasova najboljša igralka Branka Batinič je sicer slavila zmago v absolutni kategoriji, vendar je imela precej opraviti s prvokategornicama Busnardovo in Zampinijevo, ki sta v odlični formi. V obeh srečanjih (z Busnardovo v polfinalu in Zampinijevo, ki je številka 1 na državni lestvici, v finalu) je tesno zmagala s 3:2. Le njena izkušenost, borbenost in-koncentracija v ključnih momentih igre, so ji zagotovile premoč nad nasprotnicama.
V igri dvojic je par Batinič-Sedmak prišel do polfinala, kjer pa je klonil pred dvojico Arrisi-Vignola z 2:0. V prvem setu sta imeli naši igralki precejšnjo iniciativo in vodili z 20:15. Le ena točka je
manjkala do osvojitve seta. V tem odločilnem momentu sta izgubili ritem, kar sta izkoristili nasprotnici in osvojili set (25:23). Poraz je psihično pogojeval potek drugega seta. Naš drugi mladi par Uk-mar-Obad je izgubil v osmini finala proti dvojici Negrisoli-Semenza z 2:1. S sproščeno in učinkovito igro sta jima naši predstavnici iztrgali prvi set, druga dva seta pa sta prepustili nasprotnicama.
Sedmakova, Ukmarjeva in Obadova niso dosegle želenih rezultatov. Pripomniti je treba, da je Damjana Sedmak igrala z lažje poškodovano roko.
Po tekmi je trener Matjaž Šercer izjavil: »Igrale so pod pričakovanji. Potrebno bo še veliko, veliko treningov. Manjkajo nam predvsem turnirske izkušnje, da bi igralke psihično vzdržale več setov in vsilile svojo igro nasprotnicam.« (J. J.)
Košarka: Turnir mesta Trst
Zadovoljiva igra in zanesljiva zmaga Borovih naraščajnikov
DON BOSCO - BOR INDULES 77:91
(32:39)
BOR INDULES: Uršič 4 (2:2), Schiu-laz 4 (2:2), Korošec, Debeljuh 23 (3:4), Starec 8, Barini 2, Pavlica 30 (0:1), Martini 5 (1:2), Rudež 6, D. Umer, Simonič 7 (3:4), Spacal 2.
V četrtem kolu Turnirja mesta Trst so Borovi naraščajniki premagali mlajše nasprotnike Don Bosca in so prikazali dobro skupinsko igro in odlično posamično tehnično pripravo.
Naši so sicer dobro igrali predvsem v obrambi, medtem ko so v napadu preveč odvisni od dvojice Debeljuh -Pavlica.
Drugačen sistem igre, ki ga je letos uvedel novi trener Fabio Sancin, povzroča sicer precej zmede v ekipi, predvsem v obrambi pa so nekateri igralci že vidno napredovali.
V. JOGAN
■ll
■IM

obvestila - obvestila
TPK SIRENA
In ŠPORTNA ŠOLA TRST prirejata danes, 14. t. m„ ob 17.30 regato optimistov za osnovnošolsko olimpi-ado.
SPDT
prireja v nedeljo, 18. t. m., izlet z osebnimi avtomobili v .Ziljsko dolino z vzponom na Reisskofel, kjer bodo tržaški planinci odkrili spominsko ploščo pred letom dni tragično preminulemu PROF. ZLATKU JELINČIČU. Odhod avtomobilov bo ob 7. uri izpred tržaške sodne palače. (Foro Ulpiano). Vabljeni!
KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča, da je spored treningov za igralce letnika 1957 (»propaganda«) naslednji: ob ponedeljkih ob 17.15 do
18.45	na liceju France Prešeren, ob sredah od 17.00 do 18.00 na stadionu »Prvi maj« ter ob petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu »Prvi maj«. Vpisovanje poteka neposredno na treningih.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da je vpisovanje za letošnjo sezono v uradnih urah na društvenem sedežu, tel. 51377.
SK DEVIN
priredi 8-urne smučarske tečaje na plastični stezi v Nabrežini z začetkom 20. t. m. vsak torek od 16. do 20. ure. Informacije in vpisovanje do 15. t. m. na tel. št. 200236 in 910327 ter pri odbornikih društva.
ŠD BREG
KOŠARKARSKA SEKCIJA obvešča, vse'fante (letniki 1977/79), ki bi radi gojili minibasket, da so treningi ob ponedeljkih ob 17.30 v šolski- telovadnici pri Domju in ob petkih ob
16.30	v dolinski občinski telovadnici.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi vse planince in interesente, da se udeležijo ALPINISTIČNEGA TEČAJA, ki ga prireja odsek. Vpisovanje pri Davorju Zupančiču (trgovina Papi šport, tel. 227277) vsak dan ali pa na spoznavnem sestanku, ki bo v četrtek, 15- t. m., ob 20.30 na sedežu odseka (Ul. Carduc-ci 8 - 2. nad.). Vabljeni!
