Št. 46. V Gorici, v soboto dne 19. aprila 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat na teden ˇ Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, rečemo izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-iemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6fi0 pol leta........6 , 60 , , . 330 četrt leta ...... 3 . 40 . . ^ 170 Posamične številke stanejo 10 vin. " 'r Naročnino sprejema npravnižtvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsal ian od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 3. do 12. lire. Na naroČila brez doposlane naročala« *p- ne oziramo. Oglasi In poslanic« s<* račimijo po petit-vrstab, če tiskano t-krat 8 kr,,-i-krar 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Črke' po^restom."— — Beklame in spisi v urednižkera delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Naročnine In oflaso Je plačati loco Uorlca. »Vse za omiko, svobodo in napredek l<9L&r:mK.^Lavrif, se nahaja v Gosposki ulioi 8t 7 v Gorioi v L n«dstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Opravniilvo se nahaja v Gosposki ulici iL 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ue spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravulštru. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «So8e» vsak petek in stane vse leto .3 K 20 h ali gld. 1-60. «8oča» in «Primoreo» se prodajata v GorioLv to-bakanu Sehvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. i Večerno Izdanje.) »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in ml. HJi Belgijo so slikali nam razni »katoliški listi kol moderno državo, v kateri je vse v najlepšem redu in soglasju z vlado, ki jo v klerikalnih rokah. Ob različnih prilikah «o kaj radi zapeli v tem kom slavospevov tudi naši slovenski katolik: , ki tako brižno pomagajo drugim, da bi se preorganizirala tudi Avstrija v klerikalnem smislu, kar že tako dosti ne tiči v krempljih klerikalcev. Kdor je čital tuintam slavo Belgiji, ta ]>} moral misliti, da tam gori r tej severni državi se cedita med in mleko in da ljudstvo z rožnim vencem v roki prepeva noč in dan hvalo Bogu, ker so mu tako dobro godi. Toda proz veste tovarišiea klerikalcev sta 1 a ž in pre-tvarjanje istine, in tako je bilo tudi glede slavospevov Belgiji. Belgija je res cvetoča država ali vsled ugodne lege, prirodnega bogatstva in podjetnosti življev, ki niso v klerikalnem taboru. Klerikalci so precej nedolžni na vsem napredku Belgije, in (lasi a<> si znali priboriti klerikalno vlado, od katere so obetali ljudstvu vse dobro in pol nebes že na tem svetu, vendaifcpod klerikalnim reghnom, kateri ir:ija že IS let, država ni prišla do miru, .narvcč prav obratno do velikih revo-lueij.sk>. nemirov, katere ima na vesti vlada. Kakor smo poročali in kakor poročamo v našem razgledu po svetu, je tekla v "Belgiji kri, vse je po konci in okoli 200.000 delavcev je stopilo v štrajk — prevarjeno ljudstvo zahteva splošno volilno pravico, da pride tako po svojih pravili zastopnikih do besedo in do take veljave, kakoršna mu pritiče, kakoršne pa mu noče dati vlada, katera je le oslepila ljudstvo z navidezno splošno volilno pravico, s takozvanim pluralnim sistemom; po leni pač ima vsak polno-letnik volilno pravico, torej glas pri vrtKtvaH, ali kdor stoji kaj bolje, v so-cijalnem življenju, ima pa dva aH tri glasove. Na tak način se je znala, kle* Črtice z ogljem. Povest, poljski spisat Henrik Sienkiewicz. Posl. Podravski. {Dalje.} V. V tem poglavju spoznamo zakonodajno skupščino ovčje glavske občine in njene glavne lastopnji^e. Drugega dne" je bila občinska seja. Gospodje svetniki so se sešli vsi do jednega, kajpada razun gospode, to je plemstva, katerega je tudi bilo nekoliko med odborniki, ki pa je, hoteče se ločiti od prostakov, sklenilo, ne vmešavati se v občinske posle. To vm pa ni izključevalo, da bi gospoda ne bila imela neposrednji vpliv na občinske zadove. Ako je torej imel kateri teli kaj opraviti z občino, je povabil prejšnjega večera gospoda Žolzikieviča k sebi, na to je bila v salon predstavitelja prinesena žganjiea, darovana smotka in zadeva se je izvršila povsem gladko. Na to je sledil obed, h kateremu so Zolzikie-viča povabili z uljudnimi besedami: »Nil, gospod Zolzikievič, blagovolite se vsesti!« rikalna vlada obdržati na površju, ljudstvo pa je trpelo dalje. Hudo občutno za ljudstvo in globoko segajoče, seveda ne v dobrem pogledu, v splošno življenje je moralo biti doslej klerikalno vladanje, da se je ljudstvo uprlo kar po celi državi proti vladi ter da s splošnim štrajkom in s prelivanjem svoje krvi zahteva revizijo ustave in splošno volilno pravico. Da buknejo na dan taki nemiri, kakoršni pretresajo v teh dneh Belgijo, za to treba tehtnih povodov, katero so vstvar-jale polagoma za ljudstvo neugodno naraščajoče razmere, tako, da je isto končno uvidelo, do. treba, storili jim konec, ako noče, da ga klerikalna vlada pod navidezno prostostjo priveze v klerikalni jarem trdno tako, da se ga morda nikdar več ne otrese. In buknili so na dan nemiri, ki so pretvorijo te dni v pravo pravcato revolucijo, ako vlada no odneha ter no ugodi zahtevam ljudstva, katero jo farbala skozi celo dolgo vrsto lot. Klerikalci so pač povsodi jodnaki. Za ljudstvo imajo sicer lope besedo, na videz mu tudi k *j dovolijo, ali vse naj- j boljo, pred vsem seveda neomojeno odločilno moč, pridržijo pa zase. Tako so storili tudi v Belgiji, in menili so žeK da bodo gospodovali na vekov veke neomojeno nad ljudstvom, ali varali so se. Belgijsko ljudstvo je zrelo, zato pa se je postavilo po robu ter se obrnilo proti klerikalni vladi in proti posameznim klerikalnim mogočnežem, ker vsi ti Či-nitelji ovirajo ljudstvo v pravicah ter bi ga radi privedli v tako odvisnost, da bi bil Belgijec bolj podoben modernemu sužnju nego pa svobodnemu državljanu. Klerikalci so zašli na kriva pota, kakor zaidejo povsodi, ker jih j vodita egoizem in terorizem, nič pa srce m ljudstvo, in ker so brez srea, zato k.