ečji slovenski dnevnik"^ I * ▼ Združenih državah
VeUa za ran leto . . .	$6.0t>
Za pol leta.....$3.00
Za New York cdo leto -	$7.00
i Za inozemstvo celo leto	$7.00 J
r"irn...... i H i	^
GLAS NARODA
lisfslovenslčih delavcev v AmerifeL
| ' The largest Slovenian Daily In	| I the United States.
1	1
a latoedeveryday except Sundavf	s
1	and legal Holidays.
1 75,030 Readers, r	|
itMx^f'Ori: UOBTLANDT 2876. Entered «s 8econd CI*«« Matter. September 21, 1903, at the Fost Office at New York, K. Y.t under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO, 263. — ŠTEV. 263. __NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 7, 1S24. — PETEK, 7. NOV EM3RA1824.	VOLUME XXXII — LETNIK XXXuT
FRANC,-NEMŠKI JEKLARSKI DOGOVOR
•
Pogodba med francoskimi in nemškimi jeklarskimi magnati je sedaj dovršena. — Ta kombinacija bo lahko izdelovala železniške tračnice tako poceni, da se ne bodo mogli ameriški in angleški proizvajalci kontrolirati tržnih cen. — Francoska vlada se boji zadreg. — - Angleški ministrski predsednik Baldwin je sam ugleden jeklarski magnat.
Poroča Arno Dosch-Fleurofc.
Pariz, Francija, 6. novembra. — Francosko-nemška jeklarska in premogovna kombinacija, o kateri se je že «:<>1«jm rasa razpravljalo, je bila dovršena po pogajanjih ki so Trajala štirinajst dni.
Na temelju doirovora, ki je bil sklenjen, bodo fran-ensko-nernške Železniške tračnice obvladovale svetovni trg. Ameriški in angleški izdelovalci ne bodo mogli konkurirati s cenami te kombinacije.
Temelj dogovora, v kolikor je telo mogoče dognati, j«' posebna cena za koks iz Rubra, katerega bodo pošiljali v Porensko, Saar in Luksemburg, kjer bodo proizvajali napol izdelane jeklarske predmete s pomočjo kombinacije cenene rude, cenenega dela in cenenega kuriva.
Napol izdelani predmeti bodo poslani v Nemčijo, kjer se jih bo završilo ter spravilo na trg. Vsled tega bo sodelovanje med lorenskim jeklom in rulirskim premogom tako tesno kot je bilo pred vojno, ko je Nemčija lastovala obe pokrajini.
Humbert de Wendell, zastopnik Comite de Forges, organizacije velikih francoskih jeklarskih magnatov ter Avgr.st Th i ess en in Avgust Voegler, zastopnika mil irski h industrijalcev in sama veleindustrijalca, so vodili t-o zadevna pogajanja.
Wendel je dobil privoljenje francoske vlade, da sklene kupčijo. Vlada je stavila le pogoj, da naj izvedenje dogovora počaka sklenitve nemško-francoske trgovinske pogodbe.
Vsled tega je Wendel formalno zanikal, da so imela pogajanja že sedaj za posledico sklenitev dogovora, a o tem ne more biti nobenega dvoma in ta dogovor bo predstavljal temel j trgovinske pogodbe. Ker je bil dogovor sklenien, je bila tudi v principu rešena zadeva trgovinske pogodbe.
Angleški jeklarski magnati, ki vedo za podrobnosti dogovora, so izjavili, da niso hoteli stopiti v kombinacijo ter napraviti iz nje splošno evropsko kombinacijo radi . enr katere s-ra ponudila Wendel in Tlivssen.
Francoska vlada postaja vedno bolj vznemirjena, ker se boji jeklarskega boja med angleškimi jeklarji ter novo kombinacijo. Neki odličen politik mi je povedal, da je ministrski predsednik Herriot posvaril vse glavne udeležence, da ne bo dovolil nobene francosko-nemške kom-binacije, ki l>i vznemirjala Anglijo in Ameriko. Mor-ganovo posojilo je treba še vedno uravnati in kmalu se )>o lo tudi prijele razprave glede medzavezniškili dolgov.
Angleški ministrski predsednik Baldwin, ki je sam eden vodilnih jeklarskih magnatov Anglije, je mnenja, da bo ceneno francosko-nemško jeklo še ]k>večalo že itak veliko Število nezaposlenih v Angliji. Da prej-reči spopad 7. angleškimi interesi nadzoruje francoski finančni minister Clementel lorensko-rnhrski dogovor
Sedaj, ko je postal dogovor dejstvo ter temelji na ]»redvojnih cenah, katerim se ne more približati nobena druga deželi. Francozi so imeli topilnice in ceneno delo, ki je postalo še cenejše vsled nizke vrednosti franka. Nemci pa so lahko ponudili ceneno kurivo-ler odlične tržne možnosti.
Nemci so nadalje, stopili v kombinacijo raditer-a, ker so domnevali da ne morejo osamljeni proizvajati jekla dosti poecni, da bi lahko tekmovali z Angleži. Bali so se, da bo eksportni davek, naložen na temelju Dawesovega na-čita, onemogočal izvoz jekla in da to mogoče storiti le r otom spojitve jeklarskih interesov na obeh bregovih Ren a._
TROCKI NI NIČKAJ ZADOVOLJEN Z AMERIKO
Izjavil je, da vladata v Združenih
državah neomejeno kapitalizem
in njegov bratec, militarizem.
Izjave glede vzrokov svetovne
vojne.
Moskva, Rusija, 6. novembra. — Sovjetski vojni minister, Leon Troeki. se je v nekem nagovoru lotil ciljev rdeče armade ter vpri-zoril ob tej priliki oster napad na ameriški kapitalizem in militarizem, o katerih je izjavil, <Ia se jn je razvilo v silo uničevanja.
—	Združene države zavzemajo mesto v areni militarizma, ki <la-leko pre.sega vse sanje balkanizirane Evrope. — je rekel Troeki. — V svojih rokah imajo polovico konjskih moči sveta ter polovico zlate,za-loge sveta.
Svetovno vojno se je vojevalo v glavnem namenu, da se uveljavi prednost Združenih držav pred Anglijo in prednost Anglije pred Francijo, — je rekel ter nadaljeval:
—	Ameriško industrij alno m zlato silo se izpreminja v dim ameriškega militarizma. Ameriški kapitalizem je dospel do skrajnih meja svojih moči na domačem trgu teh je prisiljen iskati razširjenja v inozemstvu. To pa je nemogoče s pomočjo narodno-gospo-darskih sredstev in ^Združene države bodo vsled tega prisiljene strmoglaviti evropske države s pomočjo vojaške sile^ Ameriški mtlr-tarizem dviga svojo glavo visoko preko celega sveta. k«>i predirajoča sila uničevanja. — sila krvavega državnega preobrat.
—	Amerika bo skušala zanetiti v inozemstvu nemire, da napoti evropske in azijske države k medsebojnemu klanju, dočim jim bodo ameriški kapitalisti dobavljali denar, na temelju trgovskega podjetja. Brez ozira nato, kateri predsednik bo izvoljen, ameriški militarizem bo rasvtel še naprej. Svetovni boljševizem je edina resnična ovira na njegovi poti.
SENATOR LODGE ZOPET ZBOLEL.
Boston, Mass.. 6. novembra. —-Senator Henry Cabot Lodge, ki je bil operiran dne 20. oktobra v Charlesgate bolnici, se je včeraj opoldne onesvestil, — je izjavil včeraj zvečer njegov +njiiik.
Krog polnoči je postal/) stanje senatorja resno. Dr. Cunningham, ki je izvršil nad senatorjem dve operaciji ter ga obiskal vsaki dan, ni ničesar ugotovil včeraj zvečer.
Senator Lodge se je- dal prvič operirati dne 27. julija. Domnevalo se je. da je popolnoma okreval od prve in druge, manj resne operacije. Do včeraj se je zdravstveno starfje senatorja stalno izboljšalo. Vsaki dan je lahko sedel v naslonjači in. navidez je bil povsem dobrega zdravja.
Senator Lodgre je igral važno ulogo v narodni politiki in prav posebno je postalo znano njegovo ime po zaključeni vojni, ki je Ofl-loČno -nasprotoval politiki predsednika "Wilsona.
Dr. W2EDFELD BO KMALU ODSTOPIL.
EiMn, Nemčija^ 6. novembra. — Danes se je tukaj iz zanesljivega vira izvedelo, da bo dr. Otto Wied-feld v kratkem odstopil kot nemški poslanik v Washington^ ter bo prevzel svojo staro službo kot ravnatelj Kruppovih tovarn.
DVAJSET ŽELEZNIŠKIH BAN-DITOV UJETIH.
Varšava, Poljska 6. novembra. Petdeset band rtov se napadlo v bližini Baranovica vlak, na katerem se je nahajala močna vojaška straža. Po dolgotrajnem boju se je posrečilo voja'koan ujeti dvajset band i tov.
Izgube so bile na obeh straneh precejšnje.
true prohibicljski uradniki odpuščeni.
Washington, D. C., 6. novembra. Danes so bili odpuščeni iz službe trije visoki zvezni prohibicijski uradniki. Oblast ki jih je odpustila, navaja za vzrok zanemarjanje
službe.	~ T >	~
\ : ■
SEDMA OBLETNICA RUSKE REVOLUCIJE.
i
Moskva, Rusija, 6. novembra. — Danes zvečer se je pričelo praznovanje sedme obletnice izbruha ra->ke revolucije. Vsa Moskva je bi-'a rdeče razsvetljena. V velikanski dvorani, kjer je bilo svoj čas razstavljeno Leninovo truplo, je orovotril koemisar za ljudsko izobrazbo Lun a carski. V svojem govoru je poudarjal, da sta Washington in Moskva dve sovražni soci-jalni središči. Po njegovem mnenju je komunistična internacijo-nala propagandna socijalna orga-nizacija, ki obsega ves svet, do-eim ni v nikaki direktni zvezi h sovjetsko vlado.
Jutri bo rdeča anmada prisegla zvestobo ob Leninovem grobu.
PREDSEDNIK PRIJATELJ ŠPORTA.
-	--- "	. „ - COPYHI6HTKNDEBWPPO 4 QWtUHVUOOD. W._T.
Ameriški predsednik Coolidge se zanima za vsak šport, posebno prt za baseball. Vsled tega so m udi pred kratkim podelili kipec Waltera John?*ona. zmag; lea pri letošnjih tekmah v Washingtonu. Kipec je izdelal ' .par 1 Irie S. J. Dunbar.
VELIKE fZ?"E"EMBE V KITAJSKI REPUBLIKI
Mladi kitajski cesar, k?L pa je že zdavnaj odstavljen, se je moral preseliti iz cesarske palače v Čisto navadno stanovanje.
Peking, Kitaj.-ka. fi. novembra. Mladi kitajski cesar, ki pa je odstavljen. je moral zapustiti svojo velikansko palačo ter se nastaniti v hiši princa Cuna. prejšnjega regenta.
Nova odredba, katero je izsilila vojaška de facto vlada, določa od-I pravljenje vseli naslovov v gospodinjstvu Mandžu dinastije in da se skrči letno rento v znesku .sti-rih milijonov dolarjev 11a p«d nr-l.jona. K temu bodo prišlf še gotove svote za zgraj«*nje tvornie. v katerih bodo dobili dela ljudje, zaposleni dosed a j pri dinastiji m v cesarskih palačah.
Vsled revolucije leta 1911 je bila Mandžu dinastija odstavljena. Cesar se je februarja leta 1912 cd povedal prestolu, potem ko mu je nova republika zagotovija letno rento štirih milijonov dolarjev. Cesar je smel ostati v palači "prepovedanega mesta", a rento se mu je izplačevalo kaj nerelno in še sedaj mu dolguje republika velike svote. Ce-ar Iluanjr j«' bil vsb-d tega prisiljen prodati številne družinske dragocenosti, da pokrije stroške svojega dvora i:i go-ij>:i dinjstva.
NEMCI SE NE DRŽE OSEM-URNEGA DELAVNIKA.
Hanover, Nemčija 5. novembra. Osemurni delavnik, katerega teoretično jamči nova nemška ustava, ni nikakor splošno uveden med tvorniškimi delavci, soglasno s f preiskavo, katero je ravnokar izvedla unija teh delavcev.
Le 54 odstotkov uslužbencev v preiskanih napravah dela ]>o osem .in štirideset ur na teden, dočim de-lajp 3.6 odstotki od 4S do .11 ur, 26 odstokov do ~>4 ur in IG odstotkov več kot štiri in petdeset ur na teden.
PRVI ZAMORSKI SODNIK V
AMERIKI. ' --
Chicago, 111., 6. novembra. — Mest i m sodnikom v Chicago je bil izvoljen zamorec Albert H. Robert. To je najbrže prvi slučaj, da zavzema zamorec tako ugledno mesto:
POZIV LA FOLLETTA NA PRIHODNJO BORBO
La Follette je pozval svoje pri- ^ staše, naj se pripravijo na prihodnji boj. — Izid volitev ni prav mč preplašil neodvisnega kandidata.
Madison, Wis., G. novembra. — Senator Robert La Follette je iz-j javil v nekem govoru, ki ga je iiu«d včeraj glede izida volitev. j
—	izguba te ene bitke v boju, I ki je trajalo eel o življenje, je le j e !fii malih dogodkov. Kar se tiče maje osebe, bom nadaljeval s tem bojem celo svoje življenje.
Izjava senatorja se je gla>ila:
—	Izvolitev Calvin Coolidga je
povsem gotova. Ameriški narod >c
. !
je odločil za to. da pusti v oblasti reakcijonarno republikansko administracijo. s svojim slovesom korupcije, pokorečo se zapovedim organiziranih monopolov.
—	Pregreši ved niso izgubili po. jguma vsled tega dogodka. iS svojim bojem smo šele pričeli. Noben kompromis ni možen glede temeljnih vprašanj, katera zastopamo. Izguba te ene bitke je le majhen dogodek.
Poživljam vse progreslvce, naj se strnejo v eno falango ter se pripravijo na prihodnjo bitko.
L a Follette se bo kmalu vrnil v Washington.
VATIKAN HOČE NATANČNO VEDETI ZA HERRIOTOVO STALIŠČE.
Pariz, Francija. 6. novembra. —• Vatikan je naročil svojemu nunciju v Parizu, naj na vsak način izve. kakšno stališče zavzema sedanja frameaska vlada napram ka-toličanstvu.
Pred kratkim je bilo namreč rečeno, da je predlagal nančni minister izgon vseh jezuitov iz Francije, češ, »la v svoj h šolah, propagirajo proti francoski republiki.
ZDRAVSTVENO STANJE GOR-KEGA SE JE IZBOLJŠALO.
Charlottenburg', C. novembra. — Tukajšnji prijatelji slavnega ruskega pisatelja Maksima Gorkega so dobili pismeno poročilo, da se je Gorkijevo zdravstveno stanje znatno izboljšalo.
Kakprhitro mu bo le količkaj mogoče, bo začel pisati neko igro za kinematograf.
BALDWIN POMETA V SVOJI STRANKI
Baldwin je odslovil dva skrajneža iz svoje stranke. — Ta odločni korak novega ministrskega predsednika je posledica velike večine, katere je dobil pri volitvah. Ourzon je relegiran na manj važno mesto. — Bližajoče se zs/nege z Rusijo. — Minister za Indija bo lurd Birkenhead. — MacDonald zaključuje svoje delo.
Poroča John Balderston.
London, Anglija. 6. novembra. -- "Ministrski ym-il-sodnik Stanley Baldwin, ki ima v parlamentu veliko \e-fino. s kiatero lahko <Ma. je of-ividno sklenil očistili svojo stranko ter se iznebiti skrajnežev.
To dejstvo je največje važnosti za bodočnost Anglije, kajti konservativna stranka je močna zakopana za prihodnjih pet let ter ie jasno, da bo vsaj toliko «"as.> ostala na krmilu. Razkol je brez dvoma posledica podajanj, ki so se vršila dva dni med ministrskim predsednikom t. r voditelji strank f-lede razdelitve mest v novem kabinetu.
Markij v Salisbury 111 Earl of Derby, ki sta dva slavna voditelja skrajnežev v zadnjem kabinetu "Baldwins, sta vzbudila toliko frikeije s svojimi bol j nat»rednimi tovuvriši tako nh-de domače kot inozemske politike, da je /postal položaj naravnost notoričen. Glasi se, da ne bo noben teh dveh vključen v novo ministrstvo.
Dejanska porazdelitev »lavnih mest je še vedno skrivnost in vsled teira krožijo številne, nasprotujoče si govorice. Markij Ourzon. nadaljni glavar skrajnežev, ni dobil svojega starog'a mesta kot minister za zunanje zadeve, pač pa je bil relegiran na mesto lorda predsednika svntn, ki je sicer častno, a majhne važnosti.
Minister za zunanje zadeve bo najbrž postal Austin j Chamberlain, prejšni voditelj konservativne stranke, ki j je bil izbaenjen radi svoje lojalnosti do koalicije š stranko T Joy d George-a.
Lord Birkenhead ]^rejšni lord kaneelar, bo najbrž dobil mesto ministra za Indijo.
Tudi Churchill bo najbrž dobil odločno mesto. Preje je zavzema! važne urade pod Lloyd George-om.
Medtem, ko sestavlja novi ministrski predsednik 110-1 vo vlado Anglije, zaključuje Ramsay MacDonald svoje 'delo v zunanjem uradu in njegova hčerka, oblečena zopet j v staro obleko, nadzoruje selitev iz ofioijelne rezidence j mini^- rskega predsednika 11a Downing St. j Vladno ugotovilo, da 111" imel noben department v svojih rokah originala takozvanega Zinovjevega pisma, se smatra za priznanje, da je bilo pismo ponarejeno.
Konservativni in liberalni listi, ki so trdili, da je to pismo j iristuo ter ga uspešno ]>orabili proti delavski stran-, ki tekom volitev, no pišejo sedaj več o tem pismu ler ga i ignorirajo. To pismo pa bo delalo še dosti preglavic novemu ministru za zunanje zadeve.