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo telovadba za starše in otroke ob ponedeljkih ob 16.15, za učence vrtcev istega dne ob 17.15, ena-
ko pa tudi ob četrtkih ob 16.00 oz. ob
17.00	v Borovem športnem centru.
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK
ŠK KRAS
organizira namiznoteniško šolo za otroke letnikov 1977, 78, 79. Vpisovanje in prvi trening bosta jutri, 15. oktobra, ob 16.30 v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
SMUČARSKI ODSEK
ŠD BREG
priredi za otroke tečaj na plastiki v Nabrežini. Vpisovanje danes, 14., in v petek, 16. t. m., od 20. do 21. ure na društvenem sedežu.
ŠD SOKOL -
ODBOJKARSKA SEKCIJA sporoča, da bo letos organizirala tečaj v miniodbojki in za začetnice (letnik 1973 in mlajše). Za informacije in vpisovanje: trgovina Aleksandra, Nabrežina Center 142.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
Odbojka: v ženski C-2 ligi
Pri Agorestu računajo na obstanek v ligi
Na Goriškem se članske ekipe že precej časa pripravljajo na novi prvenstveni trud. Med dekleti bo ekipa Agoresta nastopala v konkurenci C-2 lige. Zanje je bila lanska sezona nadvse uspešna, saj so dokaj prepričljivo osvojile prvenstvo in si zagotovile napredovanje.
Kar zadeva ekipo, naj povemo, da bo njeno ogrodje ostalo isto kot v lanskem letu. Novost pa predstavlja zamenjava trenerja. Dosedanjega Mirana Strgarja, ki se bo posvečal mlajšim igralkam, bo zamenjal Boris Jelavič, ki je do lanskega leta vodil mlajše ekipe Vala-Našega prapora.
O letošnjih načrtih in ciljih ženske članske ekipe smo se pogovorili z odbornikom Agoresta Igorjem Gomišč-kom. Povedal nam je, da so s treningi pričeli že pred kakim mesecem. Priprave je ekipa začela na Bledu pod vodstvom novega trenerja, sedaj pa dekleta vadijo štirikrat na teden.
Trenutno je skrb trenerja predvsem ta, da doseže najbdljšo uigranost med dekleti ter izpili njihovo tehniko.
O ciljih ženske združene ekipe pa je Igor Gomišček povedal, da računajo na obstanek v ligi. To, tako so mnenja pri Agorestu, bo tudi mogoče doseči. Potrebni pa sta odločnost in resnost s strani vseh. Tudi v letošnji sezoni bo članska ekipa prvenstvene tekme odigrala v sovodenjski telovadnici.
POSTAVA AGORESTA
Mirjam Klemše	67	172	U
Svetlana Primožič	68	170	T
Ivana Roner	69	173	T
Ingrid Cotič	69	160	P
Lara Vižintin	69	175	T
Rafaela Zavadlav	69	182	T
Susanna Černe	70	167	T
Ines Orel	70	170	T
Maja Pelerin	71	162	U
Barbara Luvisutti	71	168	T
TRENER: Boris Jelavič.
LEGENDA: U = univerzalen; T = tolkač; P = podajač.
:M1		1:1			III		naše	enajsterice v	mladinskih ligah - naše enajsterice .	mladinskih ligah						lil			
____________UNDER 18_____________
S. LUIGI VB - BREG	6:2 (2:0)
STRELCA ZA BREG: Giuressi (iz enajstmetrovke) in Braida.
BREG: Giorio, De Franceschi, Biffi, Slavec, Diminich, Bevk, Braida, Pitac-co (Pečar), Turco, Giuressi, Tamaro, Paiano, Sancin, Bandi.
Brežani so v drugi prvenstveni tekmi doživeli pekoč poraz, katerega si pa niso zaslužili, vsaj v tako veliki meri.
Ekipa Brega je stopila na igrišče v okrnjeni postavi, tako da so morali nekateri igralci igrati v neobičajnih vlogah. Nasprotniki so kmalu povedli in nato tudi podvojili, vendar se Brežani niso vdali in ob koncu prvega polčasa zmanjšali prednost. Petnajst minut pred koncem tekme je S. Luigi ponovno zatresel brežanska vrata. Brežani so se tako brez premisleka vrgli v napad in tako je lahko nasprotnik v protinapadu dosegel še tri gole. (E. B.)
IZIDI 2. KOLA: San Marco - Monte-bello 0:0; CGS - Chiarbola 1:0; Costa-lunga - Fortitudo 0:0; Vesna - San Vito 0:0; Edile Adriatica - Supercaffe 3:1; Muggesana - S. Sergio 0:1; S. Andrea -Opicina 1:1; S. Luigi - Breg 6:2.