«di sodaj nočejo uslišati glasu z ulice iz ust slojev, ki držijo državo po konci, -¦- ali nastopili so časi, kateri kažejo jasno, da klerikalni vladi v Belgiji od-klenka v dogledni bodočnosti. Kdor vlada nad ljudstvom s slepljenjem in lažjo, temu odbije smrtna ura prej ali slej, kakor pač je ljudstvo raz-svitljeno ali poneumneno. Španci so se dvignili še lo takrat proti svojim klerikalnim izsesavalcem, kadar so bili že izmozgani, v Belgiji pa se vrši gibanje še pravočasno in brez dvoma skonča naposled tako, da bo treščena ob tla klerikalna vlada, ki je nasreča za vsako državo. Sleparski klerikalizem, ki obeta vse, ne da pa nič, je privedel belgijsko ljudstvo v revolucijo, klerikalizem*je kriv prelivanja ljudsko krvi, klerikalizem, kateri nima srca za ljudstvo, katero mu je le sredstvo v lastno sebično namene. V pojavih, ki se vršijo sodaj v Belgiji, so vidi on gros, kaka no smo biti vlada, kakoršna pa jo vsaka, ki je v klerikalnih rokah. Mi želimo belgijskemu ljudstvu, da si pribori tisto pravice, za katero so jo postavilo, kakor on mož, želimo pa tudi, da h\ m avstrijski državniki iz dogodkov v Španiji in Belgiji kaj naučili, da so preprečijo z modrimi reformami in ljudskimi pravicami španski in belgijski časi, ki se polagoma pa gotovo obetajo tudi naši državi. Zolzikievič je zares sedel, naslednjega dne" pa je malomarno pripovedal Županu: »Včeraj sem bil na obedu pri Medziševskih, Skorabevskih, ali Osce-šinskih. Hm, hčerko imajo; vem, kaj to pomeni! Pri obedu se je Zolzikievič trudil ravnati se po dobri Šegi, jesti različne jedi tako, kakor jih jedd drugi, ter ne dati spoznati na sebi, da mu ta zaupna dotika z dvorom povzroča neizmerno veselje, Bil je to človek, ki se je znal ravnati po taktu, ki se je znal prilagoditi k vsemu; radi tega tudi v takšnih okoliščinah nikdar ni zgubil drznosti, marveč se vmešaval v razgovor, omenjajo pri tem »poštenega gospoda komisarja s ali »odličnega gospoda načelnika«, s katerimi je včeraj ali predvčerajšnjim vrgel karte. Skratka, prizadeval si je pokazati, da je jedna izmed najvažnejših oseb osloviškega okraja. Opazil je zares, da je za njegovega pripovedovanja gospoda nekako čudno zrla v pladnike, toda slutil je, da je tu takšen običaj. Po obedu se je tudi večkrat čudil, da je plemič, ne čakajoč, da bi se sam začel poslavljati, potrkal ga po rami ter mu dejal: »Nu, ostanite zdrav, gospod Zolzikievič!« toda mislil si je znovič, da tako zahteva običaj v vzvi- Par besed o idrijski železnici. Ponatisnili smo iz »Jednakopravnosti* Članke, ki kažejo prav temeljito potrebo železniške zveze za Idrijo, katera ima sploh tako slabo komunikacijo z ostalim svetom, da se je le čuditi, da erar, ki si je navlekel iz idrijskih mdokopov že milijone in milijone denarja, ni storil v takem pogledu prav nič za Idrijo. To svetovno imenitno mesto ima sedaj še vedno skrajno nerodno, v dolgi zimski dobi pa v slučajih jako nevarno in zamudno zvezo z Logatcem, kjer je postaja južne železnice. O kaki stranski železniški zvezi iz Logatca v Idrijo se nikdar ni resno mislilo, (no, bile bi tudi v istini velike težave in veliki troški!) in tako je ostala Idrija zaprta ostalemu svetu. Šeni družbi. Pri tem stisnivši pri slovesu gospodarju roko, je začutil v njej vsikdar »nekaj leskečegac ter nikdar ni pozabil omeniti: »Toda, veleblagorodni gospod! tega pa med nami ni treba. Kar pa se vaše zadeve tiče, smele se, veleblagorodni gospod, povsem zanesti na>me.c Pri tako spretnem ravnanju in pri prirojeni nadarjenosti gospoda Zolzikie-viča bi bile občinske zadeve šle kar najbolje, ako bi na drugi strani ne bilo te nesreče, da je gospod Zolzikievič samo v nekaterih slučajih poprijel za besedo ter pojasnoval občinskemu odboru, s katerega stališča je treba zreti na kako zadevo. Ostale posle pa, zlasti te, katere mu niso vrgle nekaj leske-čega, je prepustil v rešitev odboru ter sedel ob času obravnave gospodov svetnikov mirno na strani, na veliko vznemirjenje odbornikov, ki so se v takem slučaju Čuti'i popolnoma brez glave. Izmed plemstva, ali da se izrazim točnejše, izmed gospode, se je jedini gospod Floss, najemnik Malih Stopnjic, udeleževal občinskih sej in trdil, da je dolžnost razumništva, udeleževati se jih. Toda to so mu vsi zamerili. Plemstvo jo trdilo, da gospod Floss mora biti bržkone »rdeč«, kar je v ostalem pri- V zadnjem času, odkar županuje mladi in energični župan Dragolin Lapajne, pa so je jelo resno misliti, kako bi se zvezala Idrija po železni cesti z drugim prometom. V člankih v »Jednakopravnosti« so navedene tri črte: ena na Skofjoloko čez Žiri, druga na Vrhniko, tretja pa do Sv, Lucije, Idrija gravitira po svoji legi proti primorski deželi, proti Pari in dalje proti Tolminskemu se odpira svet, in Idrijca, ki se izliva pri Sv. Luciji v Sočo, kaže naravno odprto pot iz idrijskega mesta, ki je drugače okoli in okoli