NAČRTI MLADEGA R00SE-VELTA.
Polkovnik Roosevelt, ki je bil poražen koti republikanski kandidat za {jovernerja države New-York. Ho na jI) brž pestal mornariški tajnik, ker namerava sedanji tajnik Wilbur odstopiti.
TAJNIK DAVIS GRE V JUŽNO AMERIKO.
Washington, T). C.. 6. novembra. Delavski tajnik Davis se bo napo-
til v soboto na <laljse potovanje skozi južno-amerške republike. V Združene države se bo vrnil šele v pričetku januarja.
Tajnik Davis bo obiskal Argentini jo. Brazilijo, Uruguay. Chile in Peru ter se pečal v glavnem s priseljeniškim problemom. Pečal se bo tudi z vprašanjem naturalf-zaeije, v kolikor se tiče državljanov južno-aineriških dežel. S tajnikom bodo potovali njegova žena, njegov tajnik in komisar Stewart, član statističnega urada p o 1 jed eLskega d epart m en t a.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $15.40 2000 Din. — $30.60 5000 Din. — $76.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.	.
Razpošilja na zadnje poŠte In izplačuje "Poštni čehovui urad",
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir.......... I 9.90 500 lir..........$23.75
300 lir .......... $14.55 1000 lir ..........$46.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 209 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.	_
*m iKjdijatve, ki presegajo FETTTISOČ DINABJW ali pa DVATlKtt*
LIR dovoljujemo po mogočnosti le poseben dopust Vrednost Dinarjem In Liram sedaj ni stolna, wwja se nftnt ts uprt Cakovano; 1* tega razloga nam nI mogoče podati aataočne sens mnij, računamo po eeni tistega dne, ks nam pride poslani denar t roke.
POŠIUATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO ▼ NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKB $1.-,
Slede izplačil ▼ amer. dolarjih glajto po—ban oglas w tam Ub*«.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,	Hew York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4687.
GLAS NABODA, 7. NOV. 1924.
"GLAS NARODA" I
pLIVni MILVI >w»< an« Publish*«
^pgili Publishing Omngssg!
IA Corporation)
rmm lAMaH, Pr—I«—«___LCOll »INKBIH Tw—irw
Pfac« o« lu«ln«M *f th« Corporation and Aidrtuw of Abovo Offlcorai
m CortlwHt tr—«. Borough" of Manhattan. N*w Yarll City. N. Y.
« • L A S NARODA« _(Votoo of tho Poopto)__
_Day Ex copt Sunday« and M oil day._
Za Ml* mm voija IM aa Amarlka .Za Nfaw York urn Mia Ma gfc.rr.* fT.O»
I« Kaaada .............IS.flt Za pol lata ..........................•S.SO
Ka pM Ma ..........1940 Zi inozemstva aa aala Mia »na« WT.M
«a —M Ma	11.»'Za pot Ma —...........................i>.*0
•ubacrlptlon Yearly >«.0>
Advertlaement on Agreement__
_"tttaa Naroda" tehaja vaakl dan itvgemšl nedelj prapHkaw,_
iDoplal. Proa podpis* la osebnosti ae n« prlobčujejo. Denar naj ae blagovoli po-mjau pa Money Ortar. Prl apremembl kraje naročnikov, prosimo, da aa Bam tudl prejinjl fclvallifie naxna nI. da hitreje najdemo naalornlka.__
- a L A « NARODA" m umna »t/eat. Borouflh of Manhattan. N«w VpFS* H. Y, Telephone: Cortlandt 287t
BALDWINOV KABINET ~
rr:.	_
Angleški kralj je poveril sestavo novega kabineta ziK.iK imi konservativcu Ktanlevu Kahhvinu.
Par *lni je zbiral in je 7(bral kroi»' sebe zastopnike stale knnservat i vne ^arde. ki bo brez dvoma skušala poruši-. ti vse, kiii* je tekom devetih mesecev storila dobrega 3\Ia<T)onaIdo\ a viada.
_Mari < inv."ii je dobil častni službo, ki je pa brez vsakega pomembnejšega politiene^a vpliva. Postal je' pred.-edmk kraljevih tajnih "svetovalcev. Obenem bo na-j čeloval konservativni stranki v j>ospodski zbornici.
Karl Derby, ki je hotel j osili postati vojni minister, je razočaran.
Pri volitvah je dobila konservativna stranka velikansko večino. Has vsledte^a j«1 l>i1 <» mogoče izbrati 23a1d\viim v. \ nadaljnili pet let take može, ki bodo zvesti na-zadn jaškim idejam i i s se jim za nobeno ceno ne bodo izneverili.
Ministrski predsednik .Baldwin je obenem tudi lord državne zakladnice in voditelj konservativne stranke v poslanski zbornici.
Zunanji minister je Austin Chamebrlain.
On je sin Joe Ohamberlaina, velikega angleškega koloni jalca, ki je vtelesil Južno Afriko v angleško kraljestvo. Austin je zaključeval in zaključil svoje študije po , raznih nemških univerzah.
V	starost 2D let je bil izvoljen poslancem. Do leta 11010 je bil civilni lord admiralitete, do leta 1906 pa državni zakladničar. Tistega leta je biJ odstopil zaeno s konservativnim kabinetom ter je uvedel veliko gibanje za zaščitno carino.
V	kabinetu ga vidimo zopet leta 191o in sicer kot državnega tajnika za Indijo.
Tekom vojne je pa začel kritizirati armadno vodstvo zastran stališča, ki ga je zavzelo glede Mezopotamije, in je moral odstopiti.
IV) vojni je bil državni zakladničar v koalicijskem kabinetu Lloyd Georgo-a. Ostal mu je zvest do konca in nato izstopil iz vlade.
Austin Chamberlain je izboren državnik, nikakor pa nima ti-tih državniških zmožnosti kot jih je imel njegov oče.	j
"Baldvinov državni zakladničar je Winstor Spencer | <'hnrcliill. Kljub temu. da so se ga vse stranke direktno i lxile. je dobil precej mastno mesto v Baldwinovi vladi. Kaj bolj je znan po tem, ker se v svojem delu in načrtih ne ozira niti na desno, niti le\o, ampak ustvarja po svoji glavi.
Posledica tega je l)ila, da se je večkrat opekel^ posebno ker je tekom vjne tako vztrajno zagovarjal in branil dardanelsko kampanjo.
Pri volitvah, ki so spravile laborite v vlado, je sani nastopil kot '•ustavni" kandidat.
V	splošnem je pa Baldwin zbral krog sebe najboljše može. kar jih je imela na razpolago konservativna stranka.
Posledice nam bo pokazala bodočnost.
Jugoslavia irredenta.
"Lloyd Triestino" za Benetke.
Tržaška "La Voce Repubbliea-na" pišo: Xe zavidamo Benetk, ampak ustavljamo, da ta čas, ko bestii><"a kriza mori in ubija naš ubogi Trst. neka tržaška družba,ki prmša svoje kapitaie in svojo in._ ditstrijo drugam, izdaya f^vaje *io_ meščane in njih obmetava z zaušnicami — Naxlalje opažamo, tla vodijo! vs>o to beneško delavnost 4'Llovda važni vzroki, katere poznamo popolnoma. Znano je, da so Benetke absorbirale ves pristasna-šlri promet v Trstu, in "Lloyd Tniesrtino" si ureja svoje stvari tako, da bo kmalu izkrca val vse svoje potnike v Benetkah (blago že tako lodda^a tam), kajti kako naj se sieer opraviči tako vedrika njegorva beneška delavnost?" — Ni dvorna. da so ta' izvajanja nekoliko pt*trirajia in. "Piccolo" jih sjiuša ovreči s prometnimi podatki, ki govore v priJog Trstu, toda
I g<»tovo je dobro zadeto stremljeaiie I' • T il oy d a'. da mu služijo Bene t k e j tako, kakor pač želi sedanja državna politika, ki sieer noče unq-j eit i Trsta, ali pnznava prvenstvo .■na gorenjem Jadranu Beaietkam. I To se čuti v Trstu vedno trpkej-iše in to je izrazil tudi list "La Voce Repubblieana."
i Vojvodinia d'Aosta.
j se mudi v Trstu. Znaraa je kot ve-; lika dohrotniea revnih sLojev in I bolnic. Sprejela So jo jako veli-1 častno. Vojvodinja je potomka francoske vladarske rod o vino B ou rb on- Orleatn s.
V Vicentu v Istri
so pred kratkim štirje tatovi ponoči predrli do železniške stražnice te*- odnesli od tam razno perilo in demar in druge stvari, kar jim je prijak). Potem so še železničarja Hekiea in njegovo hčer pretepli do krvi, nato pa 6» bežali-
T^ DEN najvažnejših pridel-' kov, ki jih potrebuje slovenska gospodinja za kuhinjo, je mleko. Bordenovo Evapo-rirano Mleko da najboljše uspehe. Bogato je, smetano ima ter napravlja najbolj okusna jedila. Lahko ga uporabljate sleherni dan za kuho in peko. Poskušajte ga v kavi.
Če hočete vedeti, kako kuhati 2 Bcrdenovim Evaperiranim Mlekom, nam pošljite ta oglas s svojim imenom in naslovom. No. 1
THE BORDEN COMPANY ^
BORDEN BLDG.	NEW YORK JL
Iz Jugoslavije.
Umoril polubrata in ga vrgel I v vodo.
I !z Ogulim« poročajo, da je v selil Gomirje 25 let stari posestnikov, [ ~ I r» Ka<le Polov in a izvabil svt j:*ga ■ šestletnega polubrata Svetozara v n«'kf> zasedo, {ia tamkaj umoril, mmo tmplo pa vrgel v pot .k i Ribnja.k, kjer ga je našla njego-J va mati. Kade je po umoru po-! begnil.
Ptiček je ušel iz kletke.
Fran Matej, član "Kola gorskih tiče v*', harambaše Jovauia Oajn-Lr.i. ki je bil ><'b>oj;-n na osem let jt-če, je te dni", pobegnil iz kaznilnice v Lepoglavi. P rosi o nedeljo pa je prišel v roke orožniškil patrulji. Kakor ^vojedi-'bno Čaru-! ve. našli so tudi Mateja spavajo-! či-ga v liiši nekega seljaka. Na-J meraval se je ožtanati in jf p riše J1 v domači kraj, da V izpos.uje po-' trelmc listine. Orožnik ga jt zbu-■ dil z besedami: "Vstand Matej, tu ! j" tvoj krstni in samski list!''
Težka avtomobilska nesreča pri Varaidinu.
Te dni je iz Zagreba vozil privatni avjtomob'l v Yarazdin. Y j avtomobilu je sedel bančni urad-j nik Vilko Kastelec s štirimi ]). t-i niki. Xa klancu pri Malem Bisagu j -ta iz nekega dvorišča prileteli dve [ svinji na ee>to pred avi<>. šofer se1 je skušal izogniti ter se je vsledj jt(ga prekopdenil v east ni jarek.! Pri tem bile tri osebe lahko ra-I njene, Kastelec pa je zadooil težke poškodbe, katerim je kina-j in podlegel. Šofor. ki je ostal ne-j poškodovan, je hotel izvršiti samomor-	j
Samomor Slovenca na Hrvatskem.
Kakor javljajo iz Zagreba, -o! na želexnl>ški progi blizu čuvajnice št. G7 v zagrebški ukolici na-i šli prošlo nedeljo močno razmesar-jfiio inrtvo truplo Ivana Brožiča. rojenega leta	v Kranju, poi
poklicu mizarja v Belovaru. Trup-1 lo je ležaio na tiru med tračnicami; glava je bila popolnoma odrezana isn je ležala poldrugi meter od trupla; odrezana je bala tudi desna roka in stopalo desne noge. Sodna komisija je ugtovila, j da je Brožič izvršil saminor. BiF je tuberkulozen.
Reparacijske pošiljatve preko Sušaka.
V zadnjem času je naša vlada naprosila nemško vlado, da pošilja vse pošiljke, ki jih dobiva naša država na račun reparacij, preko Sušaka. Ta korak je odpravila vlada .radi tega, ker je avstrijska vlada nastavila za te pošiljatve zelo visoke cene ter zahtevala od vsakega vagona 10.000 Din pre-voznine. Te dni je prvi parnik z reparacijskim blagom že pristal v Sušaku, a drugi teden dospe že druga pošiljatev.
Vlomilska tvrdka Žolger & Otorepec, »
ki sta zadmjte tedtoe v Zagrebu izvršila več drznih vlomov v trgovske lokale ponoči in o belem dnevu, je doživela z aretacijio Žolger-
ja s-voj "kraliTe dni okrog 1. opoldne je namreč Rajmund Žolger. i < J *n 1^90. v Sesterču in pristojen v Mac bi-r, zlezel v trgi.vino tvrdke Valeeič in llabčič v 11 i_ ci, > pifcijl rolo za seboj je začel razbijati blagajn. Njegov kom_ punjon Oiorepee (star 2:1 let, ro. dom iz Gradca, a pristoj: n k Sv. Enii) pa stražil zunaj. Oba drzna lopova je presenetil vaj uce, ki je slučaju prišel k trgovini. Žolger ju se je posrečilo ubežat", a ga je policija p<» kratkem levu ujela, dočim je Ofioreipee izginil bj-cz sledu in ira doslej se nima-o. Žolger je prizmd več viotu.iV.
Prihod jeruzalemske delegacije v Beograd.
Te dni je prispela v Beograd ji-ruzaiemska delegacija, da p< jiu_ di kralju Aleksandra protekto-rat sv. groba in zaščito IMO milijon v pravoslavnih. Ta na-.'.ov je imel poprej r^iski car, v katoliškem i-vttn pa ima sličen naslov španski kralj. Ob 11. dopoldne je bila v dvorani kapeliei kratka služba b žja, kateri so prisosto-\,di člam kralj vega doma, več ministrov, patrajarh Dimitrij - in več škfifov. Deputacija je sestavljena iz arhimandr ta Seva-tijana I-f-iteja in Vaslleja l.t vi dai-i-a ter dveh civilnih oseb. Kralju in kraljici je izročila deputacija vis ka (.,'Kkovanja. ki ?o v zvezi z naslovom čuvarja sv. groba Ln zaščitnika 240 inilij. nov pravoslavnih. Popoldne je bila na dvoiu na čast deputacije banket.
Junaški Čin "Junaka iz Like".
Te dni so se v selu Županja v Liki splašili konji seljaka Antena BuŠiča in v divjem dim zdrveli po cesti. Med pa.-anti je zavladala prava panika, kajti kettijT so bili vsi divji. V leni pa se je pojivil jut <■ ti tudi Ljubljančanom znani "junak iz Like" Marijan Matije-1 vie. ki je skoč; 1 pred konje, zgrabi! vajeti in ustavil voz. K.> j" ljustvo videlo njegov čin, mu je priredilo velike ovacijc-
Velik požar v Subotici.
Te dni je izbruhnil v Subotici v liiši velepo.-sestacka Ivana Seitle-la velik požar, ki je trajal eelo d<'poldme. Zgorela je eela stavba. V hiši se je nahajala tudi tiskarna "Tipografija", ki je bila ena najmodernejših v Subotici. Škoda znaša več milij: mov dinarjev.
Težka nesreča na vojaškem vežbališču.
Te dni dopoldme se je na vojaškem vežbaifišču v Beogradu zgodila težka -nesreča- Prvi bataljon 2. pešad.f.iskeea polka se je uril v paljenju bomb, ki se mečejo iz pušk. Vaje je v.odi'1 podpolkovnik Velizar Gjudnč. Jzprva je šlo vse v redu, ko pa je bila izstreljena 40. bomba, se je ta prehitro vžgala radi slabega ma-terijala. Pritisk zraka je vrgel na zemljo \-se 5a<f?tni"ke in vojake. Podpolkovnik Gjurie je doibil precej težki ranit, neki drugi oficir je bil lažjie ranjen na roki, neki vojak pa je oglušil.
| Peter Zgaga |
Slovenski slanmikarji v NTev, ^ "rku so s-e torej pričeli organizirati. Prav je tako! V organizaciji j je moč. Če bo oganizacija uspešna.
'se bo že vsaj lahko reklo: Tudi v
:
' ba.sementu na Osmi so enkrat na-i .. metno pogruntah.
V	starih bukvah se čita : V temni ve t lini za deveto goro je prebival trrd in pošasten zmaj. ki je imel pri sebi zakleto kraljičino.
Pa se je odpravil mlad junak in z veliko težavo je premagal zmaja ter vzel kraljičino za ženo.
Ko sta bila par mesecev skupaj, je pa nila li junak izprevidel. da je pravzaprav zmaja osvobodil iz
j-kremplje v lepe kraljičine.
*
Prohibieijski kemisar Ha vnos je j izjavil; V Xe\v Yorku je vedno
•	težje dobiti požirek pijače.
O trm sem bil zadnjič -am
•	prepričal. V Carusovem hramu na il. Ave. je bilo krog sodov tolike (rojakov kot vinskih mušie. Dober (črtrt ure sem moral čakati, prert-
i no sem prišel na vrsto. |
j Iz hiše na Osmi eeseti ne pride
1 nikdar ničesar dobrega.
J z vzete >o seveda le jralone. ka-i tere odnašajo možje najsvetejšega j imena na svoje domove.
i *
j Iz Nemčije poročajo, da hoče i bivši bavar. kronprinc Rnpprecht ipo-tati predsednik Bavarske.
Njegov naslov bo potemtakem . Njegovo veličanstvo kronprinc Rnpprecht. predsednik kraljeve
republike Bavarske.
★
V	New Torku se neprenehoma pojavljajo razni vlomi in ropi.
Pred par dnevi je pet moških v Irlo v neko zlatarnieo v gorenjem delu mesta. Neusmiljeno so premv / ka stil i tri uslužbence ter jih zvezali.