LESTVICA: San Luigi, Edile Adriatica in CGS 4; S. Andrea 3; Muggesana, S. Sergio, Costalunga, S. Marco, S. Vito in Supercaffe 2; Vesna, Fortitudo, Montebello, Chiarbola in Opicina 1; Breg 0.
~	NARAŠČAJNIKI
OLIMPIJA - VESNA	2:1 ( 0:1)
STRELEC ZA VESNO: v 37. min. Peter Sedmak.
VESNA: Delise, Saba, Ciacchi,^ Ma-horčič, Madotto, P. Sedmak, Švab, Tence, Baselice, Esposito (od 50. min. Va-rone), Visentin (od 72. min. Palumbo).
Zgleda, da so kriškim naraščajnikom točke nedosegljive: v nedeljo so namreč ponovno zapustili igrišče praznih rok, pa čeprav so skozi ves prvi polčas vodili z zadetkom prednosti. Priznati je treba, da so Križani praktično igrali brez športne sreče, saj so domačini dosegli dva zadetka na dvomljiv način. Kot rečeno so v vodstvo prešli Križani in sicer po zaslugi solidnega Petra Sedmaka, ki je s prostega strela premagal nasprotnega vratarja. (A. Kostnapfel)
DOMIO - BREG	3:0 (1:0)
BREG: Giacobbe, Crissani, Mene-gon, Pečar, Ota, Rocchetti, Mancuso, Guštin, Grilanc, Buzzi, Impellizzari.
Tekma je potekala ob premoči igralcev Domia. Brežani so se v prvem polčasu kar dobro branili in prejeli le en gol. V drugem polčasu pa so stopili na igrišče nezbrano in so igrali zelo negotovo. Posledica tega je bila, da je Breg prejel še dva gola. Treba je reči, da je bil Breg le enkrat nevaren, in
sicer z Grilancem, ki za malo ni uspel z glavo potisniti žoge v mrežo. Vsekakor si pohvalo zaslužita branilec Pečar in vratar Giacobbe, ki je nekajkrat drzno posegel. (S. B.)
ZAULE RABUIESE - PRIMORJE
5:0 (1:0)
PRIMORJE: Blažon, Škabar (Gher-bassi), Luksa, Tence, Peter Štoka, Pra-selli, Žagar, Trampuž, Tomasettig, Mitja Štoka, Princival.
V prvem polčasu je bila igra izenačena. Domačini so dosegli prvi zadetek že v uvodnih minutah. Prosečani so imeli nekaj priložnosti z Žagarjem in s Štoko, niso pa uspeli izenačiti. Na nasprotni strani pa je Blažon ubranil nevaren udarec z glavo nasprotnikovega napadalca. V drugem počasu so domačini dali drugi zadetek spet v prvih minutah po nesporazumu branilcev, kar so Tržačani takoj izkoristili. Po tem zadetku so gostje popolnoma popustili, predvsem v napadu in na sredini igrišča, kjer niso uspeli ne napadati in niti učinkovito braniti. V zadnjih petnajstih minutah so domačini dosegli druge tri zadetke, od katerih enega iz 11-metrovke. (M. Š.)
IZIDI 4. KOLA: Muggesana - Portu-ale 1:0; Zaule Rabuiese - Primorje 5:0; Domio - Breg 3:0; S. Sergio - Giarizzo-le 1:0; Olimpia - Vesna 2:1; Opicina -Campanelle 2:1; Montebello - Čampi Elisi 2:1; CGS - Fortitudo 2:0. Prost S. Vito.
LESTVICA: Zaule Rabuiese 8; Domio, Olimpia in S. Sergio 7; Montebello 6; Opicina in Muggesana 5; Fortitudo, Portuale in CGS 4; Giarizzole in Čampi Elisi 3; Primorje 1; Breg, Vesna, Campanelle in Š. Vito 0.
NAJMLAJŠI
PRIMORJE - PORTUALE 1:2 (0:1)
STRELEC ZA PRIMORJE: Vodopivec
PRIMORJE: Franza, Savi, Gherbassi, Štolfa, Puntar, Pahor, Vodopivec, Trampuš, Gruden, Sardoč, Zacchigna.
Tržačani so bili predvsem fizično, a tudi kot kolektiv boljši od Prosečanov. Na sredini igrišča so bili hitri in so večkrat nevarno prišli do kazenskega prostora. Prvi zadetek so dosegli z lepim strelom iz kakih 15 metrov. Domačini so skušali ustvariti akcije po krilih, vendar jim ni uspelo ogroziti gostujočega vratarja. V drugem polčasu so gostje podvojili z lepim golom hitrega desnega krila, ki je preigral branilca in nato še vratarja. »Rdeče-rumeni« so zmanjšali razliko v zadnjih minutah z Vodopivcem. (M. Š.)