obkroženo od gorovja, katero pušCa le prometu v vsakem oziru nezadostno ožino po Zali proti Godoviču. Naravna odprla pot gre za tokom Idrijco in ta kaže proti Sv. Luciji, kamor edino umestno in praktično po nagem mnenju je za Idrijo izvesti železnico. Sv, Lucija bo velika postaja, odkoder bodo imeli Idrijčanjo odprt svet, na vse strani. Gorica in Trst jim stojita kar pred nosom, na Dunaj bo vsled bohinjske železnice pot hitrejša in komodnojša, pa tudi v Ljubljano ne bodo imeli ravno tako daleč, ako se upošteva nerodnost sedanje zamudno zveze z Logatcem ler da bi tudi drugi dvo projektovani železnici bržčas ne okrajšali baš preveč časa za vožnjo iz Idrije v Ljubljano v primeri s sedanjim prometnim položajem ter s položajem, kateri ustvari zveza s Sv. Lucijo, Ako bi bilo v tem pogledu tudi kaj diference, govorijo težave glede zvez s Skofjoloko ali z Vrhniko in veliki stroški, pred m\ pa dejstvo, da bi bili ti dve profe, vedno bolj stranskega pomena, le za naravno zvezo s Sv. Lucijo. Ta ima toliko prednosti na vse strani, da po našem mnenju morajo odpasti vsi drugi pomisleki. Z železnico do Sv. Lucije bi bila Idrija zvezana z veliko prometno železnico, katera more le dobro služiti Idriji, kakor bi drugi dve z daleka ne mogli. Po prijetni Železniški zvezi s Sv. Lucijo se utegne razviti Živahen promet z Idrijo in tujci, ki se bodo vozili na jug po bohinjski železnici, bodo pridno porabljali priliko, da si med potjo ogledajo tudi svetovno sloveč rudnik. Mi smo torej edino le tega mnenja, da naj se zveze Idrija s Sv. Lucijo Na tako zvezo se je mislilo takoj s početka, ko je bila bohinjska železnica za- čalo tudi njegovo ime. Kmetje pa, zavedajoči se svojega demokratičnega stanu, so trdili, da je neprilično, da sedi gospod na jedni klopi ž njimi, česar najboljši dokaz je to, da »druga gospoda tega ne dela«. Sploh pa so kmetje Flossu očitali, da ni pravi gospod, radi tega ga ni ljubil niti gospod Zolzikievič, kajti gospod F103S se nikdar ni potrudil, s kakim srebrnjakom pridobiti si njegovo prijaznost, in ko mu je enkrat na seji kot svetnik zapovedal molčati, je nastal zoper njega splošen upor. Radi tega je začul nekega krasnega jutra iz ust poleg sebe sedečega odbornika naslednji poklon: »Kaj, ali ste mar vi pravi gospod? Gospod Osciešinski je res gospod, takisto tudi gospod Skora-bevski, toda vi, veleblagorodni gospod, niste nikak gospod, dasi ste obogateli.« Gospod Floss, ki je uprav takrat kupil Krušno Voljo, je pljunil na vse ter prepustil občino samo sebi, uprav tako, kakor je bilo ob svojem času mesto prepuščeno samo sebi. Plemstvo je dejalo: »našel je, kar je iskal«, pri čemur si je v obrambo načela, ne vmešavati se v občinske posle, navajalo v spomin poslovico, češ: »kmet ostane kmet«. (Daije pride.) gotovljena, tudi v naSem deželnem zboru, kjer so bili od slovenske in laške strani stavljeni predlogi, da naj se poskrbi od Sv. Lucije za stranski zvezi po eni strani do Kobarida, po drugi pa do mesta Idrije. Kakor se vidi iz pisave v »Jednako-pravnosti", se merodajni krogi tudi spri-jaznujejo največ s črto do Sv. Lucije, katero bi pomagal omogočiti gotovo tudi erar, ker potrebuje dandanašnji tako železnice kakor drugi življi v mestu. Ker nova železnica, za katero se prizadete severne dežele kaj živo zanimajo, obeta največji mogoči promet na taki železnici, in ker imajo Idrijčanje od Sv. Lucije svet odprt na vse strani in jim preko Jesenic tudi ni tako strašno daleč do Ljubljane, je umevno, da se moramo ogrevati le za to zvezo, tudi v glavnem vsled tega, ker ne zveza z Vrhniko in ne čez Žiri s Škofjoloko, ki bi bili Se težavni vrhu vsega drugega, ne nudita Idriji tistega, kar nudi zveza s Sv. Lucijo v vsakem oziru. Bes, da spada Idrija pod Kranjsko ter da je vsled tega vezana na Ljubljano, ali v takem oziru, ko gre za prihodnjost Idrije, za procvitanje mesta, realke, itd. ne smejo prihajati v poštev deželne meje, tu je pač lokalni patrijotizem na mestu, in ta kaže proti Sv. Luciji. Napisali smo teh par besed ob člankih, ponatisnjenih iz »Jednakopravnosti", ker se je tudi v naši deželi mislilo in se še misli na tako zvezo — kako in kaj pa bo boljše za Idrijo, ali ta zveza ali ona, za to pa se končno odloči Idrija sama, katera ima seveda v tem oziru prvo in merodajno besedo. Domače in razne novice. Smrtna kosa. — V Rojanu pri Trstu je umrl trgovec Ivan Kramar, vrl rodoljub in goreč pristaš unijatskega gibanja. Blag mu bodi spomin J Prldobninskl davek. — Komisije, ki so odmerjale splošno pridobnino za dvoletje 1902./1903., so že v decembru dovršile svoje delo. Zdaj so zapisniki na vpogled davkoplačevalcem. Vsak trgovec in obrtnik lahko pregleda in primerja, ali mu je bilo primerno odmerjeno v primeri z drugimi itd. — Uradni razglas se glasi tako: V smislu § 58. zakona z dne.25. okt. 1896. drž. zak. št. 220 se register o občini pridodnini, zadevajoč odmero za prired-beno dobo 1902./1903. za sledeče davčne skupine: II. razred: Okraj trgovinske zbornice Goriške-Gradiščanske, III. in IV. razred: Gorica-mesto, III. in IV. razred: Gorica-dežela, lahko vpogleda po dotičnih davčnih zavezancih, in sicer pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva (Via Teatro 5., I. nadstr.) ob uradnih urah skoz 14 dnij od 22. aprila 1902. naprej. Romarski shod t Ricmanjih, — Jutri 20. t. m. na praznik varstva sv. Jožefa bo v Ricmanjih velik romarski shod. Slovesni sv. maši v jutro