Na lastnihSiogah — naprej! Ni menda danes slovenskega inteligenta, ki bi reroval pristnosti nravDOsti današnjih raimer. Če je bila kdaj resnejša, kritičnejša in pomembnejša doba za Slorence, skoraj dvomimo. Kdor se užiri t psiho našega naroda, ta mora iz posameznih razredov naroda jasno urideti, da se rrši v najširših masah naroda priprave za velik eocialui preobrat. Ce prebijemo krizo za rse razrede naroda dobro in uspešno, o tem je težko govoriti: da pa značijo vsi navidezni in hipni uspehi naših kulturnih nasprotnikor — njih l»stni pogiD, to pa lahko vsakdo vidi, ki ima oči. Toda še en relik moment se driguje iznad današnjih razvalin. Iznad splošnega narodnega ntvideznega bankerota se dviga danes oni stan, ki sega najgloblje t život narodt, oni stan, katerega moraloa zgodovina je enaka igodovini zatiranega delavea in zgodo?ini kmetiškega tlačana. Ia r daljni perspektivi vidimo, kako sta se zadnje iraenovana člana pridružila učiteljstvu ia kako je padel na Slovenskem pmilegij — priviligirancev. Naj nam poživi prijetne spomin« par zgodovinskih fakto?. Pred več leti se je učiteljstru od napredne atrani odreklo pravico do boljšega gmotnega položaja, in težko nam je bilo, ko nam je zopet napredni Bprijatelj" odrekel pra?ico do plače nižjih činovnih razredof državnih uradnikov. Globoko v srce so 86 nam zajedle te rane. Pa veter je drugače zapihal, in našli so se zopet nekateri izmed našega stanu, k i iščejo s e b e pri d r u g i h, ki bodo našli tudi pri klerikalcih »pretirane zahteve"! Inporodila se je ,,mlajša" generacija, ki živi tudi za ideje in upe učiteljstva; da, če se ne bi ta nmlajša" generacija odkrila v prijateljstvu do učiteljstva tedaj, ko je zastopnika učiteljstva kompromitirala v metropoli Slovenije, tedaj, ko je učiteljstro javno spoznalo preziranje našega stanu od slovenske Bakademiške" inteligence. Iq pomladanska sapica nam je prorzročila lahea nahod, ko nara je voditelj slorenske socialne demokracije odkriTal svoje nazore o učiteljstvu v »Mestnem domu" v Ljubljani. In impooiral nam je zastopuik zatirauega delav8t?a še najbolj, zakaj on se je zadovoljil z delom učittljstva, trdeč, da učiteljatro dviga in izpolnjuje le nalogo svojega poklica. To je naša zgodovin*, ki nam v jasnih in nejasnih očrtih slika naš poraz za porazom. Ne naš poraz, prijatelji, obrnimo rajši: p o raz uaših Bprijateljev". Bili niso to naši porazi: bile io to naše zmage, zakaj ob viaki taki priliki smo se tem tesneje oklenili drug drugega, in kar ste prizadejali enemu, to smo čutili vsi! Bili niso to naši porazi: bile so to naše zm»ge, zakaj misel samostojnofeti, samoobrambe, samopomocM in osamosvojitve je dozorevala (embolj v naših srcih; in (ako stojimo danes v narodu kot moralno močan in trden stan. Niste nas s tem ubijili, temveč 8te nas le utrjali! Iq le r podrobnostih je potreba danes učiteljstru izpopolniti srojo organizacijo, da ta kot močno bojno kopje lahko stopi na *plan. Saj pa inu to tudi veleva življenska eksistenca; lakaj zgodovina nam odkrito kaže, da bo imelo in ima učiteljstvo le to, kar si samo pribori. Zato je potrebno, da si učiteljstro pribori vpli?a in veljave! Malo čudno bi pogledali naši prijatelji, če bi pričeli reševati vprašanje Jnaše politiške organizacije in Tprašanje našega politiškega delovanja. Že danes učiteljstru nihfie ne more tajili tudi politiške veljave kot socialno kulturni skupini v narodu. Načela in principi,fv smislu katerih deluje danes učiteljstvo, tvorijo že itak preteino večino Ijudskega proarama mase, in potreba je le obrniti taktiko vodstva, da se prične Daraesto politike narzgor in osebne politike gojiti politiko mas. V prvi vrsti pa mora izginiti iz lastnih frst ono gojenje osebne politike in protežijskega sistema ob raznih prilikah, ki 'je sicer posameznira slučajem koristilo, a je škodovalo, da, celo naraTnost uničujoče vplivalo na razvoj in reljavo nftkaterih okrajnih učiteljskih društev. Miniti mora čas, ko se je raislilo, da je le od centrale in posameznib centralnih vodilnih organov politiških strank odvisen naš položaj in napredek. Ees je, da je bližjs pot preko raase in j« manjtrudapolna, ajetuditem uezanesljivejša in netrajna! Pred par leti smo zborovali v BMestnem domu" t Ljubljani, in ostro se je zunaj obsojal politiški korak roditeljev učiteljstva, ki so ga tedaj storili. In kakor za oseben boj se je smatralo isti korak, tako načelen in stvaren je bil, kar lahko uvideva vsakdo danes. Eeklo se je, da z odbijanjem politiških strank pada učiteljstvo, toda