IZIDI 4. KOLA: Primorje - Portuale 1:2; Montebello - Breg 0:3; Zaule Rabuiese - Giarizzole 0:2; S. Andrea -Triestina 0:0; Don Bosco - Campanelle 0:0; Olimpia - S. Giovanni 4:0; CGS -Esperia 7:0. Prost: Fortitudo.
LESTVICA: Olimpia 8; Triestina 7; Portuale in S. Giovanni 6; S. Andrea 5; Breg, Don Bosco in Giarizzole 4; Campanelle, Montebello in CGS 3; Fortitudo 2; Primorje 1; Zaule Rabuiese in Esperia 0.
NA GORIŠKEM
JUVENTINA ASS. CARNICA -
ITALA 6:1 (2:0)
STRELCI: Marino Petean 3, Dario, Peršolja in Devetak.
JUVENTINA: Ferfolja (Peric), Pete-ani, Lonuscio, Marussi, Peršolja, M.Petean, Narduzzi (Koršič), Dario, Devetak, Kobal, Di Bert. Marvin, Lutman, Onofrio.
Nadaljuje se zmagovita pot združene ekipe Juventine. Mladi slovenski nogometaši so tokrat s teniškim izidom odpravili povprečno ekipo iz Gradišča. Srečanje za »rdeče-bele« ni bilo naporno in že v prvem polčasu je bila razvidna premoč domačinov, ki so s Peteanom in Dariom prešli v vodstvo.
Juventina se je v nadaljevanju igre povsem razigrala in postavila nasprotnike v podrejeni položaj. Med domačini se je tokrat dobro izkazal Petean, ki je dosegel 3 zadetke in povsem gospodaril na sredini igrišča. (M. P.)
PRVENSTVO CSI
OLIMPIA FANI - ZARJA
ADRIAIMPEK 3:0
ZARJA ADRIAIMPEK: Plehan, Ru-pini, Carli, Settini, Ražem, Grgič, Ur-dih, Glavina, Jerman.
Najmlajši Zarje Adriaimpex, ki nastopajo v prvenstvu CSI, so izgubili proti Olimpii z gladkim 0:3. Naši so v prvem polčasu dobro igrali in se predvsem izkazali v obrambi z vratarjem Ple-hanom na čelu. V drugem polčasu pa nepredviden preobrat, ko so se naši znašli kar s tremi goli v lastni mreži. (M. Ž.)
ZAČETNIKI
ZARJA ADRIAIMPEK - BREG 2:0
STRELCA: Granzotto v 5. min p. p. in lurinčič v 15. min. d. p.
ZARJA ADRIAIMPEX: Dellafontana (Poropat), Tence, Pusini, Kralj, Maks Grgič in D. Grgič, Umek, lurinčič, Glavina (Ražem) in Posega.
BREG: Iztok in Črt Rapotec, Gro-pazzi, Corbatti, Peter in Aleksander Paoletti, Bossi, Vovato, Delise, Ker-mac, Vigini, Argenti, Viola, Klabjan.
Derbi med začetniškima vrstama Zarje in Brega se je končal v korist prvih s klasičnim izidom 2:0. Zarja je imela skozi vso tekmo rahlo terensko premoč, zahvaljujoč se tudi dejstvu, da je prišla že v samem začetku tekme do gola. S to prednostjo so zarjani zaigrali bolj sproščeno ter v zadnjih minutah tekme v protinapadu zaokrožili rezultat na 2:0. (M. Ž.)
MUGGESANA - PRIMORJE 0:2 (0:0)
STRELCA ZA PRIMORJE: Širca in Vodopivec
PRIMORJE: Ciacchi, Doljak (Aleš Pahor), Husu, Guštin, Gherbassi, Trampuš, Vodopivec, Rebula, Kristjan Pahor, Cuc, Širca.
»Rdeče-rumeni« so zasluženo zmagali. V prvem polčasu so bili Miljčani malo boljši, a niso dali nobenega nevarnega strela v proseška vrata. Nasprotno, Vodopivec je zadel prečko in to je bila najnevarnejša priložnost prvega polčasa. V drugem polčasu so se Prosečani podali v napad in s Širco prišli do prvega zadetka. Preigral je nekaj igralcev in sam pred vratarjem realiziral. Vodopivec je dosegel drugi zadetek, a mu ga je sodnik razveljavil zaradi »off-sideja«. Spet Vodopivcu je uspelo zatresti mrežo po predložku Trampuža iz desne strani. (M. S.)
IZIDI 4. KOLA: Zarja Adriaimpex -Breg 2:0; Muggesana - Primorje 0:2; Chiarbola - Ponziana 1:1; Campanelle - Giarizzole 0:6; S. Giovanni - Opicina 6:0; Esperia - Vivai Busa B 1:2; CGS -Fortitudo 2:1. Prost Soncini A.
LESTVICA: S. Giovanni 8; Chiarbola 7; Giarizzole 6; Primorje in Zarja Adriaimpex 5; Soncini A, ČGS, Ponziana in Vivai Busa B 4; Muggesana in Fortitudo 3; Opicina 2; Esperia 1; Breg in Campanelle 0.