Nato so odnesli iz blagajne za 12"),000 dolarjev raznih draguljev. Vse skupaj je trajalo dobrih j petnajst minut. • j Pa pravijo, da ni v Ameriki pro-! speritete.
j Kdo pravi, da je ni? j Iz gorenjega slučaja je razvidno. da je pet ljudi v dobre četrt ure spravilo v žep stopetindvajset ti-oč dolarjev.
★
Poročajo o naslednjem zanimi-i '. '.vem slučaju :
Ženin in nevesta sta prišla k duhovniku in ga prosila, naj ju poroči.
Duhovnik je verno opravil svoje verske obrede.
Tn ko sta bila mož in žena. je vprašal mladi poročenec duhovnika, koliko zahteva za svoje delo in svoj trmi.
Duhovnik pa ni bil tak kot je na primer čikaški Koverta, da bi kar pet ali deset dolarjev zašaril.
Ljubeznjivo je Odvrnil: — No. dajte toliko, kolikor se vam zdi* j vredno.
| Ženin pogleda svojo postaran 'nevesto, ki je bila že navidez iz-
•	redno sitna in razdražljiva.
Pogleda jo, malo pomisli in da župniku en dolar.
Tedaj pa tudi župnik natančnejše pogleda nevesto.
Seže v že7i ter da razočaranemu ženinu pol dolarja nazaj.
Kotni. Sritiutki
Inkorporirana 1. 190)
\
GLAVNI URAD v ELY. MINN. -----t
Glavni odbornkf:
Predsednik: RUr>OI„F PIJRDAX, 933 E. 185 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 E. 82nd Street. Loivin O. Tajnik: JOSEPH PISHL.ER, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely. MIdb.
Blagajnik neizplačanih emrtnln: JOHN MOVERN, «1> — Utb At«, Duluth. Minn.
Vrhovni xdravnlks
Dr. JOS. v. GRAHEK, 503 American State Bank Bldg. COO Orant Street a. Sixth Ave. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZRASNTK. Room 206 Bakewell Bid®, eor. Diamond	Orani
Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Chicago, UL FRANK SKRABEC, 4S22 Washington Street. Dpdt«. OoW*
Bnrotnl idbori T.KONARD ST^AB^ONtK. Box 480. Ely. Minn. rjRE<",nR J. PORENTA. 310 Stevenson Bldg.. Puyallup. Wul, FRANK IORICH. «217 St. Clair Avenue. Clevetand. o.
__Jednotino uradno glasilo: "01a> Naroda".	-
Vne »tvarl tlkajofe se uradnih «n<1ev Itakor tudi denarne t>o*!lJjit*, naj .«e poSiiJaJo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se po51'a n* i>r«fl ■ednlka porotneera odbora. Prošnje za sprejem novih Članov !n bnlnl*k» •pričevala naj ae pošilja na vrhovnega edravnlk*.
Jugoslovanska Katrl<5ka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom i» obilen pristop Kdor Ml postati flan te orjranlrauMle n»J ne Tirlasl talnlVrt bllf.nieea druSfva JPK.T. Za ustanovitev nPv1h drnStev se pa obrnite n« tf tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovi z 8 Člani ali Članicami.
Novice iz Slovenije.
Kje je 20 tisoč Din??
Dne 1.1. okt. je prišla k Ileleni Štrupvjevi. Mvprojri tr«ti-vc-a s p:e-mogom. V id o v< lanska ee<ta št. 14. v.;: (bi>k v bliižini stanujoča }»ru_ dajalka easopi- v, Viktorija Mo-har. Striij>ijeva jo je povabila v spalno si ho. Tamkaj -ta st- nekaj časa razg-o.varja'li, nakar je Viktorija odšla- 1\> odli'xlu je Stru-pijeva iskala nekaj v predalu o_ m are in ugotovila, da ji je zmanj-kalo mCOO dim. Ker ni bilo med t m uikofrf dnigrejra v	ta-
knj .csumila kot lalieo Viktorijo. Sla je k njej in jo po/.va'a, da ji ukradeni denar vrne. To pa o zadevi ni hotela ničesar slišati- Žti-d<*va je hiia ovadeaia ])olieiji iu \ iktorija je l>ila t-ali nujnega suma aretirana Za druščino s:> ji d-li tudi njenega ljubimea, hrezpo-selnejra fotografskega pomo/uiika Henrika ('., s i.katrnm >t.a ^ila najbrž v zvezi.
Umrli v Ljubljani.
Mt-^eea c.ktobra s rhif prljavlj*'-ni sledeči smrtni slučaji: Julij Vcbe.r, cd)čin. ubožec. 8"J let. — Fran Lovšin, rešetar, 7"» let. — Ivan Rn-,% orožniški slražniojster v pok.. 60 let. — Amalija KMlu-šek. madpaznikova vdova, 70 1. t. — Pavla Vertc 1, delavka. 22 let. Frančiška H!Ink-tuni-Sb vsa, žena pošt. iof.io"a!la, 53 let. — Fran Krušač, zasebnik, 74 let. — Ivana Božja, po-est.iliea. 70 let. — Jo-:p Kržin. sedlar, 46 let. — Rado Medic, trgovec, 3š let- — An-♦onija Xardiu, zasehuica, 82 b t.
Ivan Oe.rkman, pleskarjev s'u. 2 <hii. — Ileletna Znidar-ič. nad-učrteljeva vdova, -">0 let. — Josip Cerževie, delavcev sin. 2 dni. — Frančiška Breundl, i-nženjerjeva vdova, 74 let. — Slaviea Andb vie, mizarjeva hči", 3 mesece. — Maii-ja Kliiinenik, hči uradnega sluge, 4 mesece. — Adolf Reieb, tovarnar in posestnik. 67 let. — iLanja Hafner, mizarjeva žena, ."9 let.— Frain Šetina. vrtnar, 82 let. — Martin Babiiik. posest nik rt v sin, 6 tednov. — Marija Brajer. hči za--cl>n:ce, 16 mesecev. — Ana Bro-vet, strojni k ova vdova, 84 let. —
n tenia Gregoiič, zasebniea, 48
b*t. - Slavka ŠamcLrv : »ndnik-va
žena. 2> let. — Jera Dollnšek.
stače.va žena. 71) let- — Fi-an Sta-
' re. tlelavkifli sin, pol leta. I
Himen.
i V /g rnji Fobkavi j.- p<<ro-č i I Ivan F ranges z Fra:iel;<i Hoj. nik. V Mariboiu -e j.- danko Kiu go\nk. uratlntik Ljubljanske kre-dituie banke, poročil z Fridn Po_ legek.
Požar v Hujah pri Kranju.
Te d.ny' je izbiubnil i:a Hujab pri Kranju pri posestndcu Josipu M;ir_ čanu silen ]n.žar. ki je v kratkem (:asu l!])epel i ] «lw poslopji p i. -1 v j — nika, ki >.i jib je pre«! kratkim preuredil za ud- bnejse bivanje na 'stara leta. (ia-ilna društva, ki su prihitela iz vseli okoliških krajev. >o mergla rešiti samo ostala v bližini se nahajajoča ]> slopja. Pri reševalnih delih -»e je posebno odlikovalo kramj-ko gasilno društvo, ki je p»';liitelo na kraj nesreče tekom četrt ure. Požar je uničil tudi go^podar-ko pr. j>j > Alarča-novega S iseda. Škoda je zelo ve-lika. Sunii >e. da je zam i.ila ogenj zlobna roka-
Velike tatvine v žebljarni v Kropi.
V Kropi so priš.i na sled večji tatin-ki družbi, ki je izvrševala že < d 1. 1!,17- dalje tatvine v zadružni žebljarni. Kradli w predvsem žeblje in železo. Skupno šk _ ia ki jo trpi žeblja,ma. še ni točno ugotovljena, vendar je velika, j l)f -edaj dokazane tal vine preka-■ šajo vsoto 60,000 Din. Orožništvo j je aivliiiralo kot glavne krivce: Va_ btina (iašpefliča, Kai 4a Smrekar-ja m Andreja Zupana, ki so v.^i uslužbruLvi navedene zadruge , oddalo sodišču. Preiskava se nadaljuje.
ALI VESTE, —
<l-i jo t»il jirttl kratkim v Ljubljani šahovski mojster dr. Iaunnuel Ljisker ter je i^ral ]»ar ]»artij z izhornim sl<e venskim š:ihist<>m Ur. ViOtunrji»niV Ali v.-stc. i];i lx.ste potom okusa loo'f r-i-
ste^i turškega tobaka v Helmar kaj
hitro sj»oznali razliko med dobro in 1 navadno eisraretoV Kot "Irnjri. boste tu-«1 i vi z veseljem za eel i kaditi turške.
Božične denarne pošiljatve
i
Brca in točna postrežba Najzmernejše cene!
Kakor običajno, lioce so tudi letos večina našega priseljenega naroda spominjati svojih dragih v domovini z večjim ali man jim božičnim darom.
Razim že znane točnosti pri vseli bančnih poslih, posvečuje naša banka posebno pažnjo izvrševanju božičnih denarnih darov.
Naše izborne zveze v stari domovini omogočijo nam izvrševanje vseh naročil brzo, točno in po najnižji ceni.
Radi te^a Vam priporočamo, da vse Va.še božične pošiljatve že zdaj obrnete na nas ter tako zasigurate pravočasno izvršitev Vaših naročil, ker se bodo, kakor vsako leta, pošiljatve jako nakopičile.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Zagonetno, toda resnično.
GLAS NARODA! 7. NOV. 1954.
Tragika pogrešanih.
n.
Izkazalo se je, da je Dorothv Arnold, ko so se njeni stariši v jeseni leta 1910. nudili v Maine, dne 23. septembra pod pretvezo, da Loče- o!»iskati neko prijateljico v Cambridge, odpeljala v Boston, ve ustavila tam v nekem hotetu ter zastavila dragulje v vrednosti petsto dolarjev in da ni pri tem skrivala niti svojega imena, niti svojega naslova. Nadalje se je dognalo. da se je možki, ki ji je pisaril pisma, ob istem času nudil a nekem drugem bostonskem hotelu. Ta možki pa je odločno zanikal. da je videl deklico ob tej priliki ali da je bil skupaj z Dorothy in nemogoče je bilo dokazati nn. zastavi jen jem nakita in poznejšimi dogodki.
So pred no je izvedela javnost, da je mlada deklica izginila, se je vdeležil tlotieni mladi mož poizvedovanj. Od prvega počet ka je za nikal. da bi vedel za načrte Mis> Arnold ter izjavil, da mu ni znan nobene vzrok, radi katere ga bi zapustila svoj dom, ker se je že smatral njenim zaročencem ter bil prepričan, da se bo kmalu zopet pojavila.
Treba je še omeniti, da so tega ralndeg ačlove-ka ceel mesece na skri nem opazovali. Konečno pa sta prišla policija in družina deklice do prepričanja, da ve prav t i ko malo kot kdo drugi o Dorothv in vsled tega je izgini liz slu čaja sUi.ro prav tako hitro kot je prišel vanj.
V šestih tednih, predno se jr oiivestilo javnost, so delovali pristni detektivi in pozneje policija K i temelju raznih teorij. Šest mo žnosti se je ohranilo v spominu prvič, da je postala mogoče dekli ca žrtev poulične nezgode in da j: prevedli nezavestno v kako bolni-eo, drugič, da jo je povozil kak 1 re/svesten avtomobil ist, odvede1 < 1 vedel njeno truplo ter ga poko pal na skrivnem; tretjič, da je bila odvedena; četrtič, da je ušla da je izgubila spomin in da tava nekje po deželi; šestič, da se Jf sprla s svojimi stariši ter hotela prisiliti z begom, da se bo storile po njeni volji in sedmič, da je bih-aretirana kot tatica v kaki proda jalni in da je prikrila svojo iden-tičnost.
Potekli so tedni, a vse te teorijo so se izkazale kot. brez podlage. Zaman se je preiskalo bolnice in mrtvačnice. Z veliko pozornostjo se je zasledovala sezname o nezgodah. Inlpicifralo se pokopališča in samotne farme. Pregledalo sr je potniške sezname vseh parobro-dnih družb in oblasti a- evropskih in drugih pristaniščih so bile brzojavno obveščene, naj sporočt-kapitanom na visokem morju bre> žičnim potom, da je. deklica izginila. Preiskalo seje jetnišnice, zapore. bolnice, samostane, zavetiš ča in druge slične zavode po celi deželi, — a brez vsakega najmanjšega uspeha.
Tudi ideja, da je bila deklica odvedena in da jo drže proti odkupnini, je biLi po par tednih opuščena. ker ni prišlo nikako iztirje-valno pismo. Družina je odločno zanikala, da se je vršil kak prepir. Povsem neosnovana so se tudi izkazala domnevanja, da je deklica pobegnila ali da trpi na izgubi opomina.
Ko je prišla cela zadeva enkrai v javnost, so se pojavile nove hi fantastične teorije. Mogoče je bila odvedena deklica v oddaljen anu-riški kraj ali celo v inozemstvo Mogoče je odvede! Dorothy kak sovražnik, kojega imena niso hoteli stariši objaviti. Javno razburjenje je nastajalo vedno večje in 7 vsako pošto so dobili stariši pisma, ki so bila izrodek bolestne domišljije.
Neprestano so se pojavljale govorice ter lažnjiva poročila. Listi so priobčali na prvi strani cele kolone o tem slučaju in iz vseh krajev so prihajali poročila, da bo v kleli Dorothv Arnold.
Nato pa se j« glasilo, da je stopila izginoHa v taksi, (katerega je,
vozil prejšni kaznenee in da jo je slednji odvlekel v neko beznico. Vsled tega so pričele ženske bojkotirali tudi taksije.
★
Medtem pa se je na stotine in t:>oče ljudi pečalo s tem slučajem in vsi so skušali najti motiv za ta -lučaj. Najprvo so računali s prostovoljnim ali neprostovoljnim begom in popolnoma je bila opuščena teorija, da je postala deklica -črtev nesreče.
Če je prostovoljno izginila, bi lahko prišli A-poštev samomor, beg, izguba spomina, ljubezenska afera ter želja, da prikrije prestopek. Po večmesečnem poizvedovanju pa je bila opuščena tudi ta teorija, ker niso nikjer našli njenega trupla.
Če upravičeni ali ne so prišli izvedeni kriminalni uradniki s časom do prepričanja, da je treba iskati za tem slučajem možkega. kojega identičnost je mlada deklica izvrstno prikrila. Domnevalo st-ie tudi, da ve družina Miss Arnold več o celi zadevi kot je prr-pravljena podevati policiji in javnosti in celo stališče družine, posebno prizadevanje, da se toliko časa zamolči afero, je potrjevalo to lomnevo.
Poteklo je več let in oče deklice je končno izjavil, da se ne mud? njegova hčerka več med živimi. Nič manj kot sto tisoč dolarjev se ie izdalo za iskanje pogrešane, ki ic segalo v Anglijo, Francijo. Svi-■o. Canado in celo na Daljni Iz-ok in Avstralijo, ne da bi dovedlo lo kakega pozitivnega rezultata.
Ponovno so se od takrat naprej "»ojavile govorice in zopet se je do-nnevalo. da ve družina Arnold z<" skrivnost. a vse te govorice so bi-e takoj dementirane. Ko je dne v aprila 1921. kapitan John Ay-•es. takratni vodja policijskega irada za pogrešane, pripovedova' ored poslušalstvom v trgovinski 'oil. da je policiji že davno znan;-, usoda Miss Arnold, in da smatra, vsled tega zadeA'o zaključeno, je :zdal pravni zastopnik očeta deklice lakoj dementi, v katerem je lolžil policijskega uradnika, dr. 'aže in da je skrivnost še vedno lepojasnjena.
Eno leto pozneje je umrl oče iz-rinole. Zadnje desetletje njegove-ra življenja je kalila mučna nego
0	v os t glede usode hčerke. Nje-rov t'estament je vseboval nasledijo klavzulo:
— V tem testamentu ne odre-lim ničesar glede moje ljubljen^ hčerke Dorothv. ker sem prepri-'an, da je mrtva.
Ta domneva nesrečnega očeta bo najbrž ostala edina možna po-•asnitev slučaja.
Iz temnega Dunaja.
Te dni so se odigrali na Dunr -!U senzacijonalni dogodki. Poli-'ija je po kanalih preganjala zlr-unce,- ki so skušali tem pot on
lomiti a* neko poslopje. O tem poročajo listi:
Nekako okoli pol 2. ure je zr-'ula hišnica a* Ottakringerstrasss ?0 nenaA-aden šum in je takoj nr--lo opazila, da prihaja iz hišnego kanala A*eč oseb na površje. Hišnica je pričela tako kričati, nakar
neznanci zopet izginili v kanalu, eden pa je oddal na begu stre', ki pa k sreči ni nikogar zadel.
O dogodku je bila takoj obveščena policija, ki je strogo zastra-ula A-se dohodke k mestnim kan:.-lom.
Nekak o okoli pol 6. so stražniki la UniA-ersitiitstrasse opazili, k;1-ko so trije moški previdno dvigni-
1	pokrOA' cesstnega kanala in hote-'i izstopiti. Stražniki so takoj pri-hiteli, da bi človeške podgane pri-•eli, toda bilo je prepozno. Blisk»>-mn se je pokrov zapet zaprl in vsi lrije zločinci so paizno izginili t kanalu. Straža je zločince, ki st? nanjo streljali, zasledovala. V kanalih se je razvila ogorčena borba med lopovi in policijo, vendar je lopovom v podzemeljskem kanalskem labirinta uspelo pobegniti.
Da ewiilillt
to ni šala!
4'Oče in brat kadita HELMARS in seveda jih kadim tudi jaz, kajti če so HELMARS dovolj dofrre zanju, so dovolj dobre tudi zame."
HELMAR turške cigarete vsebujejo cisti turški tobak. Navadne cigarete vsebujejo navaden mešan tobak. Vsledtega se HELMARS razlikujejo od ostalih cigaret z mešanim tobakom, ki so v zavojčkih.
