Araji
^ \n dobivali...
vakoda"
NARAVNO« MA IMM
^' VAB SAMIMA

I GLAS
« tA <® = O

• Ust »lavendčih dtlnvčev r Ameriki. -
Reentered u Second GUaa Matter September 25th 1M9 at the Pert Office at New York. N. ¥., under Act of Congress of March 3rd. 1879.
MEVXM HR BONDS
No. lift. — » . ioo. — VOLUME LH. — LETNIK LLL.
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 23, 1944 — SREDA, 23. AVGUSTA, 1944
Tel: CHelsea 3-1242
NOVA RUSKA OFENZIVA
Rdeca armada vkorakala v Jasi
Dve ruski armadi sta pričeli novo ofenzivo na Rumunskem in v Besarabiji in ena armada je zavzela močno utrjeni Jasi, druga pa se je približala na 73 milj Galatiju, ki ga imenujejo vrata do glavnega mesta Bukarešta in do petrolejskih naparav okoli Ploesti ja.
'ri Jasi j u poveljuje drugi »k ram ski armadi ršal Rodi on I. Malinovski, malo nižje proti
Moskva naznanja, da je bi«« v treh dneh *>o-jev ujetih in ubitih nad 37,67.') Nemcev in osvobojenih je bilo nad 350 mest, trgov in vasi. V tem ča*u so Rusi napredovali milj. P
maršal
jug-u pri Odesi pa je tretja ukrajinska armada generalu Fedorja I. Tolftmbina. Obe ofenzivi sta v tako tesni zvezi, da sta si armadi oddaljeni komaj 68 milj.
Maršal Stalin je v svojem dnevnem |>ovf4ju paznanil, da je manšed Malinovski razbil utrdbe med Priitom in Seretom in je zavzel Ja-ei, general ToUmihin pa je albsel močno trdnjavo Kišinev ter odreza<I vse železniške zveze, ra-zun železnice, ki v dolgem ovinku vozi v Bukarešto.
V prvih treh dneh ofenzive je druga ukrajinska armada maršala Malinovskega na 74 milj dolgi fronti napredovala 37 mHj.
Jasi, nekdanja prestolicn Moldavije in drugo rnmunsko mesto po velikosti (v mirnem t*asu 100,000 prebivalcev), je bil že skoro popolnoma odrezan od zveze z Ruanunsko v aprtku, ko je rdeča armada vstavila svojo zimsko ofenzi \o, sedaj pa so Rusi naskočili močno tmjavo ter rarfnli vrsto za vrsto ntrrtb iz jcMl» in momenta.
Poročilo iz Moskve pravi, da so poulični hoji v Jasi ju trajali skoro 24 ur, slednjič pa so bili Nemci in Rumunci pognani iz mesta.
Medtem ko je ena Mal i novsk i jeva armada zavzela Jasi, je druga armada s strahovitim artilerijskim ognjem in z več sto aeroptftmi zavzela močno utrjeni Targu-Drumos, 27 milj za-phdno od Jasija. Podul-lloael in Saneo oh Jasi Pa scan i železnici.
Zavzeli so tudi II n gen i, 11 milj vzhodno od Jasija o«h vzhodnem bregu Pruta ter nad 200 obljudenih .krajev, med temi tudi Voinesti, 10 milj jngozapadno od Jasija in Mironeaso. 15 milj južno od Jasija.
Ko je biila na tem kraju razbita glavna nemška utrjena črta, drvijo -sedaj Rusi po široki dolini Pituta proti talkoimenovaniin Oalatije-vim vratom med izlivom Donave v fVno morje in Karpati in s&ozi ta vrata morajo Rusi vda-
i iti, da pridejo do Ploesti ja, ki je 177 mM j južno od Jassija in da pridejo v Bukarešto.
V	svojem dnevnem povelju, s katerim je maršal Stalin naznanil veliko zmago maršafo. Mali itovstkega, je tudi omenit aiena^adilo veliko število poveljujočih častnikov, namreč 105. iz česar se more sklepati, da maršal M a Trnovski poveljuje silno močni armadi.
( Ib istem času pa je pričel močno ofenzivo general Tolhuhin od dolenjega toka Dnjestra ter vzporedno z MaJinovskim pritiska proti Ga lati jevim vratom.
V treh dneh je Tolbnhinova armada napredovala v notranjost Besa razbije 43 milj na 81 milj dolgi fronti južno od Bendervja. Navzlic silno močnemu sovražnemu odporu je Tolhuhin v tem času osvdbodil nad 150 mest, trgov in vasi.
Medtem ko obe armadi prodirata v Besara-bijo in na Ruanunsko, so ruski <l>ombniki včeraj zopet bombardirali črnomorsko pristanišče Con^tanto in so potopili 11 transportnih parni-kov in vojnih motornih čolnov ter zažgali petro-lojska skladišč«.
Višje na severu je prva I>eloruska armada maršala Konstantina K. Rokosovskesga severovzhodno od Varšave očistFla jiužni breg Buiga med Slopskim 21 milj severovzhodno od varšavskega predmestja Prage in Olečnijem, 55 milj proti severovzhodu. Rokosovskijeva armada je napredovala 7 milj in zavzela Kamienczik, 'kjer se stekajo štiri ceste. Osvobojenih je bilo nad 40 obljudenih krajev.
Se malo višje proti severu je druga Slomška armada generala Mat vej a Zaliarova. ki prodira med rekama Bugom in Narewo, dospela devet milj do Loinže, močne nemške trdnjave južno od Vzhodne Prnsije ob Maz/urskih jezerih.
Na 1200 milj dolgi fronti, ki se razteza od Finske pa do Črnega morja, imajo Rusi 12 silno močnih armad, ki štejejo do 3,000.000 vojakov.
V	proslavo velikih zmag je na povelje maršala Stalina v Moskvi oddalo 234 topov po 20 salv.
KEKA SEDEŽ MIROVNE ORGANIZACIJE
Minister brez portfeja v italijanski vladi grof Carlo Sforsa je v nedeljo govoril v prisotnosti nad 3000 lju di, med katerimi je bil tudi ministrski predsednik Iva-noe Bonomi s celim svojim kabinetom in je zagovar. jal kot temlj italjanske vnanje politike zvezo z Balkanom, kolonijami in z ostalim svetom.
italjanski
iSforza, ki je bil vnanji minister leta 1918, je Zbežal pred Mussolinijevimi čr-nosra jičniki in je dolgo let živeli v New Yorku in je bil na čelu gibanja za svobodno Italijo.
Ker je bil navzoč Bonomi in njegov kaibinet, se more sklepati, da je Sforza spustil poskusni balon, da i znajde, kako mnenje imajo zavezniki glede bodoče italjanske vnanje politike,
Sforza je predlaga!, da bi Italija postala Stenica mednarodne nadorgamzaoije, ki bi bila alična bivši L%i narodov, ki pa bi imela večjo oblast. Priporočil je, da bi bila Reka sedež povojne mirovne organizacije, ki naj bi bila popolnoma nova brez vsakega opomina na Ligo narodov e svojim sedežem' v Ženevi.
MNi6 ne more rešiti nemškega problema, kot demilitarizacija in laadelitev Nemčije," je rekel Sforsa. "To vprašanje
more biti rešeno samo s tesno zvezo meti evropskimi napodi v splošnem, z zapadnimi evropskimi narodi in z Rusijo.1*
Priporočal je tudi, da pride do sporazuma z Jugoslavijo in Or><ko in da so kaznovani zločinci, ki so povzročili grozodejstva v teh deželah. Glede Trsta, o katerem je rekel, da je bil stalni spor med Italijo Ln Jugoslavijo, pa je Sforza menil, da je najboljše, ako postane mednarodno pristanišče.
Profesor na Harvard vseučilišču La Piana je ostro napadel angleško politiko, kateri očita, da doseda j še ni objavila besedila premirja z Italijo in da je P° pogojih premirja ItaHja po krivici izgnibila nekaj ozemlja.
Profesor La Piana očita Ohnrohiiau, da je Šel pred tedni v Italijo v namenu, da maršala liadqglio zopet postavi v itali-jamflco vlado in iz Itlaije napravi angleško kolonijo kot je Portugalska.
ki po tem premirju dali Jugoslaviji vso Istro in ž njo tudi Trst.
Datlje pravi La Piana, da se mora Italija odpovedati fašističnemu plenu, kot je Abes i ni j a in Dodekane&ki otoki in da je popolnoma pravilno, ako je Reka vzeta Italiji in dodeljena Jugoslaviji.
Roosevelt bo obiskal Francijo
Newyonski dopisnik londonskega lista "The Daily Mail", Don Tddon, je v svojem članku poročal, da se bo predsednik Roosevelt v nekaj tednih sestal s Churchillom nekje v Franciji.
O SOCIAL SECURITY
Paul V. MacNutt, zvezni ad-mnistrator za iSoeial Security, je naznanil, da bo ta teden So-ciali Security Board pričel izdajati čeke ml številke enega miljona dalje kot pokojnino na podlagi Old Aj<re and Snrviors Insurance.
MacNntt je rekel, da je to po-mentfben trenutek v zgodovini socjalnega zavarovanja v A-meriki. MacNutt je dalje rekel, da se izplačuje mesečna pokojnina šele štiri Igla. in sedem mesecev, da pa je v temi Času bilo deležnih te pomoči več stotisoč druržin, da niso zapadle pomanjkanju. Če ne .bi bflo te pokojnine, bi se moralo mnogo družin razdreti, taiko pa morejo vsled po-kojnine še vedno o-srtati skupaj, da morejo otroei dorasti v svojih domovih pod o-skrlbo is vo j ill mater.