NA GORIŠKEM
CORMONESE - JUVENTINA
EDILCASA	prek.
___________CICIBANI____________
SKUPINA B
BREG - DOMIO	0:8 (0:3)
BREG: Jercog, Bandi, Čuk, Rocco, Ar-genit, Šik, Ota (Martini, Vitrani).
Takoj moramo povedati, da je mlada Bregova ekipa še neizkušena, saj so Ota, Martini in Vitrani prvič stopili na igrišče. Vseeno so se dobro borili, predvsem v prvem polčasu. V drugem delu igre pa so Brežani nekoliko izgubili glavo, saj so dobili nekaj zadetkov v protinapadu. Čeprav je končni izid zelo negativen, so naši mladi igralci vseeno nekaj pokazali, predvsem borbenost in voljo do igre. (D.K.)
IZIDI 3. KOLA: Breg - Domio 0:8; Soncini B - Fulgor A 1:2; CGS B -Muggesana 1:1; S. Andrea B - S. Giovanni 0:7; Chiarbola - S. Sergio 2:0. Prost Don Bosco.
LESTVICA: S. Giovanni 6; Domio 5; Fulgor A, Don Bosco in S. Sergio 4; Soncini B 3; Chiarbola 2; Muggesana in CGS B 1; Breg in S. Andrea B 0.
SKUPINA C
PRIMORJE - ALTURA	3:0 (1:0)
STRELCA ZA PRIMORJE: Širca 2, Kuk.
PRIMORJE: Švara, Princival, Braini (Husu), Sardoč, Carli, Širca, Kuk, Lovrečič.
Tudi tokrat so mladi »rdeče-rumeni« dokazali vidno premoč nad nasprotniki. Začeli so hitro in napadalno. Že po petih minutah so prešli v vodstvo z močnim strelom Širce. Imeli so še nekaj priložnosti, a rezultat je ostal do konca polčasa nespremenjen. V drugem polčasu so še dvakrat zatresli nasprotnikova vrata. Prvič s Širco, ki je po individualni akciji z lahkoto premagal vratarja, drugič pa s Kukom, ki -je v kazenskem prostoru bil najspret-nejši. Naj omenimo še krstni nastop Gorazda Husuja in dober nastop Ale-na Sardoča. (Maxi)
ZARJA ADRIAIMPEK - ESPERIA 2:2
STRELEC ZA ZARJO: Lipovec 2.
ZARJA ADRIAIMPEX: Družina, Buda, Kočevar, Marc, Metlika, Sancin, Lipovec, Pusini, Umek, Domio.
Zgledalo je, da bo Esperia lahek plen Zarjinih cicibanov, saj so slednji imeli mnogo več od igre in ustvarili nekaj res zrelih priložnosti. Vodili so celo z 2:0, vendar podcenjevanje nasprotnika jim je bilo usodno, tako da je Esperii uspelo nadoknaditi oba gola in odnesti točko iz bazovskega pravokotnika. (M. Ž.)
IZIDI 3. KOLA: Primorje - Al tura 3:0; Zarja Adriaimpex - Esperia 2:2; Opicina - Costalunga 2:0; CGS A - Vivai Busa B 2:0; S. Andrea - Campanelle 3:4.
LESTVICA: Primorje, CGS A in Campanelle 5; Zarja in Esperia 4; Opicina 3; Altura 2; Vivai Busa B in S. Andrea A 1; Costalunga 0.
NA GORIŠKEM
SOVODNJE - MOSSA	neod.
ISONZO - MLADOST	neod.
MLAJŠI CICIBANI
ZARJA ADRIAIMPEK - ESPERIA 4:2
STRELCA ZA ZARJO: Furlani 2, Brazzani2
ZARJA ADRIAIMPEX: Urdih, Grgič, Sabadin, Ban, Furlanič, Berganja, Brazzani, Furlani, Fonda.
Prva prvenstvena zmaga in prvo veliko veselje zarjanov, ki so premagali solidno moštvo Esperie s 4:2. Rezultat pa bi lahko bil še izdatnejši, če bi naši ne zapravili celo vrsto priložnosti, ki so se jim nudile na tej tekmi. Vsekakor spodbudna predstava tudi za bodoče zahtevne nastope, ko bo trebavza zmago resnično napeti vse moči. (M. Ž.)
IZIDI 3. KOLA: Zarja Adriaimpex -Esperia 4:2; Vivai Busa - Ponziana A 1:1; Portuale - Giarizzole 1:0; S. Andrea - Soncini 1:9; Fortitudo - Zaule Rabuiese 17:0; Fani Olimpia - Ponziana B 6:1.