verujte nam, da bo še tedaj, ko ne bo že yeč sedanjih politiških voditeljev in moči poHtiških strank, še vedno trdno in močno stalo učiteljstvo m s srdom spomiDjalo terorizraa, ki ga je preneslo v politiški sužoosti. Izigravanje ufiteljstva od politiških strank mora prenehati ! Ia prvo, proti čeinur se mora učiteljstro upreti, je to, da bi se posamezniki proklamirali v posameznih odborih politiških strank kot zastopniki učiteljstva in bi dopuščali, da se učiteljstvo še nadalje tako izrablja od politiških strank, kakor se je to vršilo do sedaj. Le ozrimo se malo nazaj in na svojo sramoto moramo priznati, da smo bilijleslepo orodje in smo se pustili izkoriščati — aebi y škodo ! In onemu tovarišu, ki se je zadnjič oglasil v politiškem listu glede naših stanovskih zadev namesto v našem stauovskem glasilu, odgovorimo le to, da le zaradi tega tni še nimarao tega, česar si on želi, ker srao se dali vedno le izkoriščati — na slepo vero — drugim in smo b r e z k o n c e s i j žrtrovali vse le drugim, namesto da bi skrbeli v prvi vrsti zase. In kakor je isti tovariš napravil taktično napako in izkuša pričeti gojiti s svojitn postopanjem nezaupanje do svojih atanovskih voditeljev, tako je rak rana današnjega učiteljstva, da so mu strankarske koristi in zadeve nad stanovskimi koristrai in zadevami. Bo še prilika, da govorimo o naši duševni, stanovski, gospodarski osamosvojit?i ia naj nam le veruje dotični tovariš, ki je zadnjič v .Slovenskem Narodu" [naslovil po nepravi poti in z nepravim naslovom svoja nezadovoljstra na lastuo adreso, da se tudi tega Tprašanja dotaknemo in ga obširneje rešimo — t korist stana. Prar v zadnjem času se je pričelo centralno politiško delo učiteljstva voditi v smislu stanovske politike inseje pričelo gojiti stanoTsko gospodarstvo v prarem smislu in če na tej poti osamosvojitve nadaljujemo in to do podrobnosti pospešimo, bomo gotovo prej dosegli uspehe, nego če se zanašamo in naslanjamo še na tako močno politiško stranko. če to pot nadaljujemo, se bo pričelo resno računati z učiteljstvom in bomo postali odločujoč in vpliven faktor, kakor bi se resno računalo in se je z nami že resno [računalo, preden se je pričelo kreaturstTO in umazano egoiatično uskokstvo dvigatil 7 prvi vrsti pa je treba pospešiti to, da se v gospodarskih stvareb ne separiramo, ampak centralizujemo vse svoje  stanovsko gospodarsko delo y skupnih stanorskih gospodarskih podjetjih in naj si bodo ta na Štajerskera, Primorskem, Koroškem ali pa na Kranjskem. Vse to pa se mora zgoditi z vednostjo in v soglasju z vodstfom naše centralne organizacije ..Zaveze11. Ista neskupnost vlada tudi med nami glede stališča, ki ga zavzemamo do politiških strank. Ni to danes naloga in naš namen reševati! Eno poudarjamo, roi etopamo preko Bmladihu in Bstarihu na dnevni red in se točno zaredamo, da nas le sedauja pot, p o t o s a m o 8 v o j i t v e in samouprave, vodi do pravih smotrov. Mi se zavedamo, da 80 nam stanovske zadere tako velike ia važne, da moramo njim žrtvovati v pr?i vrsti svoje moži in šele kar nam preostaja, posvečati po previdnosti strankam. Mi se zavedamo, da se moramo okrepiti sami. da bomo tedaj dovolj močni, ko se naše ljudstvo preporodi in oživi, da bomo tedaj posvečali tudi temu svoje moči. In kdor podpira danes naša stremljenja pri naši osamosvojitvi, ta bo pozneje zmagoval z nami! Bekli smo, da je sedanja doba za uMteljstvo doba stanovske osamosvojitve in okrepetve — sebe in organizacije — ki bo tedaj, ko se ljudstvo zaradi sedanjega gibanja zbudi in preporodi, lahko usp^šno med Ijudstvom delovala in nastopala. Da je pa sedanja doba klerikalnega absolutizma in terorizma ključ v dobo boljše bodočnosti učiteljstra, to je pa tako gotovo, kakor gotovo si koplje klerikalizem lastni grob s tem, da giblje najširše mase ljudetva in jih — p r o b u j a. Treba je to gibanj* in probujanje kolikor mogoče najbolj pospešiti in nam torej pričeti sarnim tudi s podro^nim delom med Ijudstvom, ne oziraje se na politiške stranke, in le taka politika bo naša prava stanovska in narodaa politika. Naj nam ne bo smoter, isigurati si dobre pozicije pri vodstvu politiških strank. temveč dobro pozicijo pri masi. Današoje stremljenje nam je pa jasrjo pokazalo ueuspehe, ki jih imamo pripisovati deloma tudi samem sebi, ker smc bolj skrbeli za politiške stranke nego zase. Bližji so nam bili straukarski smotri, iiego naša osamosrojitev in samoobraraba stanu na zuotraj in prosvetuo delo in pridobivanje pozicij za stan pri ljudstvu na zuoaj!