ob 6. in dopoldne ob 10. uri se bosta vršili v staroslovenskcm jeziku po unijatskem obredu. Farovški lažnjivci po poklicu. — »Prismojeni List' je bil objavil nesramno predrzno trditev, da neki naš dopisnik ni na Ponikvah (Tolminsko), marveč na Pečinah; še več, trdili so, da imajo za to dokaze. — Mi smo na to pozvali farovške lažnjivce, naj pridejo z dokazom na dan in dobe — 1000 K »za tiskovni sklad farovških listov". Zadnji »Prim. List" pravi, da ponudbo sprejema, ali poprej naj položimo 1000 K v roke osebi, za katero se zmenimo, in dodaja svarilo našim dopisnikom itd. Na to novo lumparijo farške brezo-braznosti dodajamo: Da so črnuhi okoli ,P. L.' podli lažniki po poklicu, smo dokazali že neštetokrat; toda za bolj modre smo jih vendar imeli, da se ne bodo hoteli tako neumno rešiti .iz zagate, v katero so padli. ~ Kakošen izgovor pa je to, da je treba 1000 K šele pokazati? Prcčastiti lumpje se sicer ne boj6, da bi jih ne bilo mogoče dobiti, toda na tako smešen način se hočejo ogniti odgovoru. — Za našo ponudbo je materijelno odgovorno celo obrtno podjetje, ki je danes svoje vrste prvo na Slovenskem. Črni lažnjivci naj torej le ne bodo v strahu za 1000 K, ako doprinesejo ponujani dokaz. — Mi pravimo: Naš dopisnik »s Ponikev" je ra Ponikvah in ne na Pečinah; ne boji se v slučaju potrebe, stopiti osebno na plan. — Črni topovi okoli »Prismojenca'' so poslali v svet svojo nesramno laž le radi tega, da — bi ostrašili naše dopisnike. Jedca laž več ali manj, kaj za to, še k spovedi ni treba iti; dajo si odvezo kar lepo sami med seboj, pa hočejo imeti Boga in svet za norca! »Prisniojenec* namiguje na staro fa-rovško neumnost o — »izdajanju uredniške tajnosti*, kar se baje zdaj... »nad nami maščuje". Mi ne čutimo maščevanja prav nič, narobe, prav zadovoljne se počutimo pri svojem poslu. Ako pa farovški lažnjivci menije, da maščevanje je ta njihova lumparija, potem jim moramo že povedati, da se bo — maščevala nad njimi samimi. Mi jih imenujemo: »nesramne farovške lažnike" — in to svojo trditev v rečenem slučaju podkrepljujemo s — 1000 E. Halo, le na delo, zaslužite si jih, saj vam dobro pridejo, kajti oba farovška lista se borita neprestano z deficitom vkljub vsem žrtvam nuncev po deželi. To bo vendar »zaslužno delo«, da »Soča" in »Primorec" plačata vsaj del tega deficita! — In s tem basta! Pe^e ob novačenju. — Včeraj je skončalo novačenje iz goriške okolice. Fantje so prihajali v jutro v mesto, šli s petjem na Gorišček ter se s petjem in klici vračali domov. Obnašali so se ves čas dostojno, tako da ni bilo čuti nikake pritožbe. V mestu se niso zadržavalž, marveč so odhajali vedno takoj proti domu..... Peli so, kakor po navadi. Že lani smo se bavili obširneje s petjem ob novačenju ter smo nasvetovali snovanje pevskih društev, tako, da bi se culo na poti na novačenje lepo petje. Tuintam iz kake vrste je bilo čutt nekaj takega, kar bi pričalo o gojenju petja, ali na sploh pa se mora reči, da je ostalo pri starem. Seveda tekom jednega leta se ne da storiti tako splošnega napredka na tem polju, kakor ga mi želimo, zato pa ponavljamo, da je potrebno snovanje pevskih društev in gojenje petja v celi naši okolici. Grdega petja in monotonnega »rezanja* raznih pesmij ne mara nihče poslušati, ker morajo vsakega ušesa boleti pri tem, ali lepo pesem čuje vsakdo rad. Zato kličemo ponovno: Prizadeti, gojite petje med ljudstvom; kajti ako bodo korakali fantje na novačenje z lepo pesmijo, se ne bo nikdo nad njimi spodlikal. Drugače jim ni kaj reči, ker se vedejo pametno, le »petje" še treba spremeniti v — petje! Potem pa poneha vsako bolj odkrito ali bolj prikrito zabavljanje fantom in na okr. glavarstvu ne bodo več premišljevali, ali bi prepovedali petje ali ne. To so naši dobrohotni nasveti. Ravnajte se po njih, ker bo to le v čast naši krepki mladini! Denar nazaj! — Kmetje z Vipavskega povprašujejo, kaj da je s cerkvijo Srca Jezusovega na starem pokopališču v Gorici in kaj je s tistim denarjem, kateri so nabirali med slovenskimi verniki po deželi tako pridno za to cerkev, katere je toliko potreba kolikor pesti na oko. Gorica ima že dovolj cerkva, ako pa hočejo laški popje v Gorici imeti še eno cerkev, pa naj dajo sami denar za njo. Naši ljudje po deželi so v takih rečeh čudovito lahkomiselni in radodarni. Dočim puščajo nekateri ubogega reveža, ki prosi milodara, stradati, odprejo hitro moš-njiček, ako g. nune v cerkvi naznani, da bo pobiral za zidanje kake cerkve. Po Vipavskem so v nekaterih krajih nabrali lepe svote za tisto nepotrebno cerkev. Darovalci so dobili za darove nekake „pildke", na katerih je menda naslikana cerkev, kakoršna ima biti v Gorici na starem pokopališču, in sedaj ogledujejo te „piidke" ter se menijo med seboj, kako bi za ta »kambial« dobili nazaj tiste novce, katere so brez pameti vrgli stran. Kesanje pride vselej prepozno, in tako se tudi ti možje prepozno kesajo, da so bili tako neumni, da so darovali znatne svote za cerkev v Gorici, katere bržčas nikoli ne bo. In ako bi jo tudi postavili, kaj menite, da bi se laška duhovščina, ki gospodari v Gorici, kaj ozirala na Slovence? — Prav nič, marveč reklo bi se, da so jo postavili Lahi, in v tej cerkvi bi gospodovala laščina tako, kakor gospoduje po drugih. Tisti »pildki« s turnčki po 3 ali 5 gld. itd. so presneto dragi, kažejo pa, kako malo previdnosti je med našim ljudstvom v takem pogledu in kako gre vedno za