LESTVICA: Fani Olimpia 6; Portuale, Ponziana A in Soncini 5; Ponziana B 4; Vivai Busa 3; Zarja Adriaimpex, Fortitudo, Giarizzole in S. Andrea 2; Esperia in Zaule Rabuiese 0.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 55.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.650 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^ -A ZTT
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
14. oktobra 1987
V Rimu odprli zasedanje o perspektivah raziskav o aidsu
Italija bo namenila 170 milijard lir nosilcem virusa in bolnikom z aidsom
RIM —- Imunologi in gospodrstveniki so se zbrali v Rimu, kjer so včeraj odprli zasdedanje na temo »Vprašanje aidsa danes: raziskave in perspktive«.
Prvi dan simpozija je bil skoraj v celoti posvečen analizi pristno gospodarskih vprašanj aidsa. Število uradno obolelih (podatki so ažurirani do 2. septembra letos) je 58 tisoč 800, od katerih 40.845 v ZDA, 1.964 v Franciji, 1.695 v Braziliji, 1.217 v ZRN in 357 v Španiji. Italija se uvršča v lestvico s 1.025 primerov obolelih, število nosilcev virusa v latentnem stanju pa naj bi bilo približno 100 tisoč. V prihodnjih treh letih bi moralo število obolelih v akutnem stanju bolezni narasti na 6.500 do 12.000.
Predvidevanja so dokaj pesimistična, strokovnjaki pa trdijo, da so glede na nepredvidljivo širjenje bolezni najbrž netočna, število oseb, v katerih se je virus aidsa že ugnezdil, a se ni še razvil v eno izmed tolikih, nekaterih še nepoznanih, variant akutnega obolenja, je namreč uganka, ki je ni zaenkrat mogoče rešiti.
Zato so mnoge države, med katerimi tudi Italija, osredotočile svojo bodočo zdravstveno strategijo na preventivne posege. Resnici na ljubo so v nekaterih državah pogumno zrli aidsu v oči in se hudi bolezni primerno postavili v bran.
V Italiji pa'je prevladala neka splošna psevdoetika, ki je v obliki cenzure udarila pa reklamni kampanji proti širjenju aidsa. Z italijanskih ekranov in časopisov so izginile injekcijske brizgalke in kondomi, medtem ko vlagajo drugod po Evropi in ZDA ogromna sredstva v izvajanje treznega preventivnega dialoga z javnostjo.
Na rimskem zasedanju pa so strokovnjaki skušali preračunati, kako globoko bo morala država seči v žep, da bo zadostila vsaj najosnovnejšim zdravstvenim zahtevam te nove kategorije bolnikov. Do leta 1991 naj bi »posredni stroški« (diagnoze, bolniška oskrba, zdravljenje in drugo) terjali najmanj 140 milijard naložb, kar 30 milijard lir pa naj bi državo stali »neposredni stroški« (izostanki iz službe, neproduktivnost).
V ZDA so vsote znatno večje, saj bodo leta 1991 namenili kar 45,6 milijona dolarjev za zdravljenje obolelih za aidsom. Kaže, da je aids peti najpogostejši vzrok smrti prebivalcev New Yorka in San Francisca, db leta 1991 pa bi se moralo to virusno obolenje povzpeti na prvo mesto, zato je povsem razumljivo, da se bodo ZDA tako masivno angažirale v boju proti aidsu.
V ZDA iztiril potniški vlak 80 potnikov je bilo ranjenih
Potniški vlak, ki je potoval na relaciji San Francisco-Chicago, je včeraj iztiril po trčenju v premični most za popravilo železniške proge v ameriški zvezni državi Iowa. Sedem izmed 16 vagonov kompozicije je iztirilo, 80 potnikov pa je bilo ranjenih	(Telefoto AP)
Mamilaši in razpečevalci ogrožajo rimske šolarje
RIM — Pred rimskimi šolami je vedno več razpečevalcev mamil pa tudi zasvojencev. Starši otrok, Ki obiskujejo osnovno šolo Villa Paga-nini, so pozvali že pred kratkim pristojne oblasti, naj vendarle naredijo red v bližnjem parku: v zelenici, ki sploh ni zagrajena ali kakor koli zaščitena, se zbirajo posebno v večernih urah gruče mamilašev, tako da se nagnete na tleh vsak daii nič koliko odrabljenih injekcijskih igel in brizgalk. Kaj to pomeni, če se nahajajo v neposredni bližini osnovnošolski otroci, ni treba posebej razlagati, še zlasti ne po izbruhu aidsa.
No, pred omenjeno šolo so se končno pojavili karabinjerji, ki pazijo na otročad, obenem pa se je pojavil na šolskih ograjnih vratih lepak z nekakšnim razglasom: v njem trdijo
obiskovalci parka, da imajo vselej v mislih šolarje in da se tem zato ničesar ni bati. Gre za opozorilo mamilašev, da je park njihov? Ali pa za excusatio non petita nekoga, ki ga navzočnost karabinjerjev iz tega ali onega razloga moti? V vsakem primeru je razglas le še nov dokaz, da je prisotnost varnostnikov nujna, in to tudi pred drugimi šolami v Rimu.