Priprave za vkoraka-nje v Pariz
Txmdonski list Daily Herald poroča, da so v teku priprave za vdeležibo predsednika Roosevelt a in ministrskega predsednika Churchilla pri zmagoslavnem vkorakanju zavezniških armad v Pariz. List pravi, da so že dokw'eni filmski fotografi, ki bodo fotografirali zrna gositavmi vIkhI v Pariz. Vojaške godbe se v Franciji že vež-bajo, da bodo igrale vojafke koračnice, ko bodo zavezniki vkorakali v Pariz.
Nemci strahovito tepeni
Rolbert E. Slierwood, ravnatelj OK'1 v Londonu je rekel, da je nemška armada 1,000,000 vojakov v Franciji tako strahovito razbita, da jih Ibo le malo prišlo do nemšlke meje.
MARŠAL PETA IN JE BIL ARETIRAN
Poročila, ki prihajajo iz Francije preko Ženeve, naznanjajo, da je nemška tajna policija aretirala maršala Henri Phillippe Petaina, "predsednika države", v njegovem stanovanju v Hotel du Pare v Vichy ju.
Poročilo pravi, da jo bil 88 let J^ stari maršal ,ki je bil na čelu francoske države pod nameŠko nadvlado od leta 1940, je bil a-retiran v nedeljo zjutraj z več svojimi tovariši.
Poleg njega so bili še aretirani vojni minister gen. Bri-doux, admiral Blehaut, Rochat, generalni tajnik v vnanjem ministrstvu in Bernard Menetrel, Peta i nov osebni tajnik.
Poročila iz Francije pravijo, da so olb času aretacije maquiji napadali Vichy in so xe del mesta zavzeli.
Peta in je bil prijet tako naglo, da se ni imel niti časa obriti. Odpeljan je 'bil v neznani kraj.
Švicarski radio pravi, da je i-mok Petain še toliko časa, da je napisal kratko poslovilno pi-,
smo, ki je bilo razposflano x>° Franciji.
Odpeljan je bil kot nemški ujetnik v Nemčijo v Wiesbaden.
Pierre Lava], načelnik fran-eoske vlade, katerega je Petain odstavil, ker je preveč vestno sodeloval z Xemei, j«* v B«*lfor-tu blizu nemške meje. Petain pa je Lavala zopet nastavil leta	na pritisk Nemčije.
Vichvski radio naznanja, da je bila vlada iz Viehvja premeščena v neko drugo mesto.
Ko je zavezniška armada vpadi a v Francijo 6. junija, je Petain po radiju pozival Francoze, da naj ne pomagajo zaveznikom.
kupite en "extra" bond danes!
Po padcu Nemčije bo odpuščenih do dva miljona vojakov
General Lewis B. Hershev, načelnik naborne komisije, je v Denverju rekel, da bo odpuščenih en miljom do dveh miljo-nov vojalkov, ko >se Ibo Nemčija podalla. Rekel pa je, da odpuščeni ne bodo v enem dnevu.
"Ako odpustimo po 1000 vojakov na dan, Ibo vseeno vzelo deset mesecev, da bo opuščenih 2,000,000 do 2,500,000 mož," je rekel Hershev.
General je povediafl, da vzamejo k vojakom po 70,000 do 100,000 novincev na mesec in to se 'bo nadaljeval!« toliko časa, da se poda tudi Japonska.
Pariz je bil osvobojen... Američani onstran mesta
Poročilo iz ameriškega glavnega stana v Franciji naznanja, da so francoski pa-triotje osvobodili Pariz. Medtem ko zavezniške armade pode Nemce iz severne in osrednje Francije in oklopne divizije generala Pattona drve od Pariza dalje proti zapadu, je sto in sto tisoč francoskih patriotov vdrlo v pariške ulice ter so pobijali zaostale Nemce in lovili vichyske izdajalce, katere so Nemci, ko so pobegnili iz Pariza, pustili za seboj
ZAVEZNIKI SO SE IZKRCAM PRI RORDEAUXU
Francoski glavni stan naznanja, da so zavezniki včeraj vpadli v okolici Bordeauxa v zapadno-južni Franciji.
Ameriške in francoske čete so se pričele irikrcevati ponoči, okoli poldneva so že ibile blizu Bordeauxa in so takoj pričele obstreljevati mesto. Bor dea<iix je 6e edina nemška postojanka v ju<gozapadni Fran-ciji, kjer so se Nemci še trdno držali.
Na južni vpadni fronti so Francozi obkoliti močno mornariško trdnjavo Toulon. Ameri-kanci pa brtijo proti zapadu in severu ter so priiSi do Marše iTlesa na razdaljo treh milj ter so 30 milj od Avi-gnona, kjer vodijo ceste in železnice v dolino Rhone.
čil, da se Nemci na celi črti u-mikajo. Na vzhodnem koncu fronte so Amerikanci napravili g-lobok sunek proti severu in so zavzeli Barreme, kjer se križa več cest.
Poveljnik južne vpadne ar-Kot pravi Piana, so zavezni- made gene m Patch, je sporo-
Churchill zop^t v Rimu
Po obisku front v Sredozemlja se je Winston Churchill vstavil v Rimu, kjer "bo imel več razgovorov s papežem Pijem XII., ministrskim predsednikom Bonomi jem in mogoče tudi z maršalom Badogliem in kraljevim namestnikom princem Umbertom.
KUPITE EN "CXTRA" SOND DANE«
Pariz je padel včeraj, štiri leta in 70 dni zatem, ko so Nemci zmagovito vkorakali v mesto, ne da bi izstrelili le en strel.
General Pierre Koenig, poveljnik francoske vojske v notranjosti Francije je naznanil, da francoska patriot i f-na armada 50.000 mož, kateri je pomagalo več tisoč neoboroženih Parižanov, zasedla mesto po štiridnevnih krvavih bojih.
Bitka za Pariz se je pričela v soboto, ko je bil izdan oklic za splošno vstajo v Parizu. Boji so dosegli svoj višek včeraj, ko so patriotje dobili lahko ar-tilerijo — najbrže od ameriške armade v okolici Pariza — ter so pričeli streljati na nemške garnizije.
Pariški orožniki so zasedli zgodovinski lie de Cite na Sei-ni, sredi Pariza, ter so otok premenili v močno trdnjavo, proti kateri so Nemci izvedli več krvavih in brezuspešnih napadov. Na tem otoku stoji tudi svetovno znana katedrala Notre Dame.
Ko so bili patrioti enkrat dobro zavarovani na otoku He de Cite, so se razpršili po ulicah in so napadali ostale nenn&ke zadnje straže, ki so se brani«Ve za flmrikadami.
Vriskajoča množica je razo-ibesila trikoloro po vseh državnih poslopijh.Postavljene so bile straže, na vseh strateških krajih in bodo čakale na zmagoslavno vkorakanje zavezniških armad.
Mnogo uiradnikov vichyske vlade je Ibilo aretiranih, toda lutkasti župan je pobegnil, pre-dno je mesto padlo.
pattonove
oklopne divizue prodirajo naprej od Pariza
Oklopni oddelek tretje ameriške armade je vdaril čez dosedanjo zavezniško bojno črto skozi osrčje Francije in proti nemški meji. Prodirajoč s tako hitrostjo in tako si'lno močjo, da jim sovražnik ni kos, so tanki napredovali daleč vzhodno od Seine, 70 milj vzhodno od Or-leansa in 58 milj jugovzhodno od Pariza.
Predni oddelki so prebredli reko Yonne, ob kateri so Nemci mpali, da bodo mogli postaviti obrambno črto, ki hi se v Parizu zvezala z obrajmibno črto ob severnem bregu Seine. Ta načrt pa je ameriški sunek prekrižal, kajti Amerikanci imajo v rokah cesto, ki pelje skozi Tro-yes in Nancy proti Strassbnr-giu.
Uničevanje nemwkih armad v Franciji se nadaljuje na 400 m?lj dolgi fronti od Atlantika pa do Seine in onstran nje. En jo proti Seini.
oddelek tretje ameriške armade generala Pattona prodira ob južnem bregu 'Seine od Mante-sa in Gassicourta, da prestreže nemško airmado, ki beži proti severu. Drugi oddelek r>a prodira na nasprotnem bregu Seine proti severu in je že odbil močan nemški protinapad: ki je veljaj Nemce 30 tankov in lb* aeroplanov.
Angleži in Kanadčani pritiskajo proti morju in so zavzeli osem mest, med njimi tudi Pont 1 'Eveque in Lisieux in so oddaljeni od izliva Seine samo še osem milj.
Nižje proti ju^u, kjer je bito okoli Falaise ubitih, ranjenih in ujetih Okoli 50,000 Nemcev, je začela zavezniška armada tudi hitrejše prodirati dalje proti vzhodu med Falaise in Ar-gentanom. Tu so se združile vsi tri armade: ameriška, angleška in kanadska in skupno prodira-
DAJTE SVOJE NAJBOLJŠE! KUPITE EN "EXTRA" BOND TA MESEC!
"PU8 NAKOPA "—NEW YOtUL
WEDNESDAY, AUGUST 23, 1944
i - ^
GLAS NARODA-
rffhcš Ti» rajpLr	j
51st Year
■•roda" ta lamed mry day except Saturdays, aid Holiday*. Bobenrtpdoo Yearly |7.	AdvartUemaft on
■A CELO LKTO VELJA UST ZA IDRCŽENB DRŽAVI JH CJLNADOJ
»7.— ; ZA POt» LETA «3.00; ZA Č8TBT USTA ft-.
"^laa Naroda** tatiaja raki dan
•obet, nedelj ta pi—ill ur
"GLAS NARODA", t K WB8T Ittk STKSET, NEW YOU 1L N. X
CHelaea •—LM1
VSTANOVLJEN L. IBM
Zakaj ni Hitler vpadel v Anglijo?