HELMARS so popolnoma čiste ter so v lepenkastih škatljah, da se ne lomijo.
> i
Kot drugI, boste z veseljem začeli kaditi turške.
* j	Izdelovalci prvovrstnih turških
Ml^MH e^-k^uret na »
BOXES of
^__lO nn Irt
Razne vesti.
r
j Tepen, ker se je učil latinščine.
Navadno je bil kdo tepen. ker se ni učil latinščine. Marsikateri gimnazijalec bi vedel kaj o tem povedati. Friderik Veliki pa je bil tepen kot mladi dijak radi tega. ker se je učil latinščine. Njegov oče je slišal a- sosednji soin kako sin deklinira "mensa". Ve* jezen je skočil pokonci, ozmerjal t najprvo sinovega vzgojitelja, ga brcnil skozi vrata, potem pa oklo-futal svojega sina in zakričal nanj : " Ako slišim še enkrat tvojo "mensa mensae", potem boš A'i-del. kaj te čaka!" Sin je bi* nato za nekaj časa takoj opustil nevarno latinščino.
liudžet sovjetske Rusije.
Ruski ljudski komisar za finance Sokolnikov je izjavil novinarju, da bo znašal državni proračun za leto 1294—25. 1091 milijonov zlatih rubljeA* a' primeri s 1012 lanskega leta. Majhni povišek od lani do letos razlaga Sokolnikov -i slabo letino. a-sled česar je izpadlo držaA-i nad 108 milijonov dohodkov. Budžet izkazuje okoli 120 milijonov zlatih rubljev pr>-manjkljaja. ki ga bodo pokrili z emisijo novih novčanic.
Velike izgube Zite pri polomu banke.
Dunajska " Staatswehr", plašilo legitimistične skupine polko v-
(nika Wolff a, prinaša pod naslovom "Uboga cesarica v vest. da je bivša cesarica Žita izgubila pri polomu Severne avstrijske ba.nike velike svote. V bankli je bil tudi naložen denar za propagando za poA-ratek Ilabsfouržanov v Avstr:-ji. Pa pišejo legitimistični avstrijski in madžarski listi, kako skromno živi bivša cesarica Žita na Španskem in da je naravnost v bedi ter da prejema milodare od vernega prebivalstva!
Težak davek.
V Kristijani j i je nastal konflikt med natakarji, gostilničarji, in finančno oblastjo. Natakarji se branijo od 1. oktobra dalje a-eljavno naredoo glede davščine na računt> iztirjavati od gostov, ako se jim za eno ne dovoli, da pribije j o k ra» čunu svojo napitnino 30 o&stot-koA\ Proti temu pa se dvigajo krč-marji in tako je danes v restavracijah, \r Kristijaniji nemogoče pobirali omenjeni davek.
Atentat na Wilhelma?
Amsterdamska policija je aretirala nekega Nemca, ki je prišel preko meje preoblečen v žensko m s falzifiziranim potnim listom na ime grofice Kaulowitz. Amterdam-ska i>olieija izjavlja, da pripada aretiranec neki nemški zarotniški družbi, ki si je postaA-ila nalogo, odstraniti bivšega cesarja Viljema.
Kako je v Carigradu?
Znani čehoslovaški publicist KonškeA-ie-Belohorsky je napisal v praški ''Tribuni" sledeč zanimiv opis današnjega Carigrada:
San Stefano! Z okna železniškega voza spremljam igro zlatih valov CVnega morja, danes roibsko poslušnega. V nekaj minutah pri-vozi vlak na carigrajski kolodvor.
Vrvenje, kramljanje, ropotauje! Vse to se meša v barbarsko simfonijo, kil zveni na ušesa in zba la oči. Nosači. spremljeAalci. izvoščki in — žep^irji. Teh je tukaj mnopo. (."e te kdo okrade. boš zaman klica! na pomoč organa javne varnosti. Tega v Carigradu ni. V koranu je pisano: *"Kar ti je usojeno, temu ne 1k>š ušel". Odgovornost j)ade torej na usodo.
Poverim prtljago nekemu Armencu. ki me odvede a* mali hotel TokatljaJi. Natakarji, Grki in Armenci. so A-ljudni in prijazni, govore mnogo in se ponašajo s svojim znanjem tujih jezikov. V tem hotelu nisem srečal nobenega pravega -Turka. Sami Evropejci. V Carigradu srečaš sploh vse zastopnike evropskih narodoa*. Carigrad prav zaprav ni turško mesto, to je Pariz v miniaturi.
Polastila se me je velikai radost, ko sem zagledal in srečal prvega Turka.
Zabrana alkohola! Kdor hoče u gasit i svojo žejo. mora kupiti dardnanelsko A-odo. Kdor prestopi to prepoved, se kaznuje z zaporom do 14 dni. Toda ciganska rasa bi se za časo ruma dala obesiti celo na kol. Alkohol se v Turčiji zelo uvaža, ker tudi Kemal paša praA' rad pije. Zakon se sicer krši, a tako je bojazen, da bi kdo umrl od žeje, popolnoma izključena.
Jaz sem dobil alkohol v lekarni. Pil sem liker, a "ad oculos" sem si postavil na mizo limonado, da bi se drugim ne cedile sline.
Na ulicah je vrvenje, kot v Londonu. Ulice so ozke kot a- Rimu. od jutra do ATečera pa polne pešcev, voznikov in avtomobilov. Pravi Babilon. V Carigradu slišiš A*se jezike. Prevladuje francoščina, ruščina in angleščina sta omejeni na bare in varijeteje. nemščina je trgovski jezik, a češcina speeijali-teta; raznneroma do<ti si pomagaš s srbščino.
Mesto zlikoveev. Teh je toliko, kot gob po dežju. Psov je malo. Nekoč so bili psi redni gostje ca-rigradskili ulic. danes je to drugače. Mohamed je sicer res zabra-nil negovati pse, a Carigrajčani niso ortodoksni a- izpolnjevanju verskih predpisov, ki jim jih je zapustil A-eliki prerok.
Tudi haremi so po A-ojni izgubili svojo privlačno silo. Harem je mrtev in ne bo več A-stal k življenju. Vendar pa turška žena Turčinu ni to, kar je žena nam. j Ona je še vedno stvar, pa naj si i bodo odnošaji moža do nje še ta-I ko intimni. Turčin lahko še danes 1 z eno samo besedo odstrani ženo od svoje hiše. Nekaj posebnega pa imajo na sebi te Turkinje! Ko-ketne so do poslednjih naslad in sentimentalno sladke! Toda pozor. V Carigradu ni Turkinj. Tc ' so Ru-inje, Armenke in Grkinje.
Nočni CaTigrad! Bari, zabaA-e plesi. Zabrana alkohola! Mesto alkohola stopi opij in druge tak* stvari. Dobi pa se tudi alkohol. Toči se pa tako, "da o tem nihče ne ve". V barih je veselo življenje in i kljub "zatbrani" alkohola, so vsr i vedno pijani.
Toda t ara za Carigradom na jugu in A'zliodu raste nov roti. Silen. sposoben in rodoljuben. To so Kemalovi seljaki. V njih vidi ta velik 4jržavntk svojo oporo in nado turške republike. Kemal paši se je posrečilo zbuditi turški narod iz spanja in ga vzdramiti k novemu žiA-ljenju. ^Zato so Turki zopet pogumni in polni upa a* srečno in napredno bodočnost.
Povišanje poštnih pristojbin v Avstriji.
"N. Y. Tagfclatt" poroča, da je še tekom letošnjega leta pričakovati znatno zvišam je poštnih, brzo-jaA*nih in telefonskih pristoijbin a aa*s4riji. Povišanje je baje potrebno zato, ker je Liga narodov občutno reducirala avstrijski državni proračun.
Važnost negovanja nog.
Moda uveljavlja svoja nestano-A-itna načela tudi pri obutvi. Kakor se menjajo malone vsak mesec damske toalete, tako tudi čeA*-Ijem ta nevidna sila ne da miru. Vendar pa je moda glede obutve \*sak toliko usmiljena, da ne spraA-lja danes med starino tega. kar je bilo še včeraj lepo in moderno, j Oblika čevljev je malce stanovit-, nejša. mora pa odgovarjati glavni zahtevi po na videz lepih in nežnih nožicah. Čeveljčki morajo biti prikrojeni tako. da je nožiea! pnkupljiva četudi sicer nima bas, vseh vrlin. Drugo vprašanje je; seveda, če odgovarja oblika čevlja tudi anatomiji in fiziologiji Človeške noge. Toda ljudje, zlasti-ženski spol. je pač tak. da rajši riskira hoditi s skrivljenimi no-j gam i. da rajši trpi vse mogoče j bolečine v nogah kakor pa da bi ! se odrekel modnim čevljem. Gorje na. če ostane v kopališču prekrasni čeveljček v kabini in če ni prt roki kopalnih čeveljčkev. ki bi prikrili, kar je na d aim ski nožici strašnega — krive, pekvečene palec zaraščene nohte, kurja očesa, mozole in ploska stopala! Človek mora strmeti, kako redke so v resnici lepe noge in kako pogosto se dogaja, da čevelj A*ara oko glede oblike noge.
Začnimo pri modni bolezni, pri izkrivljenem palcu na nogi. Danes je to zelo pogosti pojaA*. da je palec zakrivljen proti drugim pi-stom na nogi. Posledica tega je. dati človek bolečine pri hoji. Za deformiranje palcev na nogi st* imamo v pretežni več i mi slučajev zahvaliti preozkemu in špičastemu čevlji. Izvzeti so seveda slučaji, k<> je palec pokvečen že od rojstva. Ortopedija pozna A-eč operativnih načinov, kako odstraniti ta nedo-stanek lepote. Seveda nosijo damr po operaciji zopet ozke in špičastu čevlje. Bil bi že skrajni čas, da modni čevljarji reformirajo SA*oje modele, ki povzročajo damam to-'iko bolečin in nepotrebnih stroškov. Ne smemo pa biti krivični in očitati pehanja za modo samo damam. Tudi moški radi nosijo modne čevlje in tudi pri njih so po-kvečeni palci na nogah navaden pojaA-.
Tudi ostali prsti na nogi. z!ast> Irugi je pogosto pokvečen. Množi so celo mnenja, da je to naravni proces, ki gre za tem. da dob! vdoA-ek manjše prste na nogi ali ">a se število teh celo skrči. Pole? teh nenormalnih pojavov glede oblike prstoA* pa opažamo še druge posledice preozkih čevljev. Nohti so cesto talko priraščeni k mesu, da čuti člpA*ek pri hoji neznos-ne bolečine. Nohti se vsled pritiska ozkega čevlja tako poglobijo v meso. da je večkrat edini izhotl operacija. Nohti morajo moleti pr! normalnih prstih čez blazinico. (V,e e noht vsled nepreArilnosti za.sadi ib straneh pregloboko v meso. povzroča navadno gnojenje, ki je ozdravljivo sa.mo z operacijo. Večkrat pa se pripeti, da mora ljubi-felj modnih čevljev žrtvovati noht. "i je treba odrezati, da se ohrani noga.
Mozoli na peti in na sprednjem lelu s-topala nastnejo na ta način, la se koža A-sled naprestanih pritiskov odebeli, ali pa da se napravi na istem mes-tu večkrat zaporedoma mehur (žulj). Pogosto so mozoli posledica ploskih stopal fPIattfuss). Pomagamo si na ta način, da vložimo a- čevelj mehko podlogo. Kurja očesa odstranimo z umetnimi sre»d?*tvi. ali pa tako, la z nožem večkrat zaporedoma "Klrežemo zgornjo trdo plast ter Iržimo nogo delj časa v topli voli. Ker pa si lahko pri tej opera-obenem resna obolelost, ki po--animo prst, moramo A-edno uporabljati aseptična in antiseptična ^redstA*a. Pri sličnih operacijah si :e že marsikdo zastrupil kri. Kurja očesa lah/ko popolnoma odstranimo vS pomočjo radi jo ali Ront-genovih žarkov.
Ploskvo stopalo (Plattfus), ki tudi pomeni nedostatek lepote, je omenem resna obolelost, ki povzroča intenzivne bolečine. Celo bolečine v kolenih, a' boku in kri-;.u so navadno posledica ploskega stopala. Taki ljudje se zelo hitro utrudijo pri hoji in stoji, čutijo,
da jih a* stopalih peče, dobe pogosto mozole na peti in so sploh v. neA'arnosti, da jim noge odpovedo službo. Individualni obliki noge pri lagoden a opora lahko vse te bolečine odstrani, če se seveda skelet še ni preveč spremenil. Hoja postane iznova lahka in elastična. noga zadobi svojo prejšnjo lego in obliko.
Negovanje nog je važno ne 1© s kozmetičnega stališča, temveC tudi zato. ker ovirajo b dečine na nogah s^boilno gibanje, vplivajo na splošno telesno razpoloženje in lahko ee!o grožajo soeijaJno eksistenco človeka. Pravilno negovanj*- nog je kratko izraženo v za-| htevi po dobri obutvi. Čevlji se i morajo prilagoditi anatomiji člo-j veške noge. ne pa samo modi.
Pet let pod zemljo.
Rusko mesfto Smolensk je imelo te dni svojo senzacijo. Mestne policijske oblasti so prišle na sled bivšemu carskemu častniku Geor-gu Borov i kovu, ki se je iz bojazni pred preganjanjem skrival pet let |hx1 zemljo. Leta 1919 pra je sovjetska Adacla mobilizirala, toda "junak'' se je med potjo na bojišče izgubil ter se povrnil v svojo rojstno vas jZaburezi v smolen-ski guberniji. Pod domačo hišo je izkopana podzemna sot>a s tajnim izhodom. Iz te globoke kleti se siromak pet let ni prikazal na božji svet. Ilrano so mu nosili v skrivališče, kjer se je strahopetnež zaA'i-jal v blazine, da ne zmrzne. V tem času je do malega podivjal. Bal se je najmanjšega šuma in A-sak korak ga je spravil v nepopisno grozo. Domači so mu zaman prigovarjali, da je že konee revolucije in da lahko zleze iz pribežališča. V uradnih spisih je f-iguriral Boro-vikov v rubriki pogrešanih, njegova rodbina je doibivaHa vsa leta pod]X>ro. Sedaj so sovjetske oblasti tega junaka aretirale in spravile na A-arno, kjer se mu ne bo treba bati presenečenja.
Trgatev na Goriškem.
Trgatev je končana, iz Brd in Vipavske dlcJine poročajo, da je letošnji vimJlaL pridelek povprečno dober in po nekter h krajiih pridelek v resnici izboren. Hudlo pa je v ionih občinah, kjer je toča uničila skoro ves vimskil pnrdelek; tako je deloma, v Brtlih in tudi v VipaA'ski doH'ini. Kljub poletnemu dežju bo kakovost vina povsod i dobra.
Gledališče—Glasba—Kino|
KONCERT ZLATKO BALOKO-VIČA.
4'Zakaj ne bi enkrat tudi iz Hrvatske dobro prišlo"', rekel je kritik stare tetke "N. V. Staat«-Zeitung", ter napisal laskavo kritiko o operni pevki Milki Termina, ki je pela prvikrat Alogo Else v operi "Lohengrin'* v N. Y. Tako in enako se tudi lahko reče o Zlatko Balokoviču, kateri je koncert iral 4. t. m. v tukajšni Carnegie Hall, ki je bila napolnjena skoro do zadnjega kotička.
Kot nestrokovnjak ne morem kritizirati posameznih komadov, a reči se mora, da je izvabili svojim goslim tako mile in do srca segajoče glasove, da je bilo vse občin-sta*o očarano. Neivvorška jugoslovanska kolonija je bila A*rlo dobro zastopana in je gledala s ponosom na enega SA*ojih, kateri je pokaizal, da smo .Jugoslovani kulturni narod, kateri goji umetnost.
Izmed posameznih točk je naj-bolj ugajala Manojlovičeva 'The War Widow s Lament'. Naš umetnik jo je moral pona\-ljati. Dodal je s\-ojemu programu še več komt-dov, ki so bili. kakor sploh ves program, umetniškega značaja in malo pretežka "košta" za polovico občinstva. Pričakovali smo, da slišimo kako lepo domačo narodno, katerih imamo v izobilju. Zlatko, zašto nam nisi odigrao nešto lz-ključivo našega, nešto "dasnaee-ga"? Možda si se bojao preveh-kog oduševljenja ?
J. Berna.
Fr. Mflčisski:
Predsednik Groga.
GLAS NARODA, 7. NQV. 1924.
Večeri >o dolgi. govorica šviga na vse strani, pa nam je upokoje-j ni .sodni tajnik Kozamernik povedal tudi to-le :
Kazenske razprave so zdaj puste in dolgoča.vne, se dosti bolj. kakf r sr> pus* i in dolgočasni paragrafi. ki se ob nje -potika en del el »ve^tva zato. da ima drugi z njim opravila in pri opravilu ljubi kruhek in še kaj poleg. Pa zakaj o iii t ■ in dolif ea-iu*Ker se pr<- ls< dniki kazenskih razprav pn -!i i:i lc.'goča ~ni. kakor Tla niso iz mesa, ampak iz papirja in >e jim namesto krvi pretaka po žilah črnilo.
Svoj "a-, je bilo drugač\ Sj; .m:* nji:in -e >tar< _ra Pipana, svetovalca Grege Pirana, imenovanega gospod Groga. Hrust, brkat, tako-le, in gla .an : čez vo lo -j <r;i slišal, če j«- o.ikraj kupoval kumare. Pr. •! dv. ma !et< ma je umrl v Go-riei. v kavarni ira je priza lelo. l>aš k > je lovil pacata, drugače pa je bil doma - štajerskega. Kadar jf ta jNcdnva!. to vam j'* bil semenj. da j«* kar narod zbiral pred hišo In so zijali v okna — semenj, gledišče in hkratu misijo n.