nuncem, pa naj mu natvezi še kako tako budalost. Po občinah so reveži, sirote, sto potreb tare kmeta; v take svrhe rabite denar, tam pomagajte, kjer je res potreba, potem boste delali po besedah Kristusovih, tako pa je tak denar le vržen skozi okno in odtrgan v slučajih od nujne domače potrebe. Ljudje božji, bodite vendar pametni! Grozno umorstvo. — O umorstvu v Saležu se nam poroča podrobneje to-le: V pondeljek jutro okoli 9 ure je vstal 54-letni udovec Škrk Ivan, po domače »Frenckov", ter pride v hišo, kjer je bila sama 25-letna sinaha, hišna gospodinja Marija Škrk. Kakor sam Škrk trdi, je vprašal »nevesto*, da mu da zajutrek, ali ta mu ga ni hotela dati. To je že verjetno, zato ker je tast predolgo ležal, in ker se je v nedeljo večer pijan ž njo kregal. Na enkrat pograbi veliki nož in jo prične mesariti: »nevesta* mu je utekla na dvorišče, kamor jo je v novic vlovil, jo prijel za glavo (lase) in jo je 28-krat z nožem močno udaril; največja rana je bila zadej za desnim ušesom skozi goltanec v pljuča in skozi pljuča. Priče ni bilo nobedne razun 7-ietne Pavlice županove iti 1 f-letnega dečka, po domače »Blažetov". Otroka sta bila namenjena v prodajalnico in sta ves dogodek natančno videla. Pavlica priteče po očeta, rekoč: Tata, pojte gledat, kako nune Frenckov nuno Marijo z velikim nožem udarja in za lase po »borjaču* vlači, in vsa-kikrat ko jo vdari, kri daleč skoči. Ona pa joče in ga prosi, da naj jo pusti. Fantič je tekel v prodajalnico iit povedal dogodek pro-dajalničarki Katri Kocman, katera je hitela po župana. Med potjo sreča morilca, rekoč mu: »Janez, kaj ste napravil?" — „Kar sem mislil" je bil odgovor. Župan Grilanc in Katarina Kocman, ko prideta na lice mesta, sta zagledala vse dvorišče krvavo in uboga žena je ležala na drvih v z zemljo obrnjenim obrazom že mrtva. Župan je odredil stražo in poslal nekaj mož za morilcem, kateri so se koj vrnili, in povedali, da je morilec skočil v neko jamo blizo vasi, kjer so opazili kamen z nad jame odvaljen. Uro pozneje dospe poročilo iz Zgonika, da je bil morilec v Zgoniku in da je povedal, da je nevesto ubil, ter da je hotel skočiti v jamo, p i da se je premislil in da gre sam k sodniji v Sežano, in je tudi nož tam kazal. Ne dolgo potern so ga orožniki s Proseka prijeli in seboj peljali. Ob 3. popoldne je prišla komisija in je dala mrtvo truplo prenesti v mrtvašnico v Zgonik, kjer so jo dne 15. t. m. predpokine raztelesili. Pokojnica je bila brez otrok. Precej ko je komisija delo odpravila, so pokojnico pogrebli, v grob je skočil en zajec, katerega so otroci nagnali, in iz groba se je splazil v eno luknjo v drugi grob, koder se ni moglo do njega. Morilec je tudi zajčkovc smrti kriv. Moram še to omeniti, da je bila pokoj. Marija Škrk dobra skrbna gospodinja, morilec tast pa pijanec in vsemu slabemu podvržen; radi tega se nista mogla vjemati in je bil večen prepir med njima. I Škof Bonomelli o socijalnem vpra- j šanjn. Škof Bonomelli v Cremoni, katerega j modrost smo svoj čas že omenjali, je izdal pred kratkim pismo na duhovnike, gospodarje, delavce in kmete v svoji škofiji, v katerem se bavi s socijalnim vprašanjem. Med drur-ini na primer pravi: »V sedanjem boju ne stoji resnica in pravica ne na eni ne na drugi strani; obe imata svoje pravo in pravice ter svoje krivo in dolžnosti, in ni ga nepristranskega človeka, ki bi tega ne uvidel. Mi smo služabniki Jezusa Krista, ki je najvišji in edini posredovalec med Bogom in ljudmi in kot takega posnemajmo njega ter še trudimo na kolikor mogoče boljši način združevati, miriti, poravnavati ter dovajati vse clo svojih lastnih dolžnostij in skušati spraviti jih do tega. da bodo živeli med seboj kakor bratje. Evo, duhovniki, našo misijo ; jaz ne poznam druge*. To so zlate besede, kakoršnih pa naši krščanski socijalistični črni kapuni nočejo slišati. Pri teh ni nikakega govora o kakem pravem združevanju, o mirjenju ter o sku-šanju ublažiti razmere, marveč ti kapuni znajo le hujskati in na zborovanjih, na katerih bi pričakovali kake pametne besede o socijalnem stanju med nižjim delavstvom ter o odpomoči ali zboljšanju razmer, se ne čuje drugega nego zabavljanje in hujskanje proti gospodarjem in naprednjakom. Ti bojeviti kapuni pihajo zraven tega še nad »Sočo" in »Primorca" — pa je zborovanje pri koncu. Rezultat pa je ta, da nekateri taki reveži-zaslepljenci gledajo nekatere ljudi, katere imajo črnuhi posebno v želodcu, grdo celo po ulici, in bi morda bilo celo nevarno, srečati jih kje na samem. Tako rešujejo naši slov. rimski doktorji socijalno vprašanje. Ljudstvo poneumnevati, farbati in hujskati, da jim služi za stafažo, to je vse socijalno delo raznih Pavlic in takih kapunov t Postopanje njihovo in nasvetovanje škofa Bonomellija si stojita v dijametralnem nasprotju, in vendar duhovniki tu, duhovniki tam! Naši lažnivci po poklicu pravijo, da sveta vera tako uči, kakor oni delajo, škof Bonomelli pa se tudi sklicuje na Kristusa. Komu je verjeti? Pač le škofu Bonomelliju, ker tako lepo uči, tako resnično po naukih Kristusovih, in prav nič krivovercem v Gorici, ki le lažejo in izkoriščajo nevednost drugih v svoje sebične namene. Kako daleč proč so ti krivoverci in zapeljive! ljudstva od Jezusovega nauka ! — Še ni vseh dnij konec — goljufano ljudstvo se bo maščevalo nad njimi. Požar. — Včeraj popoludne okoli 5. ure je začelo goreti v seniku in hlevu iz-voščeka Ušaja v Tržaški ulici. Gorela