Le nekaj korakov od vhoda v nižje srednje šole Garibaldi v rajonu Mentana ob Ul. Nomentana in Don Bosco ter Montesacro v istoimenski predmestni četrti pa je policija aretirala včeraj Riccarda Fravilija (19 let), Marca Ruggerija (24) in Claudia Cocca (27): pri sebi so imeli večjo količino hašiša, ki so ga ponujali dijakom in dijakinjam.
Ameriški nadškof Weakland kritičen do domačega vodstva
VATIKAN — »Po mojem mnenju ima povprečni Američan danes še vedno provincialno vzgojo, nima občutka univerzalnosti ter vseobsežnega in popolnega koncepta sveta. V določenem smislu zato ostaja Američan naiven, ne pozna svoje dejanske moči in torej se ne zaveda posledic, ki jih lahko ima na svetovno gospodarstvo sklep notranjepolitičnega oz. gospodarskega značaja. V eni besedi: nismo sposobni, da bi nam zaupali svetovno vodstvo.«
Te so besede ameriškega nadškofa Remberta VVeaklan-da, enega izmed najvidnejših predstavnikov ameriškega klera, v intervjuju za glasilo sindikata CISL Conguiste del lavoro. Ameriški nadškof je v intervjuju odločno potrdil samostojnost ameriških katoličanov, kar je podkrepil s tem, da so v primeru splava na predsedniških oz. republikanskih pozicijah, kar pa se tiče ukinitve smrtne kazni, so ameriški katoličani na strani demokratov.
Nadškof Weakland je v intervjuju tudi dejal, da so si samostojnost priborili z leti, saj so bili katoličani v ZDA vselej le otok v oceanu protestantov. Stvari so se korenito spremenile s predsednikom Kennedyjem, prvič so tako katoličani lahko odprto nasprotovali vladni politiki in so se v prvi vrsti angažirali v boju proti vojni v Vietnamu.
Z množično akcijo očistili reko Piavo
TREVISO — Dva tisoč vojakov in prostovoljcev je v dveh tednih korenito očistilo petdeset kilometrov obale reke Piave in odpeljalo na odlagališča 80 tisoč kubičnih metrov odpadkov. Pri tem delu so našli dvanajst bomb iz prve svetovne vojne, ki so jih vojaški strokovnjaki razstrelili, odkrili pa so tudi dvanajst nedovoljenih odlagališč smeti, med drugim tudi odlagališče odpadkov iz bolnišnice v Val-dobbiadenu.
Pobudo za to akcijo je sprožila pokrajina v Trevisu v sodelovanju z obrambnim ministrstvom, z ministrstvoma za javna dela in za okolje ter s krajevno prefekturo. Namen pobude, h kateri so pristopile številne ambientalistične organizacije, je bil očiščenje te reke, ki ima za Italijo tudi zgodovinski in moralni pomen, sedaj pa bodo uvedli nadzorstvo, da bi se reka Piave ne spremenila ponovno v odlagališče smeti. To je vsaj stališče pokrajinske uprave, vendar predstavniki raznih ekologističnih gibanj, ki so sodelovala pri tej pobudi, ne verjamejo, da bo uspel tudi ta drugi del akcije. Po mnenju krajevne predstavnice svetovnega sklada za naravo WWF Cinzie Garavelli pokrajinska uprava ni sprejela potrebnih ukrepov, da bi se reka Piava ne spremenila ponovno v splošno odlagališče smeti, ampak je šlo le za enkratno pobudo.
Avtobomba v Harareju
V trgovskem centru zimbabvejske prestolnice Harare je počila avtobomba, ki pa ni zahtevala smrtnih žrtev. Storilce iščejo tako med agenti Južne Afrike kot med člani notranjega revolucionarnega gibanja ZAPU	(AP)
Kako v SZ postaneš podjetnik Radi bi odprli celo javno hišo
MOSKVA — Moskovska Pravda je včeraj objavila v sicer ironičnem članku zanimivo vest. Neka Moskovčanka je povprašala pristojne oblasti, če bi ji lahko izdale dovoljenje za odprtje hotela. To ne bi zvenelo nič kaj posebno, če bi ne nameravala mlada podjetnica oddajati sobe mladim parčkom. Zato ni nič čudnega, če so jo funkcijonarji kar lepo odslovili. Gospa je hudo užaljena obtožila vse neukrotljivega birokrat-stva, med drugim pa še dodala, da se bo pritožila tudi višjim sovjetskim oblastem.