Xe kakor zdaj: Kako --e pipete? Koliko ste -tari Poslušajte obtožbo! Mil in ja ! In priče in sodba in amen! Vse kakor dobro vzgojen stroj, obtoženec skoraj ne ve, zn kaj gre. državni pravd nik ben-časopise. -krokani zapisnikar dremlje, sodniki pa hodijo gledal skozi okno.
Ampak že kar od kraja, komaj da j<- vprašal obtoženca po imenu,{ že je s krepko besedo ustvaril zažMjcno razpoloženje in obto- j ženca lepo po domače pripravil na to. kar ga čaka. Stric* mu je velel, ''le slecite plašč, boste videli, ka- . ko vam bo še vroče na tisti-le klo-
<
pi!" Fanta pretepača pa. če se je ^ prezgodaj vsedel, je prijazno po- ^ zval. hjij le stoji. čeŠ; '"Se boš že ^ še nasedel jiri nas!"
In p-kteni je šlo izpraševanje le- ( po svo jo pot. "Kdaj si rojen ? Xe veš, kdaj * Saj si bil vendar zra- ; ven pri krstu, ne? — Ali si vojak ? Nisi.'Tako? Tepsti se pa znaš.
kaj? — Ali si bil že kdaj kaznovan? Bil. pa p« nedolžnem, praviš? mara ie bil .sodnik kriv.
1
ti si pa sedel namewto njega,? — Nekoliko ponosen i dovtipi sicer in ' oguljeni za naš okus. ki smo jih eni i dan na dan. ali obtožencu . vendar kolikor toliko novi in ne- , mara dobrodošli.
Za osebnimi podatki je prišlo na . vr.-to Vitanje obtožnice. Zdaj je Groga dobrohotno svetoval obto-ženen. naj sede: "da ne boš groze omedlel, ko boš slišal svoje gr-dobije." In če je bil obtoženec ' tak, da si je v svoji razkošnosti privoščil celo zagovornika, je oče Groga, obziren na vse strani, še i tega malo pobožal, velevši obtožencu: "Le sedi. te bo ravno toliko stalo, če sediš ali stojiš!" — In je čital obtožnico. Pa mu ni da-i lo. da je ne bi sproti sukal po svo-je in jo zašlja! z jedrnatimi rekij in presenetljivimi figurami, ka-i kršne so uspevale le na njegovih j J gredicah, in je državnega pravd-1 nika včasih kar kvišku vrglo s sto- . la, da je hitel gledati po svojih spisih, mar res stoji kaj takega v izvirniku.	I
Xo. pričelo se je zasliševanje. Dramatično! Mrko se je gospod Groga ozrl na obtoženca, pomeril ga od nog do glave in še enkrat . .. In je dvignil oči proti stropu, ' kakor bi nemo vprašal nebo, čemu trpi tako zanikarnost na zemlji. Smrtna tišina je tudi vladala po dvorani, napetost je kipela v vrhuncu. Tačas pa je Groga s 1 polnim parom treščil v ubogega grešnika na obtožni klopi: ''Kake pa imaš namire? Za piko je manjkalo. da ga nisi ubil. Njega bi črvi glodati v jami. tebe .-bi kavke kljuvale na vešalili. Ali si kristjan?! Kako se glasi peta zapoved? — Ali kaj veš. kako so Kajnu zamerili, ko je Abela ubil? Ae dane«? ga zmerjajo po bukvah! — Ali ti vest m nič zaregljala. ko si siegel • po nož?" — In se je naš dobri Groga v resnici razvnemal in ne-le na videz in je bil hud, kakor da ne gre za ljudi, ki jrh prvič Vi-
di v svojem življenju in nemara J tudi zadnjič, ampak kakor da so mu ubili edinega rodnega sina.
V tem tiru so najprej tekle lita-nije, prepletene s premodrimi afo-rizmi in pobožnimi zgledi: tudi priče niso bile varne, da jih ni kre nil po prstih in razglasu razsodbe je sledila vsakikrat še pridiga, tem strožja, čim milejša je bila sodba.
Ti '■: j • bil torej stari Pipan. Pa kdor bi kratko trdil, da je bil mož pot em t a ken prehrupen in prehud ne v« :n. če bi pego lil pravo. Kajt stvar je bila taka : stranke so g:-imele rade. starega Pipana, in s? eer baš zato. ker je bi! tak. kakr šen je bil. Menda p<> načelu, da s, je tihih vo l bolj bati kakor sunit-eih. In raznese 1 se je o njem ghu zlasti ined zagovorniki: čim hujf s* krega, čim bolj pesti obtožen fa, tem ugodneje kaže zadeva.
P;i smo /meli razpravo zopet ir hastt ga deda tam-le iz našega ju žnega pogorja. Obtožen je bil hn loilelstva javne sile. ker je nevarno grozil -osedu; hribovce je pac hribov; c in njegove šege so hribovske in predno dvakrat, zine. se j:* že .trikrat pregrešil zoper po-- ta ve. če se mu besede denejo na /lato tehtnico naših paragrafov.
Sosed, star li-jak in pravd ar inn je bil namreč silil v senožet. pa >ta zadela vkupe in se pošteno oz-merjala. vse sta si rekla, le človek ne. in nazadnje je'naš ded bleknil one nesrečne besede: "Cak\ da vile dobim ! Kar škaf si pripravi za kri in koš za kosti!"
Sosed, majen pravd in sodnije. se ve v diru nad orožnike : "Grozil mi je. v smrtnem sem strahu!" In ko mu strahu niso kaj verjeli, ponudil dokaz in ga je bil že kar s sa.bo prinesel, ne haš v žepu, pa blizu žepa. ta dokaz pa je bil tak. da so se gospodje hitro prijeli za nos in tako je prišlo, da je bil ir-hasti ded ovaden in tožen in obetala se mu je težka ječa od šestih mesecev do enega leta ali celo do petili let. kajti naš zakon je strog, čuden je pa tudi, ker besede blizu huje kaznuje kakor dejanja in je nemara ceneje storiti nego zgolj groziti.
Zagovarjal ga je Dr. Korenina in ta nam je potem pravil, kako da njegovemu klijentu ni Šlo % glavo, da bi mogel biti obsojen zaradi golih besedi. "Se z mezincem se ga nisem dotaknil, goljufa." je v eiiomer gnal in dostavil: "Saj vem. prej ne bo dal miru. požeruh, da ga bom zares, bo vsaj imel za kaj tožiti."
"Prijatelj, če boste take-le govorili. vas gotovo obsodijo!" ga je učil zagovornik. "Pred so dni-jo je treba lepih in ponižnih besedi. ne kar lop! s s-krampom kakor v hribih."
"Xo. no. je obljubil ded, "že slišim, bom že gledal."
"In še nekaj!" ga opozoril zagovornik, "Oni sodnik v sredi, rej en je in očalast. ki vas bo * največ iznraševal — gospod predsednik mu pravijo — ima tako nava do, da glasno govori, malo drugače, kakor bi kričal, in je videti hud. Pa se ga ni treba nič bati: ne grize. Čim bolj se bo zadiral. bolje bo za vas. Poznamo ga in še radi nimamo, če nič ne renči in nič ne ošteva, zakaj takrat je slaba."
Ded je verno z ušesi, očmi in usti poslušal besede učenega svojega angela varuha in je pritrdil, da jih je razumel.
Vse to nam je povedal sam dr. Koreni-na. seveda šele po sodbi.
Vršila se je torej razprava zoper tega deda. Pa se je primerilo, da je bil dični naš predsednik bas ta dan nekam potrt, ne vem. ali se mu je kod pripetila kaka krivica ali kaj mu je zlezlo preko jeter. Skratka, zgodilo se je. da je zoper svojo čislano navado vodil razpravo redkobesedno in suhoparno brez katekizma in brez aforizma in brez dramatičnih učinkov.
Deda na obtožni klopi so bili že prijatelji doma tolažili za slovo, da mu 8 mesecev ne odide in še bo zakovan v železne verige: tolažiti bližnjega je pač lepa krščanska čednost; zraven so fcHi izpili vina kakor na pogrebščini in je
plačeval obtoženec, kdo pa drugi. Ko mu je potem še zagovornik povedal svoje, mu je začetna vera. da za prazne besede ne more biti obsojen, nekoliko upadla. Pa se je stoječ pred stdniki trudil v potu svo-jega koščenega obraza, da bi prerobatih ne dajal odgovorov dasi ga davilo, ko vase požiral košato zmerjanje, ki mu je sililo na jezik zoper nasprotnika. Lahko ni šlo, toda šlo je vendar, in tako si je mislil, da mora zagovornik biti ž njim čuda zadovoljen in ga je hodil po strani gledat.
Zagovornik je z roko podpiral glavo, ni krenil oči od svojih pa-1 pirjev. razgrnjenih po mizi, ni se! ozrl na obtoženca.
Pa je deda nekaj zaskrbelo in | :daj se ie zavedel, da s? predsed-lik nič ne krega, nič ne vpije, j 'Pošast!" si je rekel, "to ni do->ro. Ni vrag. da me res za pro zn >sem mesecev! Grunt pa brez go-podarja! Babe družina ne ubo-
; nič ji ni reči. babi. je pridna n poštena, ali kdo se boji ženske- j ra krila! te gre gospodar z do-i •na. je malo drugače, kakor da i rredo vsi. Sosed, ta zobač. pa bo onega! ]>o senožeti kakor svinja v rži in še bahal se bo, gobec, kake las je ugnal."
Te misli so ga. begale. Pozabil je na vse drugo, še za priče se ni zmenil, kako so prisegale in govorile. edina mu je bila skrb: Zaprt bom. škric tam zgoraj se nič •ie zadira: če bi se zadiral, bi reč lobro kazala, tako pa ne. In ta -krb je rastla in bolj in bolj je bi-'a nujna in bolj in bolj živa in >čal;rsti škric zaiti je čital staro razsodbo iz pravde za stran pota čez senožet in jo je čital rahlo in '.merno. kakor bi padal "jvomla-lanski dež — da bi ga tristo vra-20v! — Pa si je mislil obtoženec: čemu tistole žebra. mar bi se kre-jfal. škric zaliti! —In je to "ekel samemu sebi in pa sam ni vedel, da je samemu sebi govoril tako glasno, da je besede slišal in razumel tudi častiti gospod predsednik.
Ta je bila nova! Kaj takega oča Pipan še ni bil doživel. Glej ga. deda irhastega ! In fra je popadel za besedo: "Kaj škrie zaliti? Kdo ie zalit ? Kdo je škric ? Koj te vta- i knem v luknjo, da bo« črn in višnjev. predno venkaj prideš. Da i boš pomnil škrica zalitega!"
Iz rahlega dežja s*ta se bila vi hipu razvila grom in tresk, da se •e zbudil skrnkani zapisnikar in , je javnemu obtožitelju iz rok pa del časopis.
Obtoženec pa je bil ob robu obupa: škric1 se vso dolgo razpravo ni bil nič kregal, reč je očitno izgubljena! Zdaj je že vse en kup, si je mislil in spričo krivice, i ki mu je žugala, tudi ni maral več brzdati svoje narave. In je iztegnil vrat, široko odprl oči in škrbasta usta in ni več štedil svojega glasu in spodaj pod okni so stali drugi kmetje in so rekli: "Ta zna r Rjove kakor bik na gmajni!"
Kričal pa je tole: "To ni po pravici! Ne boste me zapirali, nt treba misliti, za takega tolovaja, ki ni vreden, da bi Živega spekli! X> gre mu vere, kar je črnega za nohti, za suho hruško bi desetkrat prisegel! Kakšna ste sodnija, da držite s takim goljufom! Pa so drugod tudi še vrata in bomo že še vkupe prišli, vi ptički, vi!" !
Predsednik, živa podobna glo-ibokega ogorčenja, je zastonj grmel in grozil, grozil grožnje, med brati vredne osem mesecev težke in poostrene j"eče, in poleg zvonil in z roko bil po mizi; zastonj je dr. Korenina dajal penastemu svojemu klijentn nujna znamenja, naj odneha.
Pač pa se je pojavila na bojni plani nova sila, izza klopi v ozadju se je dvignil sovražni sosed in stopil bliže in dal od sebe glas in ta glas ni bil slabši od nasprotnikovega : "Kaj bi v me lajalo, rev-še, mar se te kaj bojim, slina in lakota? Drugega nimaš kakor prazna nsta!" — in je nasprotnika s figo dregnil tja pod nos. —i O, ni hujše krivice pod milim nebom, nego fignjen biti tja pod nos. — In še mu je obljubil: "Tako ti bom razoral tvoje plesnjivo kopito" — kopito je bila govorniška figura za nos — "da te lastna baba ne bo več spoznala!"
Tako je govoril in že 'se je krik in kreg obračal na tepež in metež,
pa je sodni sluga, rejeni gospod Finžgar, stopil med bojeviti stranki in ju potisnil s krepko roko vsakega na svojo klop in ni drugega rekel, le s pestjo v rebra je dal temu kakor onemu prijateljski migljaj. Gospod Finžgar je bil siroma znaua, ugledna osebnosi.1 njegov migljaj je za legel in do vt~ j Ijave je prišel zopet predsednik t; roga.	j
"Grešnik stari", je grmel, "ali I ste človek, ali ste zver? Zdajle ste1 pokazali, kakšen ste Herodež! Le1 besedico še zinite, pa greste s klopi veil in se bo -sknnčalo bn z ;vas!"
V irhastem detlu se je vnovič zbudil odpor: "Kdor me bo ven ironii! Mar ne plačujem frankov, tla ne bi smel tod-le sedeti?" in se je z rokami oprijel svojega sedeža. pripravljen na vse.
"Ven!" je ukazal redsednik in je iztezal roko. kakor Napoleon nr. slikah, "ven!"
Sluga je prijel obtoženca pod pazduho, zdaj bi se bilo skoraj kaj pripetilo, pa je liitro pristopil dr. Korenina, rdeč je bil kakor kuhan rak in je šepnil svojemu klijentu par besed v uho. kratke so bile, pa krepke, da je odnehal in brez hujše sile šol iz dvorane.
Predsednikove oči so iskale še drugo bojno stranko, pa je niso našle, potuhnila se je bila za peč.
Potem se je mirno končalo do kazovanje, državni pravdnik in zagovornik sta povedala vsak svoje molitvice in smo šli se posvetovat.
Pa srno bili vsi teh misli, tudi predsednik Groga. da obtoženec ni kriv. Baš njegov in njegovega nasprotnika -nebrzdani nasjtop pri razpravi nas je uveril. tla so take grožnje, kakršne so predmet obtožbi nič drugega in nič več nego običajna oblika medsebojnega občevanja teli ljudi, ne da bi v roboti govorici tičala bogve kaka zloba; in uverili smo se tudi. da sn ti ljudje vsi enaki, in kakor drug z drugim govore, tako tudi drug drugega razumevajo, in je sosed v svoji razburjenosti danes tudi pokazal in dejansko priznal, da se obtoženca, navzlic grožnjam prav nič ne boji. Manir, smo rekli, ma-nir obtoženec res nima. to je jasno kakor beli dan; ali manire so plesne šole, ne pa ječe — in skratka : mi ga ne bomo zapirali.
Sluga, gospod Finžgar, je spustil obtoženca spet v razpravno dvorano in Groga Pipan mu je raz-glasil oprostilno razsodbo in jo obrazložil na svoj stari in pristni način, in če bi se dali ti razlogi na zlarto tehtnico, bi se bilo našlo v njih devet razsaljenj in pet nevarnih groženj. Pa zato ni bilo nič zamere in sta si morala nazadnje še v roke seči sovražna soseda in sta za slovo dobila dobrohotni svet. naj se čim prej vpišeta v plesno šolo.
jZunaj je oproščeni obtoženec zagovorniku drju. Korenini razodel svoje mnenje o predsedniku. "So dober gospod", je rekel. "Le od kraja so bili preveč mrtvi in je slabo kazalo, ker niso nič onegali-in kričali. Ni šlo drugače, jih je bilo treba podžgati, da so prišli v ogenj. Pa ko so se razvneli in so jeli vpiti, se mi je koj dobro zdelo in ko so zagrozili, da me dado obesiti na vešala. mi je kar odleglo: vedel sera po vaših besedah, da bom prost. Res, prav galanten, gospod!'"
Blaznikova
PRATIKA
za leto 1925.
Cena 20 centov.
Sloveoic Publishing Co.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v VO las Haroda".
Veregin - rojen verski voditelj.
Eden najbolj čudnih značajev | v moderni zgodovini je bil ubit \ skrivnostni bombni eksploziji na nekem canadskem pacifienem vlaku med Nelson in Grand Forks., i B. C. Bil je Peter Veregin. načelnik ruske verske sekte, imenovane t"duhoborei". Canadska policija pravi, da je bila bomba posledica zarote, da se umori Veregina.
Postava Petra Veregina je bila v resnici spoštovanje vzbujajoča. Ce je bil kedaj kak človek rojei. voditelj mož. je bil Peter Vere sin. Bil je sedmi voditelj svojr sekte. Pred njim je volila duho-borce Lukerija Vasilevna. ki je sledila svojemu možu v isti lastnosti. Našla je in določila Vere gina za voditelja ko je bil še deček. Pripadal je odlični družini duhoborskega prepričanja ter mu je verno sledil.
Veregin je dobil dobro izobrazbo ter se je marljivo pripravljal ze svoje visoko mesto. Vasilevn;; mi; je poverila vrhovno oblast na svoj: smrtni postelji. Kakorhitro je pre vzel vodstvo, je pričel z gibanjem pasivnega odpora proti ruskemu vladnemu sistemu prisilne vojaške službe in raditega je bil izjrnan v Sibirijo, kjer je živel osemnajst let. Do onega časa se je izseld zadnji duhoborec v Ca nad o in s po sredovanjem duhoboreev je bil Veregin pomiiloščen in dobil je dovoljenje pridružiti se duhoborski koloniji v Saskatekewanu. nad katero je izvajal do zadnjega časa oblast.