Ko jo lota 1 !>;!<» Hitlor zasedel Poronjo, so nista ganila ne 'Yainuja, iu- Anglija. Hitler je t<*Ha.j svojim generalom naročil, i:aj >vojo armado takoj obrnejo nazaj, ko hi Francija vda rila, Itftl pafcatah, da !io<V vdariti. Francija je v resnici tndi hotelu zalnailiti Neme«n, da ne hi zasedli Poretija. toda Anglija je rekla: ne! Sama Francija pa se ni upala iti proti Nemei.ji.
Naslednj^a leta je Hitler pnfoasal Avstrijo in no»bena država ni protestiral«. Po sramotnem sporazumu v Monako-vetu jV ClinnKi»erlain prodal Hitlerju <'eho>l<yraeko.
Hitler je gledal na svoje uspehe in postajal je vedno bolj ohol. Nudeti mu niso 'I »i I i dovolj, hotel je vso ("'esko in jo je za>ede'. Anglija, Francija in Rudija so imele s Cehoslovaško vojaško -jio^o<ll>o, po kateri hi ji morale pomagati, če bi bila napadena. Anglija in Franrija ji nista prišli na pomoč, sama K'nsija pa tudi ni hotela iti v vojno.
< >b htm .času je imela Anglija svoje zastopnike v Mo>-, vi, <Ui hi z J?n«sijo sklenili zvezo. Sovjetski komisarji pa niso imeli zaupanja do Angležev in so skrivaj vodili podajanja nemški mi zastopniki ter ž njimi skO-enili nenapadalno pogodbo. To je ibila velikanska bomba, vržena v javnost.
Ililk r jo ihil proti Rusiji zavarovan in jo v svojem pože-Jjonju po >o večjem ozemlju napadel svojo prijateljico Poljsko 1. septembra 1939.
Po svoji obveznosti do Poljske sta Anglija in Francija .Nemčiji napovedali vojno 6. septembra. In ironija m je izbrala ravno Chamberlaina, ki je sklenil sramotni sporazum z Nemčijo leto |w>prej, da ji jo no napovedal vojno, predno je
umrl.
Francija je v času, ko je -bila poglavitna nemška armada na Poljskem, poslala svoje armade v "nezavzetno" Magino-tovo črto in tam počivala in čakala na nemški napad nad pol leta. Francozi so >ieor nekaj rogoviH v Poruhrju in so celo stopili na ma.jihon prostor nemško ze.mil je, dosegli pa niso mnotgo in jo skoraj izgledalo, kot da vojne ne smatrajo resno. Ko je Hitler opravit s Poljsfko, je prišel z močno armado nad ! 'raneoze. V mikaj lednih je opravil tudi ž njimi. Prdbil je "no-pn4bitiw)r' Maginotovo črto pri Sedam* in skozi vrzel so se, vsiile nemške oklopne čete in namali se jo mFljonsfca fronco-ska armada, o kateri je šel sloves, da je najboljša na svetu— sramotno podala. Angleži so svojo armado okoli pol miljona vojakov v Dunkinku vkrcali na Wad je in jo odpeljali v Anglijo kolikor je niso Nemci s svojimi slrmaglavci pobili. V Franciji m) pustili vse orožje in vso vojaško opremo. To je bil oni .a viri umik, o katerem je angleško časopisje pelo slavo speve.
"(M za pad h ne preti nobena nevarnost več," je rekel J littler. Gledal je čez Rokavafki preliv; tam je Anglija, ki ima vicer majhno armado, toda je ibrez orožja. Dosledno je foilo tedaj, da nemška armada vpade čez preliv v Anglijo.
To je ibilo poleti leta 1940. Tedaj so prihajale vesti, da je morje vrglo več ožganih trupel ne miški h vojakov na angle-v to in francosko obad.
V poslanski zbornici «o poslanci izpra^evali ministrskega j .retUedniika Churchilla, kaj pomeni toliko ožganih trupel in od kod pridejo. Churchill pa se je s smehljajem izognil pravemu odgovoru in reketf, da l>o na to vprašane prijel odgovor šele po vojni.
Sedaj, ko so zavezniki v CherfbourRTi, jo prišlo na da-n nekaj pojasnita o ožganih truplih.
V	C al'«' dc Paris v Cheilbounyu je natakarica, po imenu Simone, ki o tem pripoveduje naslednje:
V	avgust« 1040 je Hitler nameraval vpasti v Anglijo pO vodil in po zrako. Proti koncu avgusta je po pristaniščih oh francoski o1»ali od Cherbourga pa do Calais zbrati velikansko h rodov j o in armado 1S0,<)00 mož. To ibi po njegovem mnenju zadostovalo za osvojitev Anglije, ki je pustila svoje orožje v Franciji.
Simone je videla v Cherlwrnrg-n v pristanišču vse potfno olnov s ploščatim dnom. Na tisoče vojakov je poskajvalo vanjo. Častniki so pili in peli r "Jutri odjadramo proti Angliji. Nato so hodili na balkone in strehe in kazali na otoke v
prelivu — Jersey, Guernsey, Aiderney in Sark — in "bedaste netn&fe svi*je"	"*Eain jt Anglija!*'
Barfre so feile .polne vojaikov in častnikov ni kilo več v kavarno. Prve dni v wptenolbrai je ncike noči Aumelo, ropotalo in grmelo v zraku — <btla se je velika zračna bitka. Med bitko pa so drragi angleški aeroplani zlivali petrolej na barke in na vodo v* pristanišču. Na petrolej pa so metali vžigalne bombe.
»Simone še nikdar ni videla tako velSkejya, tako strašnega ognja. Barke, ki so fcile tesno skupaj, so gorele kot k«pi desk. In Simoni -se je zdelo vpitje nemških vodikov kot vpitje duš v vicah.
In tako je bito vsepovsod ob obrežju, od Cherbourg do Caiaisa, kjerkoli «*o bile na kakem kraju zbrane nemške barke, pripravljene na vpad v Anglijo.
Jz Clierbourgškega pristanišča so tri dni in tri noči bolniški Vlaki vozili nemške ranjene vojake v bolnišnice v Pariz. In šele po enem mesecu so pričeli prihajati v kavarno častni-ki, ropotajoč s sabljami. Sedaj pa so bili bolj resni in dostojni.
Poveljnik nemške vpadne armada v CheifbmirsBpj je bil general KoHi. Ko je iz Cherbourg« odpeljal ranjence zadnji vlak, .je Ivoeh oblekel najboljšo uniformo, si je na njo pripet vsa odlikovanja, nato se je pa — vstreTd.
Simone jo rekla, da je lvochov grob na vrhu Ruo Monlo-bello — in tam so ga tudi našli.
Newyor&ki "Wor£d Telegram" je nekako spremenil svoje stališče in sedaj odobruje splošno vojaško primorano službovanje v mirovni dobi in sicer iz dveh razlogov: 1. _ Prihodnja svetovna vojna se bode pričela brez svarila in bodo nitro napredovala; 2.—sedanja vojna je dokazala, da je mnogo Američanov v svoji najboljši dobi—"nesposobnih" na vo-^aško službo. "
"Wilson"
OlT ATELJEM je mano, kako m jerae podražilo, in rarnotako tudi tiakomi papir in druge tiskar-ake potrebščine. Da si rojaki sasigurajo redno dopočiljanje lista, lahko gredo upravniitvn na roAce a tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO &£ BANCS in ne čakaj, te na opomin, ker t stem prihranite tipraimistvu nepotrebne stroške?
VeiHki film "Wilson" je naj-večja zgodovinska igra, ki je jhila vzeta iz življenja velikega predsednika Woodrow \Vi!ro-na. Niipisal jo je Darrvl F. Za-niuck po zgodovinskih virih in je vs.led tega preiskal kongres-njo knjižnico Ln na razpolago mu je biLo danih mnogo uradnih listin, iz katerih je mogel vzeti doibesedno vse ono, kar je ofb razni priliki govoril prerU sodnik Wilson.
Filna se prične s časom, ko je bil* Woodrow Wilson profesor na Princeton vseučilišču in k njemu pridejo senatorji in drugi zastopniki države New Jersey ter mu prigovarjajo, da fbi kandidiral za governerja države New Jersey. Wilson se začudi, zakaj hočejo ravmo njega ter jim pravi, da je samo profesor, ne jpa politik. Pa ga pridobijo za kandidaturo in bil je izvoljen z velikansko večino. Dramatičen je prizor, ko o tem govori s svojo ženo. Tudi žena se čudi in mu, odgovarja. Wilson pa ji odgovori: "Saj veš, da sem se vedno s teboj posvetoval, kadar sem nameraval napraviti kako neumnost,"
In isto je bilo pozneje, ko so demokratski voditelji izbrali Wilson a, da kandidira za predsednika Združenih držav.
Razni prizori kažejo Wilso-na dobrohotnega mofža in ljubeznivega očeta, ki se v drir/ibi svoje zone in svojih treh hčera pogosto zaibava in tudi poje.
Wilson je bil leta 1912 izvoljen za predsednika 'Združenih držav in le malo časa je bil v Beli hiši, ko mu je umrla žena. Njena smrt ga je zelo potrlaJ Wilson je bil po naravi zelo mehak in je potreboval družice. Spofcnal se je zbogato wa~ fthingtonsfco vdovo Mrs. Edith Gait in se je ž njo poročil. Bal se je sicer, da bi mu poroka z Galtovo škodila pri kandidaturi za drrtstf termin, pa w je vseeno poroieil. Bil je navzlic opoziciji zopet izvoljen pod ges-s'lom* "Držal nas je izven vojne."
Pa je prišlo, da je Wilson, ki je sknšal na vse načine, da svoje dežele ne zaplete v vojno, bit pnnmoran napovedati vojno Nemčiji. - -- -
Zmaga je 'bila dcfbljena in Wileon je šel na mirovno konferenco v Pariz. "Eam seje mnogo prerekal zlasti s. francoskim miuistrs-kira predsednikom in glavnim zastopnikom na mirovni konferenci Georjjem Cle-menceauom. Pride do burnega prizora, ko a.a trde Clemen-menoeauove jbesede Wilson vda-
ri s pestjo po mizi in odide iz konferenčne sobe. Pozneje se konferenca nadaljuje in v mi ro\mo pofgodbo je bila tudi vključena Liga narodov, ki je bilo izkljufčno Wilsonovo delo.