so tudi drva v bližini. Na lice mesta so prihiteli takoj topničarji s stotnikom in na to še domobranci. — Naši ognjegasci so prišli pomagat prepozno, kakor navadno. Pogrešalo se je vode in nabava vode po vozovih og-njegasnega društva je tako slaba, da si sla-bejše ni mogoče misliti. Gorelo je ono uro. Izpred sodnlje, — V četrtek so stali pred tukajšnjo okrožno so Inijo Al. Tre viša n, krčmar, Eg. Kocijančič, trgovec, Ju»l Marlinis, brivec, Fr. Nadaja, vsi iz Gorice, in Al. Schiozzi iz Vidma, obtoženi, da so kričali dno 30, marca na kolodvoru v Zagradu v navzočnosti župnika v Zagradu don Bizjaka: Viva 1' Asino ! Abbasso iS qu;«drato! Alla forca i preti! Viva 1'Asino pretei Trevisan je tudi nekaj pograbil obč. redarje. Obtoženci so tajili, da so klicali za župnika raz?aljive besede, pač pa so priznali druge klice. Obravnava v četrtek je bila pretrgana, da zaslišijo Se nekaj prič, — Obsojeni so Al. Trevisan radi nasilstva proti redarjem na 7 mesecev trde ječe, Kocijančič radi žaljonja redarja na 3 tedne zapora, drugi so oproščeni. Električna razsvetljava v Gorici. Kakor poročajo, prične dunajska družba, s katero je sklenil magistrat pogodbo za električno razsvetljavo mesta, v kratkem s potrebnim delom. V ulici U^ina postavijo potrebne priprave in -zgradbo, odkoder pojde električna luč po mestu. Na to se prične z razsvetljevanjem najbolj centralnih delov mesta. Za bolne na pclagrl. — Deželni ko-inik;, kateremu predseduje dr. Egger, je razposlal za zdravilne kuhinje za pehigrozne podpre, in sicer: v Fiumičel K 1000. v Cervuijan. K 510, v Skocijan K 7G0, v Mu-scoii-Strasoldo K 320; ostanek K 400 so razdeli med občine Terzo in Skodovako, kadar se dožene število podpore potrebnih. Hranilnica In posojilnica t Skriljah je imela svoj II. letni občni zbor v nedeljo dne 13. t. m. Zbora se je udeležilo lepo število drušlvenikov, kateri so želeli slišati poročilo našega zavoda. Ne bom tukaj navajal podrobnosti, le toliko povem, da društveniki so bili zadovoljni z računom in poročilom načelstva, kar so tudi enoglasno pokazali pri volitvi, na kar so bili izvoljeni prejšni odborniki in načelnik, in sicer tako-le: Načelnikom: gosp. Anton Vrč on, trgovec, Skrilje; odbornikom : Alojz Hrobat, Dobravi je, št. 97, Vinko Favelti, župan, Skrilje 24, Anton Rustja, Skrilje 74, Anton Hrobat, Dobravije 79, Ivan Rustja, starši, Dobravlje 99, Ivan Rustja, mlajši, Dobravlje 99; nadzorstvo : g. Anton Možina, učitelj v Briah, Franc Šinigoj, učitelj v Sv. Križu, Jožef Čermelj, mlinar v Vrtovinu, Štefan Lah s Ceste, Ivan Kravos, posest., Skrilje. Udel ež nik. Drobiž. — Josipu Rijavcu, ki je stal kot nabornik v družbi s tovariši na Goriščeku, je neznan tat pouzmal iz žepa 21 K. Tatu niso dobili. — 27-letni Franc Prinčič iz Gor. Cerovega je padel po nesreči pod voz, naložen, kateri mu je šel čez telo. Ali k sreči ni nevarno poškodovan. — Slabejše pa se je godilo 91-letnemu starčku Iv. Hrovatu iz Oobraveij, ki je padel pod voz ter si zmečkai levo nogo. Prinesli so ga v težkem stanju v tukajšnjo bolnišnico. — Ko je šel Ant. Pusnar iz Cerovega po strmi cesti z vozom, je pozabil zavreti. Ko je hotel to storiti, je padel ua tla ter se težko poškodoval po obrazu in po telesu, vsled česar je moral v Gorico v bolnišnico. Šparglji. — Od 14. do 17. t. m. je bilo prodanih na izvoznem trgu 39 kvintaiov špargljev. Cena je bila do 3 K 70 v. za kilo. Listnica. — Gosp. K. v Gradcu. — Žal, da moram potrditi resničnost »Sočine« notice. Škoda le, da je zgorela dopisnica z rokopisi vred takoj ob sklepu tiste ,S.", ka- kor je pri nas običaj, ker sicer bi Vara jo poslal na pogled. — Toda le potolažite se, kajti tekom let smo dobili že vse hujših izbruhov ce!6 od zrelih mož, — ta dopisnica je le obžalovanja vreden Cin morda pregore-čega mladeniča, ki bo svoj korak še sam i obsojal. — Pozdrav! Prebavne organe se mora najbolj čuvati. Ni ga organa v Človeškem telesu, koji bi s tako 'neznatnim motenjem": tako" uplival na druge dele telesa ter istim pro-vzročal najhuje posledice, kakor so prebavni organi. Prebavne organe se čuva s tem, da« se istim omogoča delovanje ter čiščenje potom odvajajočega sredstva. Tako sredstvo za želodec je že 40 let uporabljivi RosacbaJsamJ iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega za-lagatelja- v Pragi. Ta balsam se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah.______ 2 Društvene vesti. Vabilo h glavnemu zavarovanju ,Uči-teliskegt društva za sežanski okraj4 dne 1. vel. travna 1002. ob 9% uri predp. v Sežani. Vsporeil: 1. Predsednikov pozdrav. %, Overovl;enje zapisnika. 3. Strokovno predavanje. 4. Pevske vaje (Pes. dr. sv. Moli. I. II. z v.) 5. Volitev zaveznih delegatov*. 6. Volitev zavez, pripravlj. odbora. 7. Volitev društvenega odbora. 8. Predlogi (prijav. 8 dnij prej). K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Castitlm udom In prijateljem društva .Kveasde* na 0un»Jtt! — Odbor društva .Zvezde« uljudno naznanja, da bode meseca maja t. I. to je 11. maja društvena zabava s koncertom in sicer v dvorani .Ressource", Dunaj, I. Reichsrathsslrasse štev. 3 — (za>a-Uco državnega zbora.) Mesece junij, julij, avgust bodo društveni popoludanski izleti in sicer: 1. V M-Tija Enzersdorf v nedeljo 1. junij.".; — 2. V Ober St. Veit v necMjo G. julija; — >l V lhrenenth d v nedeljo 3. av-gustn. — Od meseca septembra tega leta poeenši bodo društveno ziba ve zopet na Dunaju v dvorani »Uessotirce« I. Reichsratlisslrasso st. 3, in sicer vsako prvo nedeljo vsakega mi s»ca (7. septembra, 5. okiobra. 