Nevedni in fanatični dulioborei so ga smatrali za novo vteles-*-nje Kri.sta. Kadarkoli je prišel v kako vas, so prišli ljudje iz hiš. tudi tekom nalivov ter ostre prerijske burje ter se vrgli pred njim na tla. Molče je sprejel njih oboževanje. *
Molili so k njemu kot svojemu stvaritelju ter peli liimne njemu na čast. Čeprav je imel Veregin ženo in družino v Rusiji, je bil vedno obdan od mladih žensk ter ni nikdar potoval brez večjega števila žensk v svojem spremstvu.
Trdilo se je. da živi v mnogo-ženstvu, kiijti vse ženske so izjavljale. da so poročene ž njim, vsaj po čudnih obredih svoje cerkve in vere.
Okoliščina, ki je spravila duho-borce v slab glas ter ustvarila napačen utis o njih. je bilo nesrečno "potovanje" v bližini York!ona leta 1900. Ob tej priliki je zavedel več sto članov dulioborske občine neki fanatiik, da so zapustili svoje domove ter korakali popolnoma nagi preko zasnežene prerije. da najdejo Krista. Pretežna večina duhoboreev je obsodila to dejanje in takrat je bil tudi Veregin poklican iz Rusije. Vladal je z železno roko in nikdar v^č se ni pripetilo kaj sličnega.
Veregina s« imenovali najboljši vzgled dobrohotnega despota na svetu. Vse svoje življenje je po-scetil interesom duhoboreev. delal načrte, izvajal strogo disciplino, a se ni skušal osebno obogatiti.
Bil je velik mož v vsakem smislu besede. Njegova vzgoja sta Ml i z zgodovina in tradicija naroda, lastno trpljenje in stik z velikimi možmi. Podedoval je vse značilne znake svojega plemena, med katerimi so dosledno razpravljanje, di-plomatična izurjenost in pretka-nost. Bil je teokratičen car. ki nt bil le ženijaleni temveč tudi usposobljen za vladanje.
Pet in dvajset let je tega, ko je prišel prvi tovor teh idealistov v Can ado. na povabilo dominijske vlade, da zasedejo obširen del divje dežele. Od takrat naprej je narasdo bogastvo duhoboreev iz ničesar do več kot treh milijonov dolarjev.
Ti primitivni krlstijani dajejo ves kredit za to svojemu mrtvemu voditelju, Petru Vereginu.
Veregin je dosegel starost sedem in šestdesetih -let.
I'GLAS NARODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM 4
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Language information Service. — Jugoslav Bureau.)
DVA PRAZNIKA V NOVEMBRU.
November ima dva praznika —j Volilni dan (Election Day) dne 4. novembra in Zahvalni Dan — I (Thanksgiving Day) dne 27. novembra. Oba praznika se praznit-i jeja širom vseh Združenih Držav. ! lasi nista povsod zakonito za po-I vedana.
Election Day ( torek po prvem i ponedeljku v novembru i je za ko-j ioni zapovedan v vsaki državi in j eritoriju ra.zun v A laski. District ' of Columbia. Hawaii, Illinors.! Massachusetts Mississippi. Ohio. S Philippines in Vermont. V državi i Illinois je ta dan legalen praznik 4 e v mestih Chicago. Springfield. ® East St. Louis. G-alednirg. Dan vil-, e, Cairo in K-»ekfor<l. V državi Ohio je zapovedan le pohlevni nraznik. V državi Maine velja praznik le za sodišča.
Thanksgiving Day (Zadnji četrtek novembnO je legalen pra?.-•iik v vsaki državi, teritoriju in i nosestvu razun v državi Ctali. kjer | se pa tudi praznuje, dasi ga zakon i ne zapoveduje. Prvikrat se je Zahvalni dan praznoval v Ameriki 1. 1621. s strani kolonistov v Ply-mouthu. Prišli so i/. Angleške 21. decembra 1620. in izkrcali se tam. kjer je pozneje nastalo mesto Plymouth. tako imenovano po enako-: imenem mestu na Angleškem. Prva zima "pilgrimeev" v novi državi je bila tragična. Polovica njih je umrla. V spomladi so zasr-iali in žetev je bila dobra. Zato je governor Bradford ukazal, naj po žetvi nastopi doba zahvale za pr>-ieto dobroto. Priprave za to praznovanje so bile velike. Po dnevu, posvečenemu molitvam, sta sledila Iva dni veseličenja. To je početek proslave Zahvalnega dne.
Iz Plvmoutha se je ta navada razširila na drugo kolonije.
L. IG'11. so praznovali v Bostonu Zahvalni Dan radi veselja nad prihodom lad i je, ki je pri vozila nujno pričakovana živila. Prihodnje leto je governor države Mas-sachtissetts za ukazal dan zahvale. Od tedaj se je enak praznik proslavljal lokalno tu in tam. Ali še le za časa ameriške revolucije, proti koncu prejšnjega stoletja, je Zahvalni dan postal narodni praznik. Kongres je -prejel zakon v tem pogledu in L. 17s9. je prvi predsednik. George Washington, izdal prvi proglas, s katerim se določa dan. kdaj naj se Thanksgiving Day praznuje. Vendarle je bil ta praznik Še vedno omejen le na severne države. ! Najprej ni bilo stalnega dne. dasi se je navadno praznoval nekdaj po koncu žetve. Xa jugu je bil praznik n»*poznan skora j do polovice prejšnjega s,io!pt ja. L. j 1 je governor dr/ave Virginia j priporočal legislaturi pripoznanje t. ira praznika. Končno ],• Lincoln 1. 1*64. izilal proglas, s katerim določa, naj ta praznik bodi proslavljen zadnji četrtek mesce a novembra. Od tedaj je ta dal um obveljal. dasi je vedno treba posebnega proglasa predsednika v tem pogledu. Vsak naslednji predsednik Združenih Držav od Lmeolna naprej izdaje vsako leto takozva-no "Thanksgiving Proclamation"'
ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA
*at*AS NARODA', NAJVEČJI »LOVENSEI DNEVNIK V
rrmrri-r.-NTR -miš A VAJET
Joinf
■	' - "JEjgps;?
.MMMMMMMMMMBK	aaaM||
E^EM	Blhi 'lljMLJiu-jffl
Kdor le more, naj da par centov za Ameriški Rdeči Križ — najbolj človekoljubno organizacijo v tej deželi.
^ ± Posebna ponudba
našim čitateljem!
^^liMli^^^enovljeni pisalni stroj
B strešico *a slovenske čr-
^feggT	ke'Č> * $25.-
* OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI, - -
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lati-ko vsak pile. Hitrost pisanja dobite i vajo.
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY
83 Oortlandt 8trw«	V«w York, W. T.
Ali je mogoče življenje podaljšati?
GLAS NARODA. 7. NOV. 1924.
bodoča italijanska kraljica.
jl,. m	......~ w	—"-wtMaMi
V kratkem se bo poročila edina hčerka belgijskega kralja princi*-' za Marija -lose z italijanskim krcnpriiuein Humbert*, m. Pravi- ■ .i". da je jako pobožna in vsledtega se je tudi dala slikati z 1
ma.šnn knjigo v roki.	i
____
Smrt je funkcija življenja. Ži-[ va snov. protoplazna. ki vse življc- i nje normalno fukcijonira. si pripravlja po neki neizbežni fatalno-! st i pogfn s tem. da izdeluje pri asi. i mrlaeiji tudi škodljlive snovi. T-strupene snovi polagoma razjeda- j jo življensko energijo in povzrr* čijo razkroj organizma, čigar po-' s led i ca je najprej starn>t. potem pa -mrt kot konec tega neizogibnega naravnega procesa. Ali speci-jalno glede človeka sodelujejo pri postaranju tudi zunanji črnitelji. To je nenormalno življenje večine kulturnih ljudi. Potom komplr-ciranega in ant.ifilozofieiiesza načina življenja zanaša človek v svoj organizem dan na dan -trup ter podzavedno sam redue ra zakonito število dni. ki bi jih mogel preživeti če bi živel normalno." Napačna prehrana. >!abe delovne razmere, nehijriječno -tanovanje.i prevelike skrbi in napetost živcev, i vse to povzroča, da -e človek prt- j zgodaj po-tara. Malone pri vseli kulturnih ljudeh lahko govorimo J o ant.ifiziološki staro-i i in prezgodnji smrti. Tu se krije velika tragedija ^ivljenja. Senca starosti in Kmrtr, ki hodi neprestano za človekom. mu greni radost in omra-či vsako svMlo minuto sreče in zadovoljstva.
Iz mnogih bioloških pomislekov lahko sklepamo, da bi moial človek približno trikrat tako dolgo živeti, kakor živi povprečno dandanes. To pomeni, da znaša zakonito število let človeškega življenja okrog 180! In ker umiramo nasilno, prezgolaj. se nam zdi smrt takij strašna. Nastane vprašanje, ali se ni mogoče boriti proti • **
zli usodi, ki ugrabi človeku najdražje — njegovo življenje? Ali ne moremo življenja podaljšati ? Alkimiki so skušali odgovoriti na to vprašanje z Izumom življenjskega eliksirja. Njihovo fanatično prizadevanja sicer ni imelo uspeha. vendar pa je ustvarilo teren za razvoj sodobne biologije in ke-mij<\ ki -e v drugi obliki še vedno ukvarja z idejo alkimikov. Mečnikov meni. da je vzrok zgodnje starosti in smrt škodljiva flora bakterij, ki jo nosimo v črevesnem sistemu; ta flora proizvaja baje strup, čigar posledice so razkroj človeškega organizma. On priporoča jesti čim več kislega mleka, ker je gliva, ki povzroča, »la mleko skisa, največji sovražnik črevesnih bakterij. Mečnikov je j repričan. da so dosegli stolei-ni starci taki visoko staro<st samo zato, ker so imeli kislo mleko kot ■ vsakdanjo hrano. V njegovi teoriji je nekaj resnice. Ali ta ideja predstavlja enostransko razumevanje kompliciranega problema o starosti. Vzroki starosti so številni in različni. Zato se moramo boriti proti -t a rest i z različnimi sred stvi. Vsekako je za organizem velik« gi pomena dobra, zdrava hrana. čim manj alkoholnih pijač in čim več mesa. Tak način prehrane ne more ostati za dolgost živi jena j brez dobrih posledie. Ali to še ni vse.
Druga, tudi enostranska ieori-ja o vzrokih starosti je SteLnacho-va, ki govori o pomenu puberteta^ žleze kot faktorja dolgotrajne ml a dosti. Tudi Steinaveh in za njim znani ruski zdravnik dr. Voronov, smatrata, da bo mogoče s povečanjem sekrecij te žleze v organizmu iečiti starost in podaljšati mladost. O svojih senzacijonalnih izumih na polju pomlajevanja starih ljudi delata seveda mnogo reklame. Ali kakor reaktiviranjc okrkn jenih funkcij pubertetne žleze, ki se ga poslužuje Steinach. tako tudi prenos opičjih žlez na človeka, s katerimi skuša pomladiti starca dr. Voronov, predstavlja samo delno rešitev vsega kompleksa nalog, ki bi mogel samo v celotni rešitvi odgovoriti na vprašanje, kako podaljšati življenje in ohraniti dolgo mladostne sile. Stimulirati bi bilo treba ne le puber-tetno žlezo, marveč tudi vsako celico, ki je odpadla od zdravega organizma. Pred no bo mogoče sploh govoriti o podaljšanju življenja z znantven£tg& stališča, bo morala znanost obnoviti vse organe, ki pri sodobnem človeku vsled neorm&lnega življenja prezgodaj
opešajo. Vse druge teorije se brez pomena, ker lahko kvečjemu obu-le d*>z levne sile. a povzročijo kmalu že večjo depresijo kot reckon jo na to začasno obnovo organizma.
S tem problemom se pečajo zdaj vsi veliki učenjaki na polju biologije. Tako v serologiji kakor tud' v himioterapiji so izgledi na ii-pi h. Tako zvani citotoksni serumi so prvi izum važnega pomena Ce je sedanja starost in vrniti člo veka nasilna in prezgodnja, mora biti -redstvo za borbo proti temu zlu. In znanost j«- že dosegla prve uspehe. Iz tega prvega žarka upanja lahko vzide v dogl« Inem času radostno solnce, ki bo ogre-o človeška srca. živeča v neprestanem -trahu pred zgodnj i starostjo in smrtjo.
Rdeči prapor v Pekingu,
Dne 5. oktobra je bilo v Pekingu svečano razkritje rdečega pr.i pora na sovjetkem poslaništvu. Cerimonij se je udeležilo nad 2 JOG ljudi, med njimi zastopniki pr<-zidenta, vlade, parlamenta, profesorji. akademiki in drugi za>tnp niki kitajke javnosti, Povabljepi so bili samo Kitajci. Poslopje je bi.
10	okrašeno s kitajskimi in sovjetskimi zastavami. Rdeči prapor so razobesili na poslaništvu pod zvoki internacijonalne in kitajske narodne himne. Sovjetski poslanik v Pekingu Karalian je imel povodom te svečanost i značilen govor, ki ga prinašamo v celoti. Govornik je, burno pozdravljen, izvajal:
"Treba je bilo pet let naporne in dolge borbe, predno smo prelomili visoko steno sovraštva, laži in groženj, s katerimi so skušali imperialist i ograditi Kitajsko od rdečega prapora. Kljub temu pa je ta prapor prepotoval dolgo por
011	Moskve do Pekinga in zdaj plapola mogočno v Pekingu in celo v diplomatične-m zboru. Naš prapor ne govori samo o krvavih dnevih borbe. Ko so bile sovjetske republi ke obkoljene od železnega obroča 14 držav, ki so smrtno sovražile naše republike in skušale razviti trobojnico carizma ; ta prapor nam ne govori sanio o revoluciji, ki je prvič v zgodovini človeštva za-jamčila oblast delavcem in kmetom velike države. On nam govori rudi o predstoječi borbi proti svetov emu zatiranju. Evo zakaj pozdravljajo narodi, ki jih zatira im. perijalizem. zlati narodi v Aziji, naš prapor, kajti to je prapor osvobojenja in naeijonalne neodvisnosti azijskih narodov od tujega jarma. Že pred štirimi meseci bi moral rdeči prapor plapolati nad tem poslopjem, ali pot je bila težka ne le od Moskve do Pekinga. marveč tudi od enega pekinškega okraja do drugega.
Kljub temu bo odslej mogočno l vihral na tem poslopu. pa naj je | to drugim všeč ali ne. Zakaj zdaj ni nobenega poštenega človeka veC ki bi ne razumel, da je sovjetska '•veza edini nesebični prijatelj kitajskega naroda. Kitajska preživlja zdaj težke čase. ali kitajski na-rod ni osamljen v svojih težavah. Narodi sovjet-ke zveze so na strani Kitajske. Oni so odgovorili na sedanjo bedo Kitajske s splošnimi izrazi bratske simpatije in z organizacij*) društva "Roke proč od Kitajske", ki šteje že stotisoče čla nov delavcev m kmetov.	j
Trpljenje 400-milijonskega naroda je imperija-Mzmu devet briga, zakaj ta imperijalizem gre le za sebičnimi cilji in priznava pravico silnejšega. Ne smemo kloniti duha. Ta veliki narod z bogato kulturo preživi vse katastrofe m premaga ne le vse notranja, marveč tudi mednarodne težko če. Naj bo naš rdeči prapor, njegova težka borba in zmaga kitajskemu narodu znamenje borbe in zmage! Pravim —^zmage, zakaj imperijalizem je že stopil v zadnji stadij svoje agonije in 400 milijonov Kitajcev bo skupno z vsemi pod-jarmljenimi narodi in sovjetsko zvezo grobar imperij allzma".
Izprememba v Hežasu.
<.'lasom angleških vesti prosijo ugledni meščani mesta Meke kralja Huseina, naj se odpove presto-Ijii v prid Mojemu sinu Aliju. ki pa ne sme postati kalit*. Vesti iz Orijenta pa se glase, da so domačni odstavili kralja Huseina in da se dogovarjajo z Abdadaizizem. vladarjem rahhaboveev. naj pride v Meko in prevzame vlado nad celim Iležasnm. Bodisi, da je res. kar trdijo Angleži, ali pa. kar trdijo v Orijentu — gotovo je. da je angleška pditika dosegla v arabski politiki nov neuspeh.
Velika Britanija je največja1 muslimanska država in ni čudno, j da je hotela dobiti v svoje področ-j je kalifa t. Takoj početkom vojne se je pričela pogajat i :z velikim še-1 rifom Huseinom in mu obljubila vse arabske turške province, n;i katere je reflektirala Francia. Mislila je. da bo velika arabska država trden temelj arabskega kali-fata in da bo ta kalifa,t odvisen od nje. če ona zgradi to državo. Ilusein je s pismenim zagotovilom stopil na angleško stran in se proglasil za kralja in za kalifa, dežele ko se je obrnil proti njemu celi muslimanski svet. se je Hus?in za-' do vol ji! le z naslovom kralja vseh1 Arabcev. To je težko prenašal Eben Saud. vi?.dar rahhaboveev.! drugi zaveznik Anglije, ki j.e do-' kazal, da obvlada skoro tri četvr-tine Arabije in da ima torej večjo pravico do naslova vladara Arabcev. Eben Saudov odpor je povzro Čil. da je Anglija uradno priznala Huseina le za kralja Iležasa. a nI nikdar določila mej te zemlje.
Ko ni bilo mogoče pregovoriti muslimanov, da bi priznali Huseina za kalifa, je londonska vlada prepeljala odstavljenega turškega sultana in kalifa jeseni 1922 v Zeddo in odtod v Meko. Upala je. da mu bstanejo muslimani zvesti, tudi če bo v Mrki, ona pa bo imela direkten vpliv" na kalifat. Toda muslimani so proglasili kalifa za odpadnika, ker je sprejel varstvo nevernikov in Uahidaddin, odstavljeni turški kalif se je 1. 1923. spomladi preselil v Italijo.