Vrnil se je s konferem:-e i predložil mirovne pogoje ii trudi pravila Lige narodov. Proti Ligi je nastopilo mnogo senatorjev in pred vsemi senator Lodge, ki je rekel, da je njegov ideaft samo mir, pa nič drugega. Lodge se je bal, da bi bila' A merika, ako bi bila članica Lige narodov, vedno v nevarnosti, da se zaplete v kalko evropsko vojno in je zat^ odločno nastopil proti Ligi narodov.
Tedaj je Lodge rekel: "To ni dofba »čudežev, gospod predsednik in ne doba čudodelnih ljudi. *'
Wilson vstane, da izjorogovori zadnje besede:
"Amerika ima samo dve izbiri, gospodje* Sprejeti mora Ligo narodov, ali pa mora živeti s pn5ko v roki. In narod too odtoČli. Hvala vam. da ste prišli.'' _
Senatorji se poslove in Wilson ostane sam. Pozvoni in takoj pride njegov tajnik Tumulty i kateremu naroči, da takoj vse pripravi za daljno pot. IVi drugih vratih pride tudi njegova žena iin oba ga skušata odvrniti od nameravanega potovanja in mu posebno navajata nasveta njegovega. telesnega zdravnika admirala. Grav-ftona, ki je rekel, da kakega velikega napora ne ibo mogel več prenesti.
Wilson pa ju zavrne: "S tem človekom nimam nobenega o-pravira več! Naj narod izve, kaj je na vsem."
In Wilson se je odpeljal proti zapadu in je v mnogih mestih imel govore, v katerih je pojasnjeval, kako je potrebno, da postane Amerika članica Lige narodov. Navadno je govoril na platformi zadnjega železniškega voza. Nazadnje je govoril na 'železniški postaji v Pue-b&o, Colo., kjer je med govorom omahnil. Tumulty in dr. Grayson sta ga prijela in odpeljala v železniški voz. Vlak je odpeljal v Washington. Dr. Grayson je dognal, da je Wil-sona zadela; kap na levo stran života.
Od tedag je Wilson vedno bolehal in je fle malo mogel o-pravljati posle predsednika.
Film je ves ipoln. prizorov iz resničnega življenja velikega predsednika in nikomur ne bo žal, ^e si iho ogledali ta veliki, nad vse zanimivi zgodovinski film.
VELIKO MEDNARODNO ZBOROVANJE
Vsakdo iz Velikega Xew Yor-ka. ne glede na vero, politično haziranje in narodnosti, je vabljen, da se vdeleži velikega zfhorovanja 10. septembra na Randall's Island Stadium v protest proti naeijskim zločinom nad narodnostnimi manjšinami.
To zborovanje jo pod pokroviteljstvom župana Ln Clnar-dia. To zl»orovnnjo ima namen pokazati javno mnonjc. v-tlod katerega l>odo zavezn i> Icc vlade storile vse, da v bodo-o kaj takega zahranijo.
Papežev tajnik umrl
Kardinal Luigi Magiono. ki je bil1 star 67 let in jo bil papežev državni tajnik, jo •Ji', avgusta umrl. Podlegel jo srčnemu napadu v svojem podeželskem bivališču v Casoriji blizu Napol ja.
Njegova smrt jo hud vdareo za papeža Pija NTT., ker je bi! njegov najboljši sodelavec pri mirovnih načrtih v Vatikanu.
Kardinal Maglione jo bil rojen v Casoriji in jo bil papežev državni tajnik od leta liKIU.
Od lota 1WS do 1918 je bil uradnik v uradu državnega tajnika, jo postal privatni papežev komorni k lota 1910 in domači papežev prelat leta 1018.
Od leta. 11)18 do 1020 je bil papežev zastopnik v Švici, ti-tularni nadškof Cezareje v Palestini loja IOlO, apostolski nuncij v Švici od leta 19_'0 do 1026 in atpostoloski nuncij v Franciji od leta 1026 do 10.16, leta 103o pa je postal kardinal.
RAZGLEDNIH
kanadska in ameriška darila prebivalstvu sovjet. rusije
< "asniški poročevalci naseira1 Oblasti v Moskvi so nstano-in kanadskega časopisja, ki se!vilo jw.sobno odbore, katerih stalno mnde v Moskvi, so ra-inaioga je določiti, kaj je treba
ŠIVALKE
na moških klobukih; dol^a so-zona. Vsaka dobi kito samo ene barvo in blok za celo sezono. Sta'lno delo.
DARTFORD HATS 710 BROADWAY NKW YORK CTTY
8—2:1, 24, 25
HAIRDRESSER
vsostran.-ko iznrjenji, po<ae?»no v barvanju las, pospbnovrstfHi atelje v nadstropju. vsJjinovlj«-n j»ro<l 1!». h'ti. — Y [»rašajte pri CLU'DIA KN'ORR. lil I West 42ml St., \. Y. C. TpI. CHirkor in- 4—7AJ1.
g , *j'J 2a
vnokar poslali >vojmr en-opisom v Zjcdiiijcnih državah in Kanadi poro. ila «> darovih našega in kanadskega prebivalstva, prebivalstvu Rn-ij.-. »»zi-ronui IjuilcTn. katere je sovjetska vojska ravnokar o-vohmlila nemško kuge. Iz teh poroejl, katera so dokaj zanimiva za 11.1-Še rojake v Kirkland Lake, Ontario, posnamemo sledeče po drobn osi i :
Tozarlevna darila so nabirali v Z jedi njenih državah in Kanadi potom organiza -ij IMe.'-e. -*:a Križa, Ruskega Pomožnega
dati tej ali oni rodbini begnn-<'ov iz l'krajine, predno ^ vrnejo domov, sedaj, ko >o njoraii Nem«-i bežati. Odbori bodo skrbeli za 1f>, da dobijo r*J>J<*ke najboljši delavci v tovarnah in rodi ene vojakov so v jet-ko vojske zajedno 7. sirotami, katerih sta-riši so bili ali ubiti, ali pa od-gnani v -užnjištvo v Nemčijo.
Xek bivši sovjetski vojak, ki >o nedavno vrnil v svojo vas, kjer je doznal. da <o Konici požirali njegovo hišo in pomoriti vso či!nne njegove obitelji, jo pričel jokati, ko mu jo odbor
Odbora, Kanadskega Odbora I da I skoraj novo obleko in snk-za Pomoč Rusom, in Zaklada j njo iz Amerike. Mrs. Phnrohillovo.
Darovi iz ameriškega kontinenta so bili izredno mnogo-brojni, kajti v osrednjo -kladi ščo, ki jo bilo pripravljeno za vse to darove v Moskvi, jo dO' 3>i!o kar 77 tovornih žel-oziirš-kih voz tega blaga. V oddelku za obleke iz Ameriko, je sedaj zaposlenih 60 belooil vlečen ill .|e-klejt, katera ^ or i liti jo eiM^lce. Vso obleke so dospele v Moskvo v najboljšem stanju. Mo<l temi jo mnogo volnenih jopiče v za doke, kakor tudi ubijati h sn-kenj: velikansko število ženskih oblek, perila, površnikov, svilenih oblek, itd.
Darovalci, ki so poslali svojo darova v Moskvo so tudi pripeli na darovane obleke listke. Na teh listkih so pripete razne priponulio darovalcev, 'kakor: "To jo malenkost, katero za-morem storiti za junaško Ruse.'* itd. — Mod darovi jo bilo izredno mnogo ženskih podobi ek.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
U daje foljodna nudite, kak«
ameriški državljan.
Poleg Tpraimnj, ki lih navadni •oflnlkl stKTljo pri lspltn aa dr-CavljAiiRtTo, vsebuje knjižica Be t II. defm nekaj važrrtb letnic Is agodorlB« Eediujenlb drfenr, t III. delu pod naslovom Kasno, pa Praglas neodvisnosti. Ustava Zedl-njenih držar, lincolnor jfoTor ▼ Qettyebnrga, Predsedniki Zedlnje nlta drŽav tn Poedtne drisv«.
Cen knJHUd Je
Mano 50 cento*.
te m dobi pri:
SLOVENIC PUBLISHING CO. tli WeM lMfe 9L,
New York XI, N. X.
Darila, katera je poslai v velikih zabojih združeni odbor a-moriškib osrednjih delavskih orsranizaeij. AFL in CIO, so n-prav dragocena. V jed nem zaboju so bile obleka tomnomo-dro boje. zopel v drugih zabojih je bilo :I0 velikih bolniških <o-torov. — Xeka1»Hra da^iia so bila naslovljena gotovim osebam. Mod temi darili jo povsem nov radio, naslovljen mar--alu Tiniošonku; in velika ter d ra 2:00011a zimska >uknja je bila naslovljena: "najboljšemu bojevniku vojske maršala Ro-kosovskefra."
Konfederacija Ameriških Indijancev jo poslala maršalu Stalinu krasno izdelano pernato okrasje mdijanskegra <rla-varja.
Posebna soba v skladišču je napolnjena z raznimi zdravili, zdravniškimi inštrumenti, X-rav stroji, kar vso je izredno j potrebno za vojaško bolnice za fronto. —
Vsa Rusija se zahvalja vsled noštevilnili dokazov sočutja in
oglasi se naj	i
^frs. Aloisia Trdina, ki živi v
državi Illinois v oko^iei Lajiskreneira prijateljstva prebi-Salle. Za njobi rada vedela nje-| vaNtva Zjedinjenili dr/.av in
na so.strieua Mrs. Milka Volk. O.ulasi so naj, ali ]ia naj kdo druiri naznani njen naslov na: "ftlas Naroda," West IStli Street. Now York 11. N. V.