Pravda je poleg te novice dodala še nekaj zanimivih podatkov, ki razkrivajg pravo plat tega sovjetskega burna zasebnih gospodarskih pobud. To naj bi bil le maska, pod katero se skrivajo drugi raznovrstni posli. V nekem moskovskem okolišu je sodstvo namreč ugotovilo veliko število prekrškov trgovskih dovoljenj. To se pravi, da se tudi Sovjeti, ko se jim ponudi ugodna priložnost, prav dobro znajdejo. V tem okolišu je po besedah Pravde kar 90 odstotkov podjetnikov zagrešilo kazniva' dejanja in so jih zato prijavili sodstvu.
Ti »podjetniki« so znali izkoristiti ugodni razplet okoliščin v času glasnosti in perestrojke, ko je roka sovjetskega vodstva nekoliko popustila pritisk okostenelega komunizma. Pravda dodaja, da so vse te osebe že stari znanci policije, saj so se preživljali že dalj časa s takimi nezakonitimi posli. Novi zakon, ki dopušča privatniku, da si lahko prisluži vsakdanji kruh kar v samorežiji, naj bi le še opogumil vse te prebrisance.
Kdor želi v Sovjetski zvezi postati podjetnik, lahko torej to nemudoma tudi postane. Za nameček bo dobil še čedno vsoto denarja, ki je prepotrebna pri uresničitvi novega posla. V tem birokratskem kaosu se je nedvomno najbolje znašel neki Moskovčan, prevajalec po poklicu, ki je najprej zaprosil, če bi lahko imel servis vseh zahodnih kompjuterjev ter video sistemov in je za odprtje »trgovine« prejel več tisoč rubljev. Z denarjem je najel skupino potapljačev, ki so z dna reke Moskve privlekli cel kup starega lesa. Tega je nato preprodajal na Zahod, ker pa mu posel ni cvetel najbolje, se je na vrat na nos odločil, da bo v kratkem postal gospodar poročne agencije. Lepo, ne!?
Lochneška pošast še vedno straši...
INVERNESS (ŠKOTSKA) -Med včerajšnjim elektronskim prečesavanjem škotskega jezera Loch Ness, v katerem znanstveniki iz celega sveta zasledujejo znamenito lochneško pošast, so ponovno vzpostavili »zelo zanimivo zvezo«. Glasnik organizatorjev je med tiskovno konferenco dejal, da je bil signal doslej najbolj pomemben, kar vliva novo upanje vsem tistim, ki kakorkoli sodelujejo pri tako imenovanem projektu Deepscan.
V globini 170 metrov so sonarji zaznali podolgovato, izredno veliko telo, ki se giblje; vsi zato upajo, da je to mitična Nessie, kot so poimenovali pošast jezera Loch Ness. Vodo bodo sedaj pregledale televizijske kamere, ker pa je vidljivost zelo slaba, je možno, da bo tudi ta poskus brezploden.
JO / RAZPRODAJA PRIJATELJEV	Avtor: Matjaž Učakar
jo -se PR/AL/čfiL.	PRuprecjen,*/
so PRSJ/JCOLPt-/ POMOČJO l £ K/AJČ.

7-uz>/	/?
Po sestanku z Wiesenthalom Kohl strožji do Waldheima?
BONN — Iz zanesljivih virov blizu predsedstva zahodnonemške vlade omenjajo možnost, da zvezna izvršna oblast odstopi od dosedanje brezpogojne zaslombe avstrijskemu državnemu poglavarju Kurtu Wald-heimu, ki se mora braniti pred obtožbo, po katerih naj bi bil vpleten med drugo svetovno vojno v nacistične zločine.
Omenjeni viri sporočajo, da je začela spreminjati bonska vlada svoje stališče do avstrijskega predsednika po nedavnem štiriurnem razgovoru med konservativnim kanclerjem Helmutom Kohlom in znamenitim lovcem na naciste Simonom Wiesenthalom, ki se je odvil na Dunaju. VViesenthal naj bi takrat prepričal Kohla, da ne preostane VValdheimu drugega kot to, da se kot »nevzdržno breme za avstrijsko državo« umakne s svojega položaja.
Hamburški tednik Der Spiegel piše, da sta se Kohl in VViesenthal sestala prejšnjo nedeljo. Lovec na naciste je izrazil zahodnonemške-mu kanclerju mnenje, da bi moral VValdheim odstopiti pred objavo rezultatov preiskave o njegovi preteklosti, ki jo je začela posebna mednarodna komisija zgodovinarjev.
Avstrijski predsednik je užival doslej široko podporo v prvi vrsti prav pri zahodnonemških konservativcih, a dnevnik Die Welt, ki odraža v bistvu vladna stališča, je pomenil praktično za VValdheima idealno sredstvo, prek katerega je lahko do sedaj odbijal napade z vseh strani. V resnici je sam kancler Kohl med obiskom v Avstriji aprila 1986, ko je bila v teku predvolilna kampanja, izjavil: »Jaz bi dobro vedel, za koga se moram opredeliti.« Za VValdheima, seveda.