Nova ugodna prilika je nastala, ko je jeseni 1. 1923. velika narodna skupščina v Angori zrušila turški kalifat in odpeljala zadnjega kalifa Abdulmedžida v Švico. V arapskem svetu se je začelo govoriti o obnovi arabskega kali-fata in za kalifa je bil naravnosr označen kralj Husein. Pripravljanje javnega mnenja je stalo mnogo denarja in bilo podpirano v zemljah. ki so bile poverjene angleškemu mandatu. Da bi se pogajanja pospešila, je bil Husein pozvan v Zajordan. kjer vlada po vo lji angleške vlade njegov nesposobni sin Abdallah. Varčni Husein je razmetaval angleško zlato s pol nimi rokami v Palestini in Iraku in ga pošiljal tudi v francosko I Sirijo, kjer je bilo na vladin ukaz
konfiscirano in poslano nazaj. Po
<
dnigih razgovorih /. visokim angle-; škim komi-arjem in s privoljenjem angleške vlade, je Ilusein že januarja sprejemal vsa počašče-nja, ki gredu kalifu in početkom marca naznanil celemu muslimanskemu svetu, da je prevzel dedŠ-čino svojih prednikov in poslal | kalif in vladar vseh vernih. Toda vsi. ki so trdili, da se je angleška težnja po varstvu i a d k al i fat om uresničila, so se zmotili. Vsaj celo angleške vesti trdijo, da Iluseinov j naslednik Ali ne raeuna na na-lo-v j kalifa.
Ce pr.menja Iluseinov odhod angleški neuspeh, kar se tiče kali-t':ita. prinaša angleški politiki znatno olajšanje v zadevi s ionske Pa-I -tine. V dogovoru iz 1. 191o. je i V. Britani ja obljubila Ilusein?! »e-lo Palestino in ven lar jo je 1. 1917 obljubila Sijone in k-.t narodno domovino. Husein bi se bil s Sion,-ei lahko dogovoril, posebno, ker je tlakoval e< sto z zlatom, toda ba<t se je muslimanskih in kri-rjamskih domačinov v Palestini, ki so ga podpirali, dasi mu n:-o zaupali. Foreign Office je podalo Huseinu več načrtov novih dogovorov, toda Ilusein ni niti enega podpisal, a ko ne bo v njem pripomenjeno. da j«' židovska narodna domovina l v Palestini zrušena in Palestina j I združena z otalimi arabskimi zem-1 , 1 jami. .Foreign Office tej zahtevi j ,ni moglo ii^n liti. vendar mu m j bil vsee očitek, da ni zprdnilo ob-, j l jub iz 1. 19*15. Iluseinom pade tre ; [di obveza in če bi s > Aliju vendar-
e posrečilo vzdržati se z angles-'
ko pomr.čjo na bežaškem obrežju,' ne bo mogel nikdar izsiliti preklic! Židov - ke narodne domovine v Pa-! lest in i.
Mogoče propade s Huseinovtm dhodom hežavko kraljestvo. He-1 čas ima dvoje ognjišč: Meko in M edino. Prebivalci obeh se ne pe-| čajo z ničemur in kdor je bil kalif d i v-a; j varuh kal if at a. jih je mora! vsaj braniti. Vsled tega so se -/rekli proti Iluseinu. ker jim ni lajal dolžnih dobav in pošiljal "ot: )>;im tuje vojake. Falihabov-^i bi u-tvarili red in jim po srečijo "-t a novi: i v Hežasu. če bi se jim nrsrečilo ustanoviti tam ]>ar utr-vnih ta've: r,v svojdi bratov, Echliano v.
}.}■' ".-r^-i-ki sv. ' v- p-i vol i uik 1 jr. l;i bi T'ahhabovei o tali trij-na vladi. Zaliteval bo. da pride M: ka in M« lina znova pod var-
vo kal i'::ta. T;? nu;n;>-t o jači rl vs onih. k" dam lir če io. da br
-'.al i, >\ ; ka'if vladar Egipta. : n:'* '	in celi egipeali-
ki na:- I d< ">i nrnčne /aveimike. iker se bo ec: mn-liman-ki svet trn j id. da dobi Erpt n * samo notra-i nampak tudi zunanjo neodv;s-| nost *-i d i bi tako 3;ji y-uv v-a la:-j in k?'"i:' n" bili "dvižen od n: b.me ; tra tujega vpliva. Esrii>čansk<i-an-! crleški snor je spremembe v Heža-; Sti le poostril.
Ogromnega, karpa
so poti'gnili iz vode pri Kiehbar-kanu v nemški provinci šhv.vig-Ilollstein. I>»dg je skoraj en meter, obsežen je nad SO era L;i težak je nad :J() funtov. Pravijo, da .{<-star vee nego sto let. Nekaj časa so ga ogledovali, potmi pa -o ga j spustili nazaj v vodo, kjer naj ži-J vi karp-očanec naprej svojo viso-1 ko starost.
Pogajanja s češko opozicijo.
Praški ''Magyar Ilirlap'' zatrjuje. da so povodom nedeljskega obiska ministrskega predsednika Svehle pri prezLdentu Masarvku razpravljali o načinu, kako bi se dalo pritegniti v vladno koalicijo slovaške klerikalce in madžarsko opozicijo.
List trdi. da bo vlada že v bližnjih dneh srtopila v tozadevna ]>o-gajanja z imenovanima opozieijo-nalnima strankama. Inicijativo za to akcijo sta dala Masarvk in Be-neš.
ALI VESTE, —
j da je juiroslovanska mornarica ma-J n' vrirala v Jadranskem morju pre<l I t"iui raznili tuj'ezemskih mornariških j f:przovaU-ev? Ali veste, tla so Helmsir jinrške eiirarete iz lOOCc fistega tur-, s!:esa tobaka in naprodaj ]k» zmerni i i eni? Že mora biti vzrok. <la so zaeeli ' mi'ijcni kadilcev kaditi turški tola k?
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOR
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo.
ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE
MENE ZA CENO. 359 Grove Street	Eldgcwood,	Brooklyn, N. Y.
Telephone: Evergreen 5506
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih conah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na:
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York
Prečitajte pazno oglase o novih knjigah.
vi
K N J I O A H X A O L A S X A KOI) A " POUČNE KNJIGE:
Kneippov domači zdravnik....................$1.25
Gospodinjstvo ................................ 1.00
Naša zdravila.................................50
Nasveti za hišo in dom ...................... 1.20
Sadje v gospodinjstvu.........................70
Zdravilna zelišča ............................. .30
Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .75
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami,
obsega 60S straui ........................5.00
Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Pletrsnik) — -.trdo vezani knjigi, skupaj 1888 stranii____10.00
Nemško slovenski besednjak, (Woif-Ciffaie), —
2 trdo vezani knjigi, skupaj	strani____7.00
Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, statistični in grospodarski pregled in —
Zgodovina SHS-, zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.25
Mi plačamo poštnino.
Priporočljivo je, da nam pošljete
VAŠE PRIHRANKE
za obrestonosno naložitev. Naša banka plačuje na vloške na
"Special Interest Account"
4% OBRESTI NA LETO
a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena.
Xaj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba 7.a vse slučaje t bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko.
VSE DRUGE BAXCXE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO
Frank Sakser State Bank
182 Cortlandt Street, New York, N. Y.
« - - .—^— ZA NAMEČEK
$ 1 "Boy's Blouse" $ 1
SAMO KUPITE VAŠEMU SINU OBLEKO z DVOJNIMI HLAČAMI
ali
GORKO ZIMSKO SUKNJO
FR. BEL A J
6205 ST. CLAIR AVE.,	CLEVELAND, O.
W— go DNEVNO MflMMMI POKUSNO
i	LIJEČENJE
Nemojte Poslati Novačil' ^^
. Jednostavno ispunite i pošaljite poa
I lom dolnji Kupon — ODMAH SADA — pHje	[§
ne{o ucinite isto drugo! To je sve Sto treba rJ^H J	II	^^a^^B
da učinite da dobijete 20-Dnevno Pokusno uj^ I	^I,
Liječenje Nuga-Tone—medicine, koja potice Y , Jf	l feaH|Bni
trome sile i stimulira Tjelesne Funkcije, na	11	' žjžvlTl
ta j način pomažuči sustavu, da vrši svoju Jk/^L	I ^VmVj
zadacu upravo, kako je to Narav namijenila	W^tjHfcRJl- 1
da bude.	ft
e Nuga-Tone podaje novu energiju
jevima, tako da se ispražnjuju na prirodan	^^^^
način. Isti potice kolanje krvi, jača_ želudac,
popravlja tek i pomaže probavu. Nuga -Tone	, ' T, h ^AHb^^l
pomaže da se spriječi i nadvlada nadimanje i	\ jI -
plinovi u želudCu i erijevima. osladjuje sapu.	j{M ^^^^^^BBfff/
stranjuje oblog sa jezika, odstranjuje glavobol ju.	« XK^^^^^^^Kjfr
kano i žutu, mastnu kožu. kada je ista
Zatvorenoati odnosno pogrešnog izlučivanja. Nuga- VHVV^fl Tone jest jedan od najfinijih lijekeva za podavanje	era 500
vece snage i ambicije. Uzimajte ga kroz nekoliko ^m^^^^KKK^fr	'in.
dana, pak onda pazite kakava čc promjena nastati i « ^BBR^^	1Š81L
vidite dali čete biti bolje volje, zadovoljniji i dali ne
čete osječati, da je vrijedno zivjeti.	^
Nuga-Tone jest prepis jednoga Doktora. sto ga je volio da prepisuje sa izvrstnim posljedicama kroi više od trideset i pet godina. Taj lijek sadržaje posebnu forrou ŽELJEZA za pravljenje rumene, zdrave krvi. Željezo podaje boju zdravlja ob-razima. te podaje snagu i krepčinu mišicama i sustavu u opče. Nuga-Tone takodjer sadržaje medicinalni oblik FOSFORA—počela, koje je od %-elike važnosti za živce tijela. Povrh toga Nuga-Tone sadržaje PET inih medicina od velike vrijednosti. Ove izvrstne sastojinfe nalaze se u uporabi po čitavu svijetu te ih rabe mnogi od najboljih doktora da pomognu Naravi u izgradnji i jačanju tijela.
Na tisuce muškaraca i žena u sav glas hvale Nuga-Tone. Zašto? Jer im je podao zdravlje. više snage I vece zadovoljstvo. Nusa-Tont posjeduje istinsku vrijednost, te mora da istu dokaže pred Vama. ill Vas ne čc stojati niti centa.
P0STUPAJTE DAN AS! SB^.-ffEtrSs te
.... ....	.	V?Lne NVBa"Tone- ,sti ic dokazao Sto
vnjedi u slucaje%-ima tisuca muškaraca i ženskih—sada pustite neka dokaže što vri-jedi za Vas. Pošaljite po \ ase Pokusno Lijcčenje—prije nego učinite išta druga. Nuga-Tone takodjer se prodaje u Ijekarnama uz priuzdržaj. da mora da Vas posve zadovolji, ill se novac vrača. Vidite uslove na svakom zamotu.	,
-----—KUPON ZA 20 DNEVNI POKUS----—___
NATIONAL LABORATORY, Dept. Sloven. I —1018 S. Wabash Ave., Chicago. „„ „g°SPODO:_—Izvolite mi poslati na pokus, UZ PLAČENU POSTARINU. potpuno 30-Dncvno Lijecenje Nuga-Tone uz priuzdrzaj, da cu ga uzimati kroz 20 dana i ako mi bude koristio. platitj cu Vam $1.00; ako mi ne pomogne povratiti ču nreostatak zamota, te Vam ne cu dugovaU nista.	*
Ime.j.;, . . .-.»	.............. ,,tc. . ... ... ..	•
Ulica i br. ill R. F.	.....................................-
..........
Grad. ^, ............................................... Država.....................
MARGARETA
ROMAN, —v Spisal H. Rider Haggard. Za "Glas Naroda" priredil G. P.
GLAS NAROfrA, f. $WV. l§gi
11	(Nadaljevanje.
Peter, drugače močan, je postal v istem trenutku slab. Izpustil je ujeiro roko. v kateri je še vedno držala vijolice.
—	Nobene pravice nimam vprašati te, kdo je ta človek, — jt mnnial kot da ^e skuša ohrabfriti.
—	Ne. Peter, sama ti hočem povedati. Moj oče je, — katerega drugega moškega naj ljubim?
—	Margareta, — je vzkliknil jezno. — ti me vlečeš za nos.
—	Kako to! Katerega drugega moškega naj ljubim. — če bi n* bil ti?
—	Ne morem več prenašati tega igračkanja, — je rekel Peter. — Gospodična Margareta poplavljam se od vas. Bodi Bog z vami!
Odšel je mimo nje.
—	Peter, — je rekla ona, ko je napravil par korakov, — ali b ne hotel teh vijolic za spomin?
Vsled tega se je vrnil in s tresočimi prsti je pričela pripenjat šopek na njegov jopič ter .se mu vedno bolj približevala. Na bogv« kak način so vijolice zopet padle na tla in ona je vzdihnila ter po vesila roki. Peter pa jo je prijel z močnimi rokami, potegnil k seb ter jo pričel poljubljati na lase, oči in ustnici. Margareta mu tega n branila.
Konečno ga je pahnila od sebe, prijela za roko in oba sta sedi: na klopieo pod drevesi.
—	Peter, — je šepetala Margareta. — hočem govoriti s tebo™ ko bom prikla zopft k sapi. Peter, ti slabo misliš o meni. kaj ne? Ne 1 — molei. Moja vrsta je, da govorim. Ti mislis, da sem brez srca i' da sem .-e igrala s teboj. Vse to sem storila, da se prepričam, če m«, resnično ljubiš, kajti — po onem dogodku. — jaz mislim nabiranj vijolic. — bi lnl častno obvezan izjaviti to, kaj ne? Sedaj pa sem pre prioana in hočem ti nekaj povedati. Jaz te ljubim večkrat tako motno ket ti mene in že dolgo časa. Drugače bi se že popročila s kakLr snnbačejn, katerdi je dosti. V svojo sramoto ti hočem povedati, d sem enkrat malone že storila to. ker nisi hotel govoriti z menoj te tudi nisi dal niti najmanjšega znaka. Konečno pa tega vendar niser mogla storiti In poslala sem snubača po njegovih poslih. Peter, k sem te videla včeraj zvečer, stoječega pred Škotom, oboroženeg pred Škotom, oboroženega le s palico in ko sem domnevala, da mora umri«ti, o Bog. takrat sem spoznala vso resnico in srce bi mi kma lu počilo. »Sedaj pa je vse končano in midva poznava medsebojn skrivnosti in nobena stvar naju ne bo ločila več raeven če bi dohi tela smrt enega ali drugega.
Tako je govorila Margareta in Peter je pil njene besede kot pij pesek puščave dež. Pri tem je opazoval njen obraz, iz katerega j izginila v.sa šegovost in porednost ter razodeval nad vse krasno i resno žensko, ki se je naenkrat zavedila peze življenja, pomešaneg; z veseljem in žalostjo. Ko je končala, je rekel ta molčeči mož, i katerega je izvabila celo velika sreča le malo besed:
—	je bi zelo dober z nama. Zahvaliva se mu.
To sta slorila in nato sta sedela drug poleg drugega na klopi se dal m o? če. sedaj govoreč par besed v svoji veliki sreči. Konečno. -po enem srečnih molkov, — se je pojavila v obeh izprememba. slič na izpremembi, ki .se pojavi nad solnčno pokrajino, kadar je nenadr ma za temni oblak. Oba .sta se bala neke stvari, katere pa nista pr znala.
—	Pojdiva. — je rekla Margareta. — C as je, da greva.
Brez nadaljnih besed sta se dvignila ter odšla drug poleg drug ga po vrtu navzdol. Glavi sta imela sklonjeni, kot zatopljena v misl I in tako se je zdelo, da je zapazila Margareta naenkrat pred sebo črno senco in ko je dvignila glavo, je videla pred seboj resnega se njor Aguilarja.
Zakriknila je, a Peter, slieen lovskemu psu, je skočil naprej pro ti Špancu.
—	Moj Bog, ali me smatrate za tatu? — je vprašal smeje ter sto pii na stran da se mu izogne.
—	Oprostite, — je rekel Peter. — a presenetili ste naju. ko st se pojavili tako naenkrat na mestu, kjer vas ni nikdo pričakoval.
—	Tudi jaz vaju nisem pričakoval tukaj, kajti precej čuden prt štor je to za ta mrzlo jutro.
Pri tem je zopet zrl na oba s svojimi radovednimi, šegavimi oč mi, ki so gledale kot da čitajo skrivnost njih duš.
—	Dovolite mi pojasniti, — je nadaljeval, — da sem prišel ta ko zgodaj danes zjutraj v vaši službi, Master Peter, da vas posva rim. da r.e hodite danes naokrog, ker je bilo izdano povelje za vaš-aretacijo m ker nisem še imel časa, da uravnam vse na prijatelj ski način. Slučajno »eni srečal lepo deklico, ki je bila z vami včera ko se je vračala s trga in mislim, da je vaša sestrična. Ona-me je pri I vedla v lušo in ko sem izvedel, da je vaš oče, k kateremu sera pr šel, p/i molitvi, sem odšel v^taro kapelo, kjer ga pa nisem našel. Nato sem odšel na vrt ter se hoted izprehajati, dokler bi kdo ne priše in sreča mi je bila milejša kot sem pričakoval.
—	Tako. — je rekel Peter na kratko, kajti način pripovedova nja tega človeka ga je polnil z gnusom. — Poiščimo Master CasteHa. da bo cul celo storijo.
—	In mi se vam zahvalimo, da ste nas prišel posvarit, _ je re-l
kla Margareta kot v zadregi. Hočem poiskati svojega očeta.
Ko je rekla to, se je zmuznila mimo obeh ter odšla proti vra
tom.