S O N A R T REKORDI
nove slovenske plošče
Jwry \V. Koprivšek In njegov orkrsler
MR96—Wedding Polka,
(Ne bom se moilla; TI D* Jeat, pa žldana marela) Wedding Walt* Slovenski WaJtz
Pojo Rupnlck tastre ME96—J«ep Potka
(Mat' potloo pePelo) Marine — polka
676—Terezinka — polka Na planincah—valAek
Lepe Melodije
DnqiiPKne University Tamhurira Orkester
MJiTl—Na Marijjinoo, polka
Kje so moje rožice ilarirka	j>olka
Za tozadevni cenik In cene plošč ae obrnite na
JOHN MAKSICH, Inc.
463 W. 42 n d ST.,
NEW YORK
Kanade.
^iiiiuiuiiuuuiminuiiiiuiBiniiiiuiiiiiimiimiMiiiiiiHiHiitiHiitiiwiiiiiiiiHinfi^
NOVA IZDAJA '
Hammondov SVETOVNI ATL A8
V njem najdete zemljevide vsega BVfrta, H so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so t barvah.
Cena 50 center
NaroČit© pri: "G LASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11. N. T.
r v M M N it s
10111» .vri As 1
-v, tk.
/ I


r
Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Riwzps of Spring
Time of Blofloom (Cvetni ;u)
*	Po Jezeru Kolo
*	Spavaj Milka Moja Orphan Waita
*	Dekle na vrta
O j, MariPka. fKniljjij V- Barvica
Mladi kapefdH«
*	Gremo na Štajersko Stajerl?
*	Haj»py Polka Če na trnjem
*	Slovenian Dane« Vanda Polka
*	žldana marela Veseli bratci
*	Ohio Valley Sylvia Polka
*	Zvedel sem nekaj Ko {itlčlca ta mala
9 Kadar boS ti vandrat Bel ^ Helena Polka
Sloren*ka Polka
*	Pojdi z menoj TV>1 s planine
e^ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za pianowtiarmoiuko za $1,
Po 25c komad
Mojc dekle je še mlada Barbara polka
Naročite pri;
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
21« W. 181 fa Street New York 11. N. T.
•OUS NARODA *—NEW YORK
.WEDNESDAY, AUGUST 23. 1944
VSIAROTUEN L UN
Stov&nai v JCanadL
Sam s psom in mačkami
MACKENZIE KINGOV GOVOR Z OZIROM NA MEDNARODNO STALIŠČE KANADE
21. t. m,	v Wash-
ing orm, t\, oziroma t srfav-»<m m*—;tii Zjcdinjenili držav pričela mednarodna konferenca uNe DKHinarodne upra\e
tve Mi <loprino>i Kanade pri-; uierotTiii v rji, kakor on: ostalih 7j\ voznikov.
po -odanji <vetovni vnj-
Tmi Nizo/onp-ka. Rolgija, Poljaka in .lui»oslav;ja. so v.r-U*c»\ale v--e kar so imele. In
državo <u bro/.dvomno ii ua iiiu«*!ija. kakor je izra-
kanadskil7'' M^kenzv Kini? v svojem •zovorr. v Htlawa- V >vojem •rovorii	kanadski premier
sta
"veta
nt.
< 'Z! roiti na projram te|
konference, ki ><»«iaj vr*i, j ' pa za-uimhvo, da je prenr'cr. Maekenze Kinsr. o tej zadevi razpravljal v svo-,m.i tvoril pn-d Stirina plimi!1u*ih
dni \ i v me.tn Ottawa, Kana-!\'hin"Uf'y} " Helndior sku-I.,	j^ila dobili do\o|j	da .«e
j A mrl;.j a in Franeija pripravita Nfedtem. ko se posvetujejo na p^teeo vojno. — dovolj ' Washington« irlede l>odoče-|na ta način. <!n -ta v Mo-tra m dnarodne-a položaja, lejnakovem jrdno^tavno prodala j-.,, k-iteri !>odo a-topni ki velevla-ti. jo Mac- na©« jo m ro**oslo vensko kfw.ie K i n arov govor tom bolj publiko in potem jo na« zanimiv, kajti on jo arovoi il val: kot zastopnik malih narodov, h katerim -pada kanadski do-
SESTANEK PRVIH NASELNIKOV V NEW LISKEARD ONT
I'ni* avgusta so bode vr-:ii -io-tanokk in splošna za bara prvih na-elmkov \ pokrajini Tem iskarn ing. Sestanek lindn priredili na obrežnih yx-;čornti.aii jozoia pri Xow Ijis-keard. Ont. Podrobnosti to -iavno-ti do soda j <o ni>o do-!o«'<•!!<•. to«|a deluje so na tem. da bode t.-!ik sei^lanek vseh prvotj. h naselnikov imenovano pokrajine vr>il r« dno vsako loto v avgusta. Prireditelji -Javnosti «n v t«» svrho pripravi!' viliko in krasno izdelano
Dan Sansuovega piknika v Kirkland Lake bo 27. avg.
Kirkland Lake, Ont. — Ker je bilo poročano v listn. da bode piknik podružnice «t. 00 v Kirkland Lak o na "JO. avgnsta, naj bo tn naznanjeno, da so preloži piknfk na 27. ATOF-RTA, iz razlerga. ker bodo V-e-plovanski piknik na omenjeini dan.
Toraj im svidenje na piku i -n <ln<* 27. avarnsta.
S pozdravom.
Anthony Kraje.
Anyon via Ali«*e. B. <"'., * a-uada. — SU-iii sam Siovonec in vseeno sem s«- spomnil, e.a je lepo, da se no pozabi slovenski jezik. T lika j sem čuvaj za veliko kompanijo in drrtge tovariše nimam razen psa ••Smoky" in dve mačke. Pošto dobim in hrano vsakih 14 dni. Tako lipam. da l»om floHil tudi "Glas naroda"* v kratkem.
NAŠA DOLŽNOST na do J Zavezniški vpad na nemško
mači fronti je, da storimo del J trdnjavo se je pričel in vsa-te*a, kar delajo naši vojaki kdo izmed nas, ki želi, da na fronti. V ta namen mora- naše orožje zmaga, mora k mokup*ti kar največ bondov. tej zmagi pripomoči.

t* r
■••»-p^B 1*1,1+.....p ,
t|r*-*" yf i •

'fW.:
r«MstmawmiK!am
'triumm ^
Pozdrav
Rndolph Vider.'
knjigo za gist raci jo vseli pr-
*» 'h naselil i kov
Lastnikom hiš v uvaževanje
Iz Toronto, Ont., prihaja poročilo. da mi iamkaj p«> nasvetu lokalne ont arij ske vlade, ra-vnokai- objavili raziu- nasvete lastnikom liiš in >i<*er radi tega. ker pomanjknje v>akovrst-

re aljo
"Ako n»* l>o»Io imelo
7it-
n 1
j i "i katerih
tudi
ni h delavcev, v T<-mišk mm.in- tila^om teh nasvetov, morali vknji-j vsakdo, ki je lastnik hiše in ki dan in leto, kedaj so prišli j ne more dobiti za poprave po-o na-olili v oni pok ajmi 'mjtrebnih delavcev, to delo opra-
<ra.K"\

»ninij kot del angloške-a im- ,uaje ;,ržavo	vlo?o v bo-
i>fM-	idocem mednarodnem sistemu,
Kanad>ki ministrski pred-!',nh m >0 lal,kn flf>£odi. da bo-e<lnik je med dmgini dejal:''10 ^^^lasti poravnale svoje "Ako se novi svet o\ ni sistem!hr>Ho,V n^pornptnm e — na ra-
cnn mal h držav in narodov."
ustanovi le na podlagi >ilo. potoni ImkIokio imeli mir zn nekaj časa, toda nikakor ne za dolgo dobo. Fn ako bodo svetovni mir ob-tal in obstajal od dogodka do dojrodka. oziioma od slučaja do slučaja (mednarodnega prepira), potem bode v tom obstoju minoiio dobrih id^j. Toda osredotočenje smeri na varnost, bode imelo za poledico ustanovitev velikanske * i!o (vojaške), kar pa tndi ne
zadostuje.
Ivana da jo (prispevala v pri-
vnoru
'* •<iii u_|i «>\
in »m na vojaStv* r en in tudi na vojne :»''ino. Tr.važevati so tudi mora, <!a je Kanada bila v vojni
V "led tega je Mackenzije King -vetoval, da se določi ne-kaka podlaga, glasom, katere bodo imele tudi male države - voj «las v bodočem svetovnem sistemu. Njihov bodoči vpljiv naj sC po prodlogu Mackenzie K in ga določi na podlagi vojnih prispevkov, oziroma količine vojaštva, katero so te male države prispevale tel^om sedanjo vojno.
Kanado l
V Temiskamingn >o živi nekolik-, prvotnih naselnikov, kateri so prišli v prvotno divjino nekako pred petdesetimi lo-ti in ?opor dmtri par let pred lotom 1000. ko tamkai :e ni bilo železnico.
Kiikor rečeno jo* Kanada nri-povala mnogo k vspehom velikanskimi žrtvamii sedanjo vojne, in tndi Xorvos-odanji svetovni \ojni, tako jo prispevala mnogo s svo-
morna- jo trgovinsko mornarico in potreb- prav mnogo, te;- zelo mnoifo ^e prispevala in >o vodno pr:-žo a — Jugoslavija, ki -o žo, 1. ti prodno so Zjodinjene o<\ prieotka vojne bori za	trajal«	dni. in
trenji dan jo tndi v Xow Brun = *vicku pričelo deževati.