2. novembra, 2. decembra itd.) Ker je društvu .Zvezda" namen: izobrazba, zabava v pristno slovenskem duhu ter podpiranje udov, kar dosezaj društvo s predavanji, podukom v raznih strokah, petjem, glasbo, gledališkimi predstavami itd., oklenilo se je »Zvezde toliko vrlih Slovenk in Slovencev na Dunaju iu okolici, da je dosedanja dvorana postala pretesna. Odbor je zato oskrbel večo pa tudi lepšo dvorano. Da bode ta polna, prosi odbor, da društvu ostanejo zvesti vsi dosedanji udje in da pridobi vsak ud še po enega ali več udov za društvo. Na ta način bode „Zvevda* še bolj «.rospev;da pod zmagonosnim praporom: Naprej zastava Splave! Odbor društva .Zvezde": Jakob Pukl* predsednik. Dramatično druširo v Ljubljani izkazuje iz proračuna slov. drame za bodočo sezona pokritja 31950 K, potrebščine pa 34.842 K; ostalo bi torej prebitka 108 K; za dramo in opero skupaj pa je preračn-njenih dohodkov 47.700 K, Iroškov pa 57.842 K, torej primanjkljaja 10.142 K, Razgled po svetu. Državni zbor. — (Dal>.) Posl. Baz. Jaworski se je pritoževal radi prevelikih davkov, trde, da je potrebna reforma novega davčnega zakona; dohodki zemljiškega davka naj se izročijo deželam. Luksch je očital poljedelskemu ministru, da je sovražnik kmetovalcev. Za kanale se je dovolilo že milijone, za kmetijsko pa se ne stori nič. Radi prevelikih davkov isto propada, odpraviti bi se mora; zemljiški davek. — Pos. Rizzi in tovariši so stavili predlog, naj država dovoli mestu puljskemu subvencijo 3.000.000 kron, ki naj bi se izplačala v 6 letnih obrokih po 500.000 K in sicer za iz vedenje kanalizacije. Prvi obrok naj pride v proračun za 1. 1903. — Posl. Biankini in tovariši so interpelirali skupno ministerstvo radi postopanja novega namestnika v Dalmaciji, ki je bil dovolil, da so se mu politični finančni in pošlm uradniki na svečan način predstavili v nemškem, sodni uradniki pa v laškem jeziku in jim .je namestnik odgovoril nemški in laški, da-si je 99% prebivalstva v Dalmaciji slovanske narodnosti. Pravosodni minister Spens-Boden je odgovarjal na razne interpelacije, želje in pritožbe, kakor glede tajnostnega zmanjkanja neke deklice iz Ustja na Češkem, glede konkurence, katero delajo ječe obrti,, glede prepočasnega reševanja rekurzov, glede uradniških kavcij itd. Con ci je zahteval, naj bodo tudi laška mesln deležna državne pomoči in podpore. Rieger je kritiziral davek na sladkor ter se bavil s sladkornimi karteli, Končno je zbornica sprejela točko »finančna uprava*. Mazorana je urgirai predložitev zakonskega načrta glede delavskih stanovanj. Dr. Krama? je odgovoril, da odsek o tem načrtu bo sklican prihodnji teden na posvetovanje. Malfatti je stavil predlog za po-deljenje drž. subvencij v znesku K 1550.000 za mesta Riva, Arco, Ala in Levico. Ellen-bogen je interpeliral žel. ministra glede poskusa samora žel. poduradnika P. v Pod-^oriUjJK 0 r b e r je med drugim obljubil, da vlaaa^edložrfBe^r^alcbnaTZa^zbreraenenje občin. Modus procedendi rač. razprave se ne da več vzdržati, ker se le čas trati in vlada ne more resno pripravljati važnih predlog. — M a 1 i k je predlagal deliti postavko za asa-nacijo financ Prage od naslova »Uprava bia-glajn" ter dati jo posebej v razpravo, kar je bilo odbito s 179 proti 83 glasovom* Prihodnja seja ponedeljek. Delegat za Kranjsko je — dr. Su-sleršie. Po znani aferi z žlindro je ta izvolitev veiika čast za Slovence !!..... Potem pa naj še kdo smatra Slovence za resne politike in zrele može, ako nas zastopa v delegacijah — .žlindra" l S takimi možmi si sami kopljemo grob. Na Irskem je angleška vlada v devetih grofijah razglasila izjemno stanje ter pomno-žda posadke. Gibanje med Irci jo postalo v zadnjem času tako nevarno, da se je bati revolucije. »evolucija v Belgiji. — Mir tudi 17. t. m. ni bil kaljen. Delavstvo se ravna po nasvetu svojih voditeljev in se vzdržuje izgredov. Števil j štrajkujočdi delavcev presega v Bruslju samem 60.000 moških. V seji parlamenta 10. t. m. se je začela razprava o reviziji ustave. V imenu klerikalcev je bivši ministerski predsednik Beer-naert izjavil, da klerikalci ne privolijo v uvedenje jednake volilne pravico. Liberalni in socijaldernokratični govorniki so se sklicevali na to, da je Belgija vseskoz industrijalna država in ker spada jedro prebivalstva delavskemu stanu, naj se delavcem da tudi tista pravica, ki jo uživajo drugi. Tudi so vladi ostro očitali, da kompromitira kralja, kor na jedui strani pravi, da je razpušeenje parlamenta pravica krone, m drugi strani pa ovira krono, poslužiti se te pravice. — Vlada je odklonila revizijo ustave. Napad na ruskega ministra. ~~ 15. t. m. popoldne je ruski bivši dijak Kijevskega vseučilišča Ualšanev, ki ga je povodom zadnjih nemirov zadela občutna kazen, petkrat ustrelil na ruskega notranjega ministra Sipjagina. Dve rani sta bili smrtni. Minister je kmalu nato umrl. Morilec je hotel ministru izročiti neko prošnjo in porabil to priliko za maščevanje. Minister je bil v uniformi ruskega adjutanta. Ministerski svet je sklenil predlagati carju, naj se vsi dijaki odstranijo iz Pelro-grada. Dijaki imajo (tajen odbor, kateremu so se razni dijaki prostovoljno ponud:ii, da izvrže atentate. V carjevi palači je posebna komisija pregledala vse prostore, celo kleti, a ni našla nič sumljivega. Napad na Sipjagina se je že dolgo pripravljal. Dobil je pred tedni brzojavko: „Na svidenje*. Pod brzojavko je bilo podpisano imo nedavno umorjenega ministra Bogc!iepow.s. Vest o atentatu na ministra notranjih stvarij je povzročila velik strah. Napadalec je kaznovani dijak kiovske univerze. Car je je zelo preplašen. Mura\view je bil pozvan, naj sprejme notranje ministerstvo, a je odklonil, ker se boji atentata. V Južut Afriki. — Kako je z mirovnimi pogajanji med Angleži in Buri, so ne ve prav gotoveg.