Aguilar jo je gledal, ko je šla, se -obrnil nato .proti Petru ter rukel: •
—	Angleži ste res trden narod, da prenesete tak spomladansk jutranji zrak. V taki družbi bi jaz seveda storil isto. Res, izvanredn« krasna deklica. Imam precej izkušenj s tem spolom, a se ne sporni njam nobene tako krasne.
—	Moja sestrična je lepa, — je odvrnil Peter mrko, kajti oči-vidno občudovanje Španca mu nikakor ni ugajalo
—	Da. — je odvrnil Aguilar, ne da bi se brigal za njegovo raz pelo/onje, — dosti dobra je, da izpolni mesto, ne bramarjeve hčerke temveč visoke dame, — grofice, iki vlada mestom in deželi in celo kraljice same. Kraljevska obleka bi se ji kaj dobro pristajala.
—	Moja sestrična ne goji tako visokih želja ter je zadovoljna s svojo usodo, — je odvrnil Peter ter hitro dostavil: — Tukaj prihaja Master Ca-stell, ki išče vas.
Aguilar je stopil naprej ter uljndno pozdravil tngovca in kljub vsem svojim naporom, da izgleda miren, je bil Castell zelo razburjen in vznemirjen.
-r, Zgodnji obiskovalec,.-- jojsfcei Aguilar__vedel sem, da ste
trgovci zgodnji ljudje in hotel sem dobiti našega prijatelja tukaj « predno bi odael ven.
.. .___ _	(Dalje prihodnjič.)
Jean Madeline:
Ovratnica.
Na Place Royal je čakal notar j že več kakor eno uro na svojo že-ao, ki je šla za pet minut v Lou-re. V teh par dneh, kar sta jih >reživela v Parizu, jo je moral opremljati v vse velike trgovine,, u žene razveseljujejo in uboge akonske može tako strašno dolgočasijo. Toda tako se godi pač .sem. ki pridejo iz province v ve-iko mesto.
In kadar se potem vrnejo do-nov in na široko pripovedujejo, kako so preživeli teli osem dni v 'ariizu. mislijo ostali na šumne gostije, neslutene zabave. Mesto tega pa : Prosim k skladišču perila, irugo nadstropje levo.
Tako je razmišljal Faik, ko je estrpno čakal na place Royal in cadil eno cigareto za drugo. Pre-ekla je srečno ena ura in tri četrt. ko je legla neka roka na njegovo ramo in mu je dobro znan jlas zaiklical; "Stari, kaj pa ti tu-:ajr*
Falk se je okrenil in njegov ob-
az je zažarel veselja : **Ti, Reiner*?"
Bil je star študijski tovariš go-poda notarja.
Hotel je za vleči Falka s seboj v ližnjo kavarno.
Toda gospod notar se je bal svo-■e žene, ki bi bila gotovo zelo ne-evoljna. če bi ga ne našla na do-očenem kraju. "Ne gre."
"Škoda. Torej pa zajoitrkujva utri do poldne skupaj, ob pol lveh v kavarni American! Veja?''
Falk je vesel pristal. Končno ■»ar ur, ko se mu ne bo treba potepati po bazarih naokrog!" —
Drugi dan je prišel točno na se-tanek. Gotspa Falk je hotela ta Vn opraviti "Bon <marche" in ga '.aradi tega ni ovirala.
Reimers mu je prišel že naspro-i. "Slišiš — saj ti ne bo neprije- : no! Moja prijateljica bo zajutr-kovala z naona!"	1
"Neprijetno? Nasprotno, zelo 1 ne veseli ..."
In njegovo veselje ni bilo razo- < "»arano, ko je "prijateljica" prišla. Stasita blondinka in izvanre- : Ino ljubezniva.
"Zavidanja vredni!" je dejal valk Reimersu. i
"Mislite?" je dejala blomlinka ^ o čaru j očim smehljajem. "In za-caj se ne ravnate po našem zgle-1u?"
Reimers se ji je pridružil.
"To zares ne gre tako dalje; i moraš udi koga imeti."
In svoji prijateljici je dejal: 'Lahko bi prosili Suzano, da pri-ie sem."
"Toda prosim Te," je ugovar-al gospod notar, vendar ga nista ousitila izgovoriti.
In med smehom jn kramijanjem nalce zmešan od dražastne blon-Mnke. za katero je pač moral ostati "on," se je nehal upirati.
Njegovo ugovarjanje bi pa tudi lič ne pomatgalo. ker je bil hotel-ki sluga že poslan po Suzano.
Falk jo je z veseljem pričako-*al in se le bal, da bi ne odrekla.
Prišla je kmalu.
Kakšna lepota.
Seznanila sta se mimogrede in
ljubkim poklonom je sedla k \jemu. .Zajutrek je bil izboren. °o likerju in cigaretah je Reimers i svojo prijateljico vstal.
"Morava k dirkam in vaju pre-nuščava usodi."
"Zbogom Zuzka! Zbogom go--pod Falk! Me je zelo veselilo."
Ostal je sam z lepo Suzano.
Kaj sedaj?
Gospa Falk bo ob petih v "Boo March e.
Kako je podcenjeval doslej dobroto trgovin!
"Za vraga!"
"Kaj pa je?" je vprašala nje-wa ljubka sokrivka eno uro pozneje v svojem malem, koketira irejentm budoirju.
"Izgubljen sean! Edino moja žena jo zna zavezati. Prokleta. ovratnica. Ah, zakaj nisem takoj mislil nato. Opazila bo takoj!"
"No, poskusim, morda zmorem ---- . ....
"Čisto izključeno!---Ie-
nafia je ta vozel sama. Tega ne zna nihče — samo ona."
Ljubezniva Suzana je poskusila kijub temu. PosluzrcLa se je vse svoje spretnosti. Poskušala je na vse mogoče načine. "Morda tako —-ali tako?"
"Ne, saj je čisto izključeno da bi znal še kdo drugi. Izgubljen sem."
V	svojem srčnem strahu se je posadil v naslonjač.
"Kaj naj storim, kaj naj storim?" je stokal. "Tako ne morem k svoji ženi. ne morem!"
Ona ga je zaman skušala pomiriti.
In Čas je potekal —
In on se je moral odločiti. Toda kako? Zaman sta si ubijala glavi.
Naenkrat se je oglasilo zdolaj na cesti glasno kričanje.
Suzana je skočila k oknu.
"Kaj je?" je mehanično vprašal notar. Ni se ganil z mesta, ker ga ni nič več zanimalo. V takšni situaciji je človek pač za vse ravnodušen.
"Za božjo voljo, dva. sprevoda demonstrantov sta trčila skupaj!" Zares so se čuli klici: "Živela svoboda! Živela — živela! Dol!"
Kaj' ga je to zanimalo.
Toda Suzana ga je poklicala, naj pride k oknu. ker peljejo nekega gospoda na stražnico. — —
Skočil je pokonci, strgal ovratnico z vratu, zmečkal svoj ovratnik in udaril po cilindru.
Potem se je naglo poslovil od Suzane in odšel s sijajodam obrazom.
Bilo je zanimivo poslušati gospo Falk, ko se je njen mož vrnil.
"No, povej, odkor vendar prihajaš?"
"Da. draga moja---"
"Ali si zmorel ali pa si pijan!"
Falk je imel prav, da se je bal pridige.
"Toda prosim! Zašel sem med dva sprevoda demonstrantov! Bilo je naravnost sijajno ! Če bi to videla! Pomešal'sem se med ljudi in venomer kričal:
"Živela monarhija! Živela monarhija!"
"In pomisli, ker sem bil sredi najhujšega, so me policaji zgrabili in odpeljali rta stražnico. Laihiko zahvališ boga na kolenih, da m» zopet ima!"
Dobra gospa Falk. ki je mislila, da je njen mož napet socijalist. kar je pravzaprav tudi bil, ga je objela in viharno poljubila.
Naenkrat ga je potisnila malce vstran.
"Kakšen duh pa je to, Chy-pre?"
"Ah, to je od dani. ki so bile z menoj na stražnici. No. povem ti, to so bile baronice, grofice in sploh same ple.mkinje! In ta tesni prostor! Ne, bilo je strašno!"
"Ti ubožče-k! Toda jaz sem ven darle strašno ponosna na te!"
Ko sta se vrnila v rodno mestece, je bilo prvo. kar je gospa FaMc pripovedala, da je bil njen mož zaradi svojega političnega nazi-ranja aretiran. In z baronicami skupaj in z groficami.
Kmalu so govorili po mestu o tem in okrog Falkove glave je zasijala svetniška glorijola.
Falk je bil že -od nekdaj častihlepen. Toda 'kljub vsem naporom se mu dosedaj ni posrečilo priti v kroge aristokracije. Zdaj so mu bila pa naenkrat odprta vsa vrata, pox sod so ga vabili, da slišijo iz njegovih ust vesti o onem dogodku.
Dame so ga častnie kot junaka in baron Krack ga je nazival: "Moj ljubi prijatelj!"
V	mestu je bil ustanovljen strogo konservativen klub in gospod Falk je bil soglasno izvoljen za predsednika.
In skromni notar Falk je bil naravnost udušen od aristokracije.
Kajti vsa krivda se maščuje na zemlji.
Smrt pod tramvajem.
V	I litri v Zagrebu je pred ne&at dnevi pm riiit <Min i sj policijskega stražnika-' 'Antona Štefan ica rodom iz Istre. Stražnik je bil nt mestu mrtev.
Opice v vojski.
V krvavo meščansko vojno, ki je divjala pred vratmi Shanghaja na Kitajskem so posegle tudi — opice. Listi poročajo, da tvorijo opice, ki jih je več sto pravo elitno napadalno vrsto, ki je izvrstno Izšolana. Po strahovitem bojnem kriku, ki ga opice uporabljajo če so razdražene, se imenujejo ' \Vah-Wahs\ Opice so brez repa. hodijo po konci in dosežejo višino štirih čevljev. Take opice se love še kot mlade, nakar se jih zapre v samotno ležeče kolibe. Izšolanje teh živali za vojsko je dolga ln težavna naloga, ki zahteva mnogo časa in potrpljenja. Predvsem so opice naučene za naskakovanje in ugrabi jan je praporov in zastav. Formirane so cele čete. čijih opice :.majo prebarvan hrbet, da se ena četa cazlikuje od druge. Če hoče napadelec pognati sovražno vojsko v beg. izbere okoli 20 opic, ki imajo barvo sovražnika. Opice puste par dni gladovati in jih imajo zaprte v taboru, da ne vidijo .sovražnika. V noči napada prebarvajo opice s svetlimi barvami In iih spuste. Sestradane živali pro-dro sovražnikovo črto. hoteč se
Kretanje parnikov - Shipping News
12.	novembra: MauretanJa, Cherbourg.
13.	novembra:
Lapland, Cherbourg; Albert Ball In. Cherbourg in Hamburg; Arabic, Cherbourg.
15. novembra:
Olympic. Cherbourg; Columbus, Cher bourg, Bremen; La Savoie, Havre; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Nia* Amsterdam. Boulogne.
19. novembra:
Paris. Havre. Aqultanla, Cherbourg. SO. novembra:
MInnekahda, Cherbourg: Thuringla Cherbourg ln Hamburg.
22. novembra:
Homeric, Cherbourg; Ryndam. Bou-ogne; Republic, Cherbourg, Bremen Orca (Bermuda), Cherbourg.
26.	novembra:
Bere ngaria, Cherbourg.
27.	novembra:
America, Cherbourg In Bremen: Zeeland, Cherbourg; Deutschland. Cherbourg In Hambrug; MInnekahda. Cherbourg in Bremen.
29. novembra:
Majestic, Cherbourg: Rotterdam Boulogne; Duilio, Genoa; President* Wilson, Trst.
3. decembra:
Mauretania, Cherbourg.
4. decembra:
Cleveland. Cherbourg Hamburg Mongolia. Cherbourg in Hamburg.
6. decembra
Olympic, Cherbourg; De Grasse.
Havre: Martha "Washington, Trieste; Conte V»>rde. f5enovn_
8.	decembra:
Leviathan, Cherbourg.
9.	decemora:
Pittsburgh, Hamburg: Orduna. Cherbourg, Hamburg; Colombo, Genova.
10. decembra:
Paris. Havre.
11- decembra:
Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
13. decembra:
Aquitania, Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg; Veendam Boulogne. * Rotterdam.
16. decembra:
France, Havre: Bremen. Bremen.
17 decembra:
Majestic, Cerbourg.
20. decembra:
Pres. Harding, Cherbourg: New Amsterdam, Boulogne, Rotterdam.
24. decembra:
MInnekahda, Cherbourg, Hamburg. Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg.
27. decembi a:
Olympic, Ch^rfvm'g, Volendnm Eou-logne, Rotterdam.
30.	decembra:
Rochambeau Havre; Arabic, Cherbourg, Hamburg.
31.	decembra:
Zeeland. Cherbourg; Ohio, Cherbourg, Hjtmburg. 3. januarja:
Aquitania. Cherbourg: Amt-rica, — Cherbourg; Columbia, Cherbourg, Bremen.
6.	januarja:
Duilio. Genova.
7.	januarja:
Paris, Havre.	J
Potujte "FRENCH LINE" potom.
EKSPRESNA SLUŽBA — NEW YORK — HAVRE — PARIS
V ŠESTIH DNEH PREKO BELGRAD—LJUBLJANA—ZAGREB
P A DVC	SUFFREN..................15.HOV. 11. mar.
»	.....19. nov.; 10. dec.; 7. jan. ^ savoie ..............2».
nov. 24. jan.
CpAWPF	DE GRASSE............... 6. dec. 3. jan.
rilillllC----16. dec.; 14. jan.; 4- feb. ROCHAMBEAU ............30. dec.
Na naših posebnih vlakih so tolmači, ki govore angleško in slovensko in ki bo»lo potovali z vami vso pot. Evropski agetnje French Line bodo pomagali vaši družini in sorodnikom, preskrbeli jim bodo potne liste in vizeje tčr uredili vse prevozne zadeve brezplačno.
Prostori urugega in tretjega razreda so jako udobni, opremljeni z vsemi modernimi potrebščinami, umivalniki, tekoča voda v vsakem prostoru, počivnlisča, kadilnica, brivniea in i>okriti promenudui krov Brez dvoma boste zadovoljni s splošno znano francosko kuhinjo lahko pa dobite tudi svoja priljubljena jedila zaeno s pijačo, ki ste je vajeni. Godba, ples, radio in druge vrste zabave.
Za nadaijne informacija vprašajte svojega lokalnega zastopnika ali
FRENCH LINE
19 STATE ST. NEW YORK
polastiti sovražnik praporov. Živali so talko- besne in divje, tla povzročijo v vrstah sovražnika splošno zmedo in grozo ter gra poženejo v beg. Uporabljalo se jih je tudi za napade na Shanghaj.
Ogromna tatvina na pošti v Rimu.
Rimska policija je prijela družbo tatov, ki je sistematično plenila poštne pošiljke, posebno denarne, aili sicer ponarejala zneske in dvigala denar. V enem slučaju gre kar za svo t o 300,000 lir na škodo Banke Gommerciale. Glavni kr> . vec je neki Camilo Grilli, čevljar, ki je pred kratkim prodal svojo trgovino in živel potratno, kar je vzbudilo sura in so mu tako prešli na sled. V zadevo sta vpletena tudi dva poštna uslužbenca, nadalje en lekarnar in en gostilničar.
Svojo petdesetletnico
.je slavil fce dni istrska župnik Širne Červar. Pomagal je ljudstvu na gospodarskem in političnem
Station Hine
NAYIGAZIONE GENERALE 1TAUANA
NARAVNOST V LJUBLJANO V 9 DNEH
Odpluje Iz X. Yoq -n«-,. If in 6. januarja. ^ n0V< ^g
M COLOMBO If
=5 Odpluje iz N. T. q	=
S 3- februarja. ' UeC* Jf Obrane se na avtorlzlrane == p aren te.
------jt.. Ita'fa America Ship. Corp. —j
"--1 State Street
polju, bil je deželam poslamec, ko je izbruhnila votjna, so poslali tudi njega na ljubljanski grad, ko se je vrnil, so ga preganjali in pretepali fašisti. Trpeče ljudstvo zre z zaupamjem v n*jega.
Ako ste se odločili
obiskati staro domovino in dospeti tja za BOŽIČNE PRAZNIKE, treba je, da si že sedaj nabavite potni list in druge potrebne listine, da boste pravočasno pripravljeni za odhod.
Za vsa navodila glede potovanja v domovino in povratka v Ameriko obrnite se na nas, kjer jih dobite brezplačno.
Mi zastopamo vse prekmorske parobrodne proge.
Vse bančne posle izvršujemo brzo, točno in zanesljivo.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
ADVERTISE m GLAS NABODA ADVERTISE in GLAS NARODA
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko*
K DOK jt ua«n)a letmll «
stari kraj, je potrebna, da Si natančno poučen o potnih llatDt, pvt< U««l In drugih stvareh.
Pojasnila, ki Tan jih ■■■ur—j dati Tiled naSe dolgoletno lakolnj* Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi prt poročamo vedno le prvovrstne par nlke, ki Imajo kabine tudi v HL zee red«.
Glasom nove naselniSke postave, k)
ie stopila v veljavo s 1. julijem 1924. tamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto ln ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni na-selniškl komisar v Washington, D.CJ. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko oapravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se pošlje prosilca ▼ •tari kraj glasom najnovejše odredb«
Kako dobiti svoje« ii star«-ga kraja. .
Kdor Seli dobiti sorodnika ali svojca lz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Is Jugoslavije bo pripojenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej jsako let« po «71 priseljencev.
Prodajamo vocne liste ml vse pre-ge; tudi preko Trsta zamorejo Jogo-• slovanl sedaj potovati.
Frank Sakser Btate Bank
j 82 Cortlandt at, n«w York
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda", 8 tam boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda''
BOJAKI, KAROOAJTX 8E HA
'GLAS NARODA', NAJVEČJI
SLOVENSKI DNEVNIK T
«DSOtmi DRUkVAJL