SUŠA V PROVINCIJI NEW BRUNSWICKA
T z St. John, Xow Brunswick, so javlja, da jo tamkaj vsi od pomanjkanja dežja zavladala izredna sn-ša in da je vsled tega nastalo v nekakterih .pokrajinah mnogo gozdnih požarov. katere jo izredno težavno omejiti, kajti skoraj v-i potok; in manjše reke so se posušile. Nekatere cerkvene občilo i-o vsled toga odredilo pe.cobrrp molitve za dež in sicer takoj, ko jo prišla iz pokrajin ob velikih jezer ve<t. da tam /o dežuje. Potovanje d ožja od \ olik ill jezer do Now Bruns-
dr/ave pričelo z vojno proti .obstanek in boljšo bodočm,-* vt\"i-f^iimn, in nekako leto pod vodstvom maršala Tita in pol, prodno je Nemčija na- Brozmiča. poveljnika parti-padla Rn>ijo. Vsled tega -o žr- ran^ke vojske v Jugoslaviji.
LASTNIKI RUDNIKOV V COBALTU, ONT., NE DOBE DENARNE POMOČI OD VLADE
Vlada provinci je Ontario,, kler se ta ruda ne pioda red-f. z ion i in zakladniki urad ome-jnim odjenwdcem. Provincijo-
njene \ lade, je zavrnil prošnjo lastnikov eobaltskih rudnikov za denarno pomoč pri prodaji iiide iz eobaltskih rudnikov. Lastniki foh rudnikov oziroma zveza lastnikov tek rndnikov, ki poi-ln je pod imenom bait Producers* Association", so t ozirom na to zadevo poslali posebno depntacijo k lokalni vladi Ontario in so predlagali da jim vlada da po 7."io predujma na vsaki funt nakopa ne ntde. oziroma za dolw, du-
nalni minister rudarstva, Hon. L. M Fro-1, je ta predlog podpiral, toda bil je v manjšini in tako je prošnja omenjenih lastnikov rudnikov prorpadla.
Iz Cobalt a se istodobno
vi: sam; kdor ne more dobiti potrebnega pleskarja. — naj 11 i Šo pobarva: sam: ako je pohištvo nekoliko " plesnjevo", naj ga lii-ni gospodar prebarva: -am; ako je pod v sobah že obrabljen, naj ga gospodinja prebarva in izika: sama; ako jo pod verande nekoliko ob raJbljon. treba ua je na novo pobarvati. — to delo lalrko opravita gospodar in gospodinja vzajemno — sama; dimnike je treba tndi osnažiti od znotraj in z cementom zamazati od zunaj — to delo lahko opmvi cro-spodar — sam: itd., itd.
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še dane« Slovenskemu Pomožnemu Odboru 1840 W. 22nd Place, Chicago, HI.
lllllllllltllllllHllHlilllfllimilinilllillllll)
NAŠI ZASTOPNIKI
Vojaška godba ženske organizacije CWAC.
Kanadska ženska vojaška organizacija C. W. A. C., ki je bila organizovana v iste s vrhe. Kakor istoimenska organizacija v Zjed. državah, je pred me<eei organizovala svojo lastno vojaško godbo, katera po-tujc -edaj širom Kanade v svr-lio \-zpodbn jan ja prebivalstva v svrho nabora prostovoljcev za kanadsko vojsko in moritarii-o.
'lja, da imajo lastniki nidnikov' edaj v t 'obal t n kakih .",00 ton Nedavno jo ta gotlba obiska rude (cobalt) pripravljene za ,n nuli Kirkland Lake. Ont.,
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATlClC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem s-lovanstvn do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY 216 W. 18th Street New York 11
prodajo. |>vo tretjini te rude je laM Silanco Co. in ostanek je lastnina znane 44Cross Lake Loa-e & Raonl Mercier Co
Ltd.'*
Vsled zgoraj omenjenega odloka ontarijske vlade bode na-daljno delo v rndnikih imenovanega okraja dokaj ovirano, zla.»ti v kolikor pridejo manjši rudnik; v poštev. Zatrjuje se tudi, da bodo v kratkem lastniki' manjših rudnikov zgradili tamkaj svojo la-tno topilnaco, v kateri bodo lahko stopili po deset ton eobalta dnevno. Topilnica bode veljala nekako V% milijona dolarjev in domačini so mjnonta. da nride omenjanji glavnica najbrž iz Z jed i njenih držav.
kjer je mnogo Jugoslovanov in družili Slovanov. Tej irodbi na-reljnje naredniea X. Svafince-va, ki jo po narodnosti ITkra-jinka. Ko je gfKlba dospela v Kirldand l>ake. jo naredniea Svarinceva dobila prekrasen šopek cvetlic od ukrajinskih organizacij.
Najmlajši Kanadčan jugoslovanskega pokolenja v Kirkland Lake, Ont.
Mr. in Mrs. .Tandrija Kuzma-uovic, ki stanujeta v hiši štev. 50, McKelvio Ave., Kirkland T^ake, Ont.. sta dobila dne 28. J j lilija novega potomca, imenom1, .Tandrija Kuzmanovic, ml. — Rfarejši i71 mlajši so prav dobro počutijo.
NOČEM PLAČATI VEČ KOT NAMŠIE mm GENE!
NE SfltEJMEM MCIONHtANIH , ŽML AKO NE ODDAM ZNAMK!
(^alifontia:
San rr:in»-ix'o. Jacob fjiti^liin* Colorado:
Pueblo, ivrt-r (Mili? \Vals4Mjl»ur^. M. J. B:ijuk* Indiana:
Indinnntiolis, Fr. Mnrkieli niinois:
Chidifio, Josejiti IJev^if* Chicago, J. Fabian (Chicago. Cicero tn Illinois! Joliet, Jennie Bamblch La Salle. J. Spelich Ma^-eutiih. Martin Dolenc North Chiffigro In Waiikpffan, Malh WarSck Miebigan:
Detroit. L. Pliinkar* .Minnesota:
Chisholni, J. I.ukanh'h Ely. Job. J. Peshel Eveleth. I.oniw OonSe Oilbert, Ixrnla Ves^i Montana:
Roumlup, M. M. Tallinn Nebraska:
Omaha. P. Broderlck New York: Gowanda. Karl Strnlsha* Little Fails. Frank Maale® Worcester,* Peter ltode* Ohio:
Barberton. Frank Troba* Cleveland. Anton Bobek, Charleo
Karllnger*. Jacob Reanlk Glrard. Anton Kagode Lorain, Louis Balant, John KnmAe Touns*to«m. Anton Klkel) Oregon:
Oregon City. J. Koblar PnmsytTiidi; Bessemer, John Jemlkar Conemaugh, J. BreaoTW® Cover dale In okolica. Jos. Patcrnel Export, Louis SupanflP* Farrell. Jerry Okorn Forest City, Math Kamin*. Frank
Blodnlkar Green »burg, Frank Novak Homer City. Joseph Kertn Imperial. Vence Palclch Johnstown, John Polanta* Krayn. Ant. TanželJ Luzerne. Frank Ballocb Midway, John žost* Pittsburgh In okolica. Philip Progar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer* Wert Newton. Joseph Jovan Wisconsin: Milwaukee. West ADls. Frank Skok* Sheboygan. Anton Kolar Wyoming:
Springs, Louts Tauchsr* Diamondville. Joe RoMch (•Zastopniki, ki Imajo poleg Ime-«o upravičeni obiskati tndi druge naselbine v njih okraja, kjer je kaj naiib rojakov naseljenih.)
Vsak zastopnik Izda to. katero Jb pn|el
"Glas Naroda"
Kazen vsled vsebine "piejev'*
\v. Vaiieonvor, H. (poro-oa. da laiiiošnj«- oMh-1 i. katt-rili ii;i'o^i j<- ]»a/.iti na ocne raznih življfii-kih potroliV-in. <vo-.,0 naloiro prav i/.l»orii«» vr<o.
Tako j(» bila tamošnja Woodland MannfaH nrin.sr Co. m-da-vno oh>ojena v plarilo denarne Važni v /nosku ker je prodajala "pie'', ki .«0 liili oslaje-ni z ornimi jasrodami, in ker ni pri oblastih zaprosila za o-znamenje oono po kateri za moro tovrstno "piojo" prodajati.
PROSIM!
Ifojako iz vseh Združenih držav, da še nadalje pošiljate knjigo za vojne njotniko-Slo-voiioe. Opominjam pa, nikarte pisali svojega naslova, ali kaj drniresra v knjigo, kjer to zadržuje cenzurni urad. in ako je saino podpis, iztrgajo lisi ven. in knjiga je imioona. Toraj. prosim, nikake^a pisanja, ne pozdravov, ne naslova iz domovine, no vasema naslova, ker imamo preveo dela trgati 'iste iz knjio-e. Prosim upošfovajte to. in pa: prosim za KNJIGE!
Kev. Pins J. Petrie O.F.M. r>2 St. ^farkV Plaee. Xotv York 3. X. Y.
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
u
Prepričajte se!
4

KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
00
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
3.
KT'JCnjigra je trdo vezana in ima 821 atrani^Kl
Recaptl so napisani y angleškem jeziku; nonekod pa so tndi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno t navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izvezbati 1n izpopolniti.
Naročite pri
KNJIGARNI SLOVENK', PUBLISHING CO.
216 West 18th Str««t	Hew York 11, N. Y.
[KNJIGARNA |
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
I
Domače živali
Spisal Damir Fetgel
Kreutzerjeva sonata
Splsel Ju N. Tolstoj
3
Andrej Ternovc
Spisal Iren Albrebt
6
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip SpIIlman
8
Pravljice
Zapisal H. Majar
12
Frank Baron Trenk
Po ramth Tirih napisal OJnro Pandorin
15
Suneški invalid
Spisal Sltv«ftpr KoSutnlk
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip Oprlnec
18
Mladim srcem
DrugI zvezok. Zbirka za slovensko mladino. Spisal K saver Mcsko
19
Študent naj bo
Spisal Fr. S. Fin/^ar
25
Duhovni boj
(Izdala družba sr. Mohorja) L. Siru poli
26
Denar
Dr. Kari Englls — Poslovenil Dr. Albin Ogria
18
Pariški zlatar
Poslovenil Silvester K.
14
Pravljice in pripovedke za mladino
Splsal .SUvestex KnSatoU.
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, j« oni, ki ga niste kupili!
35 "
Praški Judek
Spillmannova povest — Pre-vel Josip Vole
IGRE
28
Magda
(Irth t
Alojzij Komi«
29
Peterčkove poslednje Banje
(Igra > — Pavol Colln
30
Potopljeni zvon
(Igra» — Oerhnrt Ilanptinann
31
Revizor
(Igra) r- Nikolaj Vaslljevit
32
Spodobni ljudje
(Ipra) — L UjiOTM
33
Črne maske
(Igra) — L. Andrejev
r"
34
An tin gone
(Igra) PoslovenU C. Ooltf
36
Sveti Just
(Igra) — Spisal dr. F.
Petronlo
38
Tončkove sanje na Miklavžev večer
tfgra) — J. ErbeXnlkia j. Roje
Kupite en "extra" bond ta teden!
tf3S?"Ker Je zaloga teh knjig bpIo omejena, je pri naroMln priporočljivo "fi MM, fla nun bo na trn način mogoča vsakega \adovoljltt
"ULU NAKOUA"
WEDNESDAY, AUGUST 23, 1944
fRAAOfUlN CL
PROKLETfl
:: Spisal EMILE RICHEBOURG Iz francoščine prestavil J. L.
s
ta
(1(H)
"Xo, jaz mislim, da se lahko motite/' Porogljiv nasmeh zaigra na. grofovili ustnicah. **Jaz se ne motim!" pravi.
"Gospod grof ste prej omenili, da mi nekaj naročite.'' "Da, Germain, potrebujem te pri izvršbi svojega naer-
"Smem li vprašati, česa se tiče pravzaprav?"
"Gotovo, da mi potem moraš pomagati."
"In kaj namerja gospod grof t"
".laz hočem otroka gospe grofinje odpeljati, jaz hočem, da izgine."
"O, gospod grof!" zakriei Germain žalostno.
"Ali se smejn nate zanašati"' povpr^a lhissieres in nagiba uči čelo.
"Gotovo! Pa . .
"Xo kaj?"
"To, kar nameravate, gospod groft ni šala!
"To vem. Poznam ti*li težkoče, ki bodo pri tem. Pa mora biti----Jaz delujem le v interesu svojega sina Gontrnna."
"In, ali ste pomirili, gospod grof, na posledice, ki 'bi jih utegnil imeti ta vaš čin?"
"Gotovo!"
"In gospod grof se ničesar ne bojite^"
"Drugega se ne bojim, kakor da se mi stvar ponesreči."
"In jaz naj hi odjieljal otroka?"
"Ti ImxIcs vsaj pomagal pri tem. Grofinja ima le ženske Okoli sebe, med drugimi tudi hišno Marjeto, ki bova o njej tafcoj govorila. Prav ial.ko dospemo v grad ter se polastimo o-troka nekaj ur po njegovem porodu. Seveda bi nas pri tem gotovo kdo videl ali spoznal. In če (bi ne bilo tudi te-a, -rofinja bi *bko sama uganila, kdo je vse zasnoval. V tem lučaju pa bi bile posledice zelo resne, ker grofinja bi se ne ustrašila ničesar da b, le zopet pn^Ia do svojega otroka. Zatorej sem sklenil da ne i bo m deloval direktno, in trnli te(be ne pustim tako delovati, nego tretji zaveznik izvrši mi s-tvar."
44ln kdo je tretji ta zavezifhk?"
Grof stegne roko in pokaže osuplemu strežaju psa. Id je lenima preprogi ter ju gledal s svojimi razumnimi očmi
Zdaj se Germainu zdani v glavi. Ume« je, zakaj je grof psa naganjal -k temu, da je vršil toliko manevrov z umetnim detetom v povojih. Imel je, zato j je ndka žena hodifo v. a k dan h profil z malim otrokom v naročju.
"Ti ume*, ne li?" nadaljuje grof.
4'Da, zdaj urnem."
'i Je r* }KHle v	bo	priti dO
otroka - za kar bocem poskrbeti - poten ga odnese gotovo.
telo iz mater.nd, rok ga iztrga iai mi ga potem prinese, če bi bil tudi nuljo daleč!"
^ Germain ni vedel, kaj bi odgovoril na to; bil Je ves osu-
Po kratkem odmoru nadaljuje grof: "Da se ™ načrt no sreči ,met, nam je trHba v bližini gospe grofin^zaveznico" Ako «b, koga pošiljali tja, lahko bi grofij ka/sumila *
"Pri izvršitbi našega načrta bi nam utegnila pomagati
I hrnun.	yadn p0 rotila. Ponudil
da bi ta svota zadoščala, da bi mogel soditi o
IZGRADITEV ZVEZNE DRŽAVE
Radio govor prof. Borisa Furlana.
Marjeta; ona ljubi tormum* in .bi ga rada pororila.* Ponmli'1 bi ji doto 10,000 frankov. Mi^iš li da podkupimo Marjeto?."
Premalo poznam značaj dekličin
tem."
lira V ml	? .P*'Rušimo. Marjeta bi sicer imela le
Z	L : Vratfl hi °dpr,a' da Prid« *** * otro-
r a - ,,au a Za t0' da 4,°<le otr<* dovoli povit, da se poškoduje ko ga pes odnese v gdbcu. To je vse! jJz celo
želim, da se Marjeta ne pouči o vsem načrtu. Ona naj vrata
odpre, ne vedoe zalkaj. In če je enkrat otrok odveden, (bode pri-
morana moAčati, ker je naša sokrivfca. Vsefealkor hoc-em sam
govorit, ž njo, kakor hitro se izrazi, da je zadovoljna, da nam
hluzi. Tedaj ji horem razložiti, kako naj se vede, da se otrok
obvaruje, "ker jaz mu ne želim smrti — o, gotovo ne!"
"Pa kaj hočete, gospo grof, narediti z otrokom, ko ga od-vedete materi!"
"Hočem ti zaupati, Germain! Že od danes naprej moraš f-krlbeti za to, da otroku najdeš dobro zavetišče. Lahko najd<* ubogo družino, <ki otroka sprejme za dolbro plačilo Tudi rento boičem zagotoviti otroku, da ne bode ti-pel pomanjkanja Glavna re<* je le, da nikdar ne zve skrivnosti svojega rojstva, Vrbutega odmerim otroku tudi stotisoč frankov, ki jib dobi, ko ibode dvajset let *t«r. Vse te svote — sploh vsa stvar— mora iti Aozi tvoje roke; mojega imena pa ne sme« imenovati v vsej te zadevi. Sicer se o podrobnostih (še pogovoriva. Saj je «e časa za to! Tudi zate, Germain, poskitim; bodi tega gotov! Predvsem bodi ti sedaj ta skrb, da z Marjeto govoriš v d'ArfeuiJle. Seve v gradu samem se ne smeš kazati. Najbolje l*i »bilo, če Ibi Firmin še danes pisal Marjeti, da ji ima nekdo rfkaj vainega povedati. V ta namen naj torej pride V tej Ln tej uri v gozdič za grajj4rim parkom. Ni tret>a, da te «a zdaj &e imennje."
1>1 zgodilo se je talko t-Pismo je odšlo. Germain odpotuje drogi dan in po šestih neh se vrne z naznanilom, da je Mac jfta zadovoljna, sl<spo slusati gospoda grofa.	^
(Nadaljevanje sledi.)
Široka mednarodna javnost se vedno znova čudi ne le nad vztrajnostjo odpora narodov Jugoslavije, marveč predvsem nad vojaškimi uspehi, ki jib NOV že lleto za letom doseza proti nacifašističnim okupatorjem.
Vprašanje, kako je mogoče, da so narodi Jugoslavije ustvarili iz lastnih sil vojsko, ki šteje nad 300,000 mož, organiziranih v desetih armadnih zlborih in da veže. ta vojska toliko sovražnih, nemških in kviz! i ličkih visoko mehaniziranih in odlično opremljenih divizij? Ta vojska ni nadaljevanje stare vojske, nasprotno, ustvariti se je mora'la celo proti volji in aktivnemu odporn vseh sil, zunanjih in notranjih, ki so ka-•korlkolH predstavljale preteklost. Tn — kar tujca opozovalea še najbolj preseneča je to, da izide NOV po vsaki sovražni o-fenzivi močnejša nego je bila oft) začetku iborbe, da preide o-na samn v ofenzivo, da se n-stvarjajo nove partizanske brigade, novi osvobodilni odbori, izvede nova materijalna in duhovna mobilizacija vseli odpor-mili sil naroda.
Pri tolmačenju osvobodilne *>orfbe narodov Jugoslavije svo jim britanskim prijateljem i-ma mvedno znova priliko opozoriti jih na eno okornost, ki to boi-fbo značilno opredeljuje in jo razlikuje od boribe drugih zaveznikov—ne glede smotra, ki je vsem skupen. — pač pa glede sredstev, ki se morajo prilagoditi posebnim prilikam.
Ta razlikujoča in odlikujoča okolnost je v tem, da je pri Vseh drugih zaveznikih današnji vojni napor le nadaljevanje in izraz državne organ i za cije obstoječe v tej obliki davno pred sedanjim konfliktom; država je ob izbruhu vojne samo preusmerila vso svojo de lavno.s t in izvedla totalno mobilizacijo vseli sil s ciljem popolne in končne zmage nad sovražnikom. Narodi Jugoslavije pa se v svojem osvobodilnem boju niso mogli naslanjati na obstoječo državno organizacijo. Nasprotno, prav v svrbo osvobodilne borlie so morali iz samega temellja in povsem znova n-stvariti vse one organe, ki so pri drugih narodih že obstojali in so se mogli ob izbruhu svetovnega konflikta uspešno in učinkovito valorizirati.
Ta značilnost osvobodilne boribe narodov Jugoslavije je gotovo edinstvena, to je zgodovinski pojav, ki 'bo ne le ozna-menoval prelomnico v političnem živfrjenju narodov Jugoslavije, marveč bo, morda v vsej zgodovini človeštva, najbolj izrazit in Jasno oblikovan primer neskončno kompliciranega družalbnega procesa, ki ga imenujemo rojstvo države. Da rojstvu držav kumnjejo vojne, je družboslovje že zdavna ugotovilo, vendar doslej ni bilo nikjer mogoče proučevati tega pojava z ono neposrednostjo, ki jamči za popolnost in objektivnost znanstvene analize. Ex facto oritur jus, se je glasila rimsko-pravna maiksima. I z boHbe proti okupatorju na terenu je zrastia nova državna olblast, uči primer Jugoslavije. In, kar moramo v tem edinstvenem pojavu najbolj občudovati, je hannonwna in organska rast. Narodno-osvobo-dilni odbori prevzemajo vsled vedno večje aktivizaoije širokih ljudskih množic bolj in bolj vlogo organov oblast z raznovrstnimi upravnimi funkcijami. Iz potreibe po koordinaciji delovanja nastanejo harmonično višje oblastvene organizacije, in skladno se razvija vojaška organizacija iz partizanskih odredov v NOV, civilna administracija pa v samostojno državnost ju-
goslovanski h narodov in v novo zvezno oblast jugoslovanske države. V boju proti skupnemu sovražniku se na terenu preizkusi usodna povezanost narodov Jugoslavije, Slovencev, Hrvatov, Srbov, ("rnogor-cev in Macedoncev. Noben narod Jugoslavije ne bi v svojem osvobodilnem boju uspel, če bi drugi narodi ne "bili istočasno razvili svojega osvobodilnega gibanja, in naša nova slovenska državnost kot izraz principa samoodločbe, vkl jučno s pravico do odcepitve, je nujno povezano s samostojno državnostjo in enakimi pravicami, a tudi dolžnostmi, vseh drugih narodov Jugoslavije.
Vse te pridobitve so plod veličastne bortbe, ki jo vodijo narodi Jugoslavije, Ixirbe proti na zadnja št \tu in mračnjaštvu, borbe za resnično ljudske like življenja. In otb veličajstj" te bo ribe se mora vsakdo začudeno vprafšati, kako je mokoče, da so se nekateri, ki sebe imenujejo Slovence, a vršijo za račun ge-stapovskih kriminalcev ra.beff j-ske posle nad slovenskim narodom in vsemi drugimi narodi Jugoslavije? Naj fi zapeljanci v'kratkem času. ki še preostaja, razmišljajo o usodi, ki jo na o-svobojenem francoskem ozemlju doživljajo jkolalboracionisti od strani franco siki h ljudskih množic.
London, Anglija, 1. julija, 1044.
NEMŠKE IZGUBE OD
VPADA
Poroči J a s fronte naznanjajo, da nek visok častnik na fronti ceni, da so Nemci v 77 dneh po vpadu v Normandijo junija imeli 300,000 izgub, 11-hitih, ranjenih in vjetili. Viri, Ivi prihajajo iz glavnega stana, pa cenijo te izgube na 500,000.
Pazibita sedma nemška armada in divizije, ki jih ji je poslala na pomoč 15. nemška armada od Pas de Calais, so izgubile okoli 30,000 avtomobilov in drugih motornih vozil ter 1000 tankov. Poles: tega so zavezniški aeroplani razbili okoli 15,000 tovornih železniških voz ter o koli 3000 lokomotiv.
ROMMEL JE PODLEGEL R ANAM
Župan v Livarport-sur-Vie, lekarnar Marcel Lescene je povedal, da je ob treh zjutraj 18. julija v bolnišnici v Bernay blizu Siene umrl nek nemški feCdmaršal, ki je najbrže bil feldmaršal Erwin Rommel.
Lescene je bil pokliean, da'	--
nemškemu feldmaršalu obveže
rane, ki jih je dolbil, ko se je njegov avtomobil, katerega je bombardiral nek zavezniški ae-roplan 17. jnOija popoldne, zvrnil v oflicestni jarek.
O tem župan in lekarnar Lescene pripoveduje naslednje:
"17. julija ob šestih popoldne sem zapustil svoj županski urad in na 'križišču ulic pred vojnim spomenikom sem videl avtomobil, v katerem je bil tančni častnik zelo potrt. Takoj je skoči1! z avtomobila in me je vprašal, ako je v mestu kak zdravnik.
"Pol ure pozneje, ko smo še vedno bili v kavarni, je prišel nekdo in rekel, da so bili ranjeni nek nemški častnik in dva druga moža, da pa zdravnika ne morejo najti. Zato sem se odločil, da grem sam.
"Opazil sem. da je general, ker je imel rdeče proge na hlačah in ker je imcfl škornje.
"Opazil sem, da je imel globoko rano nad levim očesom in je krvavel t ml i iz ušes. Ril je v nezavesti. Potipal sem njegovo žilo; utripala je zelo slabo. Dvakrat sem mil vbrizal z etrom nasičeno kafro. Tu pri tem sem mu odveza! zapestno uro.
''Poveljnik nemške garnizije v mestu je dal vzeti sedež iz avtomobila}, je vanj ]>o!ožil ranjenega generala in ga je odpeljal v bolnišnico. Vojaki so rekli, da je bil Pommel in vedno so ponavljali: 'Naš feldmaršal, naš feldmaršal.'
"Medtem je njegova ura ležala na moji omari. Naslednjega dne pride k meni nek artile-
rijski general in me vpraša za "feldmaršalovo" uro, kar me je potrdilo v domnevanju, da je bil ranjeni general feldmaršal Rommel.
"Naslednjega dne mi je nek prijatelj iz Bernava povedal, da je general,'ki je ibi 1 pripeljan iz Livarota, ponoči umrl."
Dalje je Lescene povedal, da je Rommel umrl, ne da bi se bil zavedel, da so nemške oblasti storile vse, da bi njegova smrt ostala, prikrita in da je bilo njegovo truplo skrivaj z aeroplanom prepeljano v Berlin, kjer je bilo pokopano.
Angleški
Molitveniki
ItIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V krasni vezavi, najfinejšega izdelka,
"KEY OF HEAVEN"
v finem usnju $1.50
"KEY OF HEAVEN" v imitiraneni usnju $1.-
Naročite pri:
SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
KUPITE EN "EXTRA" BOND OANESI
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, ako je vam le priročnr da se poslužujejo — UNITED STATE8
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,
Samo nekaj teh knjig je na razpolago! tšr* SPISANA V ANGLEŠČINI
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . POLJEDELSTVO
Garden
ENCYCLOPEDIA
Cena knjigo:
$3.50
Združeni narodi potrebujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo gode letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite se za to delo že sedaj!
V UČNI IN TRPEŽNI PLATNENI VEZAVI
Skoro 1400 strani —
750 Slik
TnlmJ je ▼ eni sami knjigi VSE KAR VAM JE TREBA VEDETI 0 TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 1+.0M člankov vam podrobne pojasni tm • vrtnarstva, • saditvi In •ejaaju. o gnojenju In oskrbi vrta-D 1 . .. ..	Najnovejše pa jo VRTNARSTVO
fopolni voditelj za vali BRBZ ZEMLJE; nova natafe ta
- - .	miMevnujo ikodljlvcer, gojenje dlv
VOjni Vrt.	Jth rastlin, noro oeatevlne evetliet —
Abecedna kazala vam pava takti Pepolm vanka heoedn. raka etru, kar Želite. Prirejeno a vsako ponebjt viaka ilfka — nmaga NOVE hm vi v Zdrnfatfh driavah. sa vsako temi)* amrth DnstradJ!	In vsaka sesana.
EDINA VETNAR8KA ENCIKLO- ** *** ondU * L D m PEDUA ZA DOMAČO POTREBO! MOPB. B- & A^ poznana oseba t Nit vlsskib besed — vse je jasno, ras- ▼*tnantv% U gm cenijo vrtnanU i>
KNJIOARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje že 51. leto
Članstvo 39,150	Premoženje $5,500,000.00
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA
128.43 %
če hote* dobro »ebl in tvojim dragim, »varuj te prt najboljfil, po-Šteni In mufoulveutul podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI JKDNOTI, kjer *e lahko zavaruje« sa »mrtnloe, razne poAkodbe. operacije, proti bolezni in oueuioc'oati.
H. 8. K. .JKDNOTA sprejema moške In ieiuke od 16. do M. leta; stroke pa takoj po rojtrtvu In do 16. leta pod avoje okrilje.
K. 8. K. JKDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.««.
K. 8. K. JEDNOTA je prava mati vdov ln »irot. če te nisi tlan ali tlanica te mogotne ln bogate katoliftke podporne orcauizaelje, potrudi se ln pristopi takoj.
Sta pojasnila e zavarovalnini ln za vse droge podrobnosti ■e obrnite na uradnike ln uradnice krajevnih druttev K H. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI
351-353 No. Chicago Street,
URAD
Joliet, Illinois
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO	^^ ^ ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki je zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi ii Jugoslavije, so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel £aa, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in mo<i. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je Jako zanimiva knjiga ln Jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . Ct-
tanje te knjige Je bogato plačano."--Tako se Je israzll veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
PoSiljam Money Order sa g. podpisano(1) knjlgo(l) :
► o o 0 • o S s
»ssassss«ss'
lastoorofico



Moje Ime St., ulica all Box it. Mesto ln država ...
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.