-. Od ene strani se ču|e, da se sklene mir v najkrajšem času, od druge pa, da je največ na poročilih pridjanega ter da se nikakor ne da govoriti o kakem pravem mirovnem sklepanju. Londonski listi pa poročajo, da je došel angleškemu ministerslvu odgovor Burov glede miru ter da se s tem odgovorom že bavi ministerstvo. Položaj je baje nadebuden. Tudi veliki nemški listi pišejo, da so se Buri glede mirovnih pogojev zjedinili. Ali je KrU-ger o teh pogajanj obveščen, ni znano, a skoraj ni verjeti, da bi postopali Buri brez ozira na Krugerja. V Pretoriji so imeli burski zastopniki posvetovanje z guvernerjem Milnerjem in s Kitchenerjern. Milner je burske pogoje sporočil Chatnberlaitiu, ta pa svojim tovarišem. Lord Roberts je bil pri kralju. Nedvomno radi mirovnih pog.rjanj. Angleški finančni minister je v zbornici govoril o stroških, ki jih prinese mir. Treba bo plačati nagrade in častna darila vojaštvu, vzdrževati v južni Afriki velike čete, podpirati kolonijo ter popraviti ali na novo zgraditi farme ne le angleškim stanovnikom, nego tudi Burom, ki so bili .pogumni in pošteni nasprotniki* x\n-gležev. Ako se sklene mir pod zadovoljujo-čimi, trajnost in varnost zajamčujočimi pogoji, potem bo — je dejal minister — zbornica v, teh stvareh gotovo ženerozna. Vojna z Buri je doslej veljala 160 milijonov funtov, a sklep miru in poravnava posledic vojne bo stala tudi še več milijonov funtov. Da se v angleški zbornici govori že o posledicah miru, je gotovo dobro znamenje, da se ustavi prelivanje krvi. Londonski listi sporočajo razne zahteve Angležev. Seveda so te zahteve le želje raznih strank, na katere se vlada ne bo ozirala, ker je to nemogoče. Gotovo je le eno: kralj se je vojne naveličal, zato se sklene mir vsekakor tudi proti volji Camber-laina, seveda le tedaj, če bodo zadovoljni Buri, Novejše vesti. — Belgijska zbornica je odklonila predlog, reformirati ustavo, z 84 glasovi proti 64. — Današnja poročila pravijo, da so mirovna pogajanja med Buri in Angleži v polnem tiru. Buri zahtevajo, da se vrne Kruger v južno Afriko ter se mu nič ne zgodi od strani Angležev. — Docent na dunajskem vseučilišču dr. Murko je imenovan profesorjem slavistike na vseučilišču v Gradcu. — Operni pevec Slovenec Naval Pogačnik pride na veliko opero, xLariz, kjer bo imel na leto 90.000 frankov. Fonlandovo svilo odG5nr.doflld.365 meter na bluze in obleke; ravno tako Črne, bele in barvane ,Hennebergove svile" od 65 kr. do fl. 14'65 meter. Vsakemu franko in carine_pr6st_o.na_.dom.. Vzorci ž obratno jjolto, — Pismena naročila naj se frankirajo v Švico s 25 vin. G. Henneberg, tovarnar svile (2) (izkl c. in kr. dvorni zalapatelj) v Curihu. Razglas. V Šturiji pri Ajdovščini se bo vršil v soboto dne 26. aprila 1.1. semenj za živino in drugo blago. Županstvo v Šturiji, dna 15. aprila 1902. Avg. Schlcgl, župan. Sprejme se takoj krojaškega pomočnika, zmožnega vsakega dela in šiviljo za možka dela, Sprejme se tudi učanca zakro-jaSko obrt i/, mesta ali bližnje okolice. Naslov pov6 naše upravništvo. Zeta 1881. y Gorici ustanovljena taroka .RiessirjNisBHlicU (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno ______ črk »^ perilo. Ivan Bednarik _______priporoča svojo ------- knjigoveznico m Sorici ulica Vetturini št. 3. % Sloveči profesorji - medicine in zdravniki priporočajo !¦ ¦ lelodec «; ' SI lekarnarja I v Ljubljani «; dvornega zalagatolja *; Nj. svet. papeža «1 kot HroiUtvo, ki krcpfa *oIo2, /. !>4 »fcklonicimii /.a K 180. /, M slokle- J^1 ničnim zn K ?•- , '/. 70 Hlokloiiiemni v.\x K lil'—. 4i\ (PoMni paket pod t> Ufi.) *i .le v iMprodnji v lolnnmh v 4'orlel, Tol- L! tulim, ju PrlniorHkcin, v Ti'hIm, Istri in «: Dalmaciji :i .">0 vin. »(eklonira. 1 Pfaff-ovi šivalni stroji BMP*" so najboljl. To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agentu, ki navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in še ne ve kako se npelje uit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po naSi več kot 20-lelni poskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali, »la so res Pfaffovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovim. Pfafffovi šivalni stroji JSLsSpo ,(Welni dobi š0 veAaQ Pfaffovi šivalni stroji JiffSS?2a domaCorabohl Pfaffliui ftiualni ctnnii so posebno pripravni za umetno vezenje MMiUlI OlVallll 011UJI (recamirenje) ter se poučiy'o brezplačno. Pfaffovi šivalni stroji SStzrioieTu vsak0 lovarao- Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove šivalne stroje. Zaloga ffaflkih šivalnih in drugih strojev v Gorici via Municipio štev. 1 SAUNIG & DEKLEVA Popravljalnicft Šivalnih strojev, dvokoles Nunskti ulica 14. Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si je pokvaril želodec, bodisi da se je prebladil ali prenapolnil želodec, jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno živel, tako da trpi na goračicl, želodinam krLu, Uičanju želodca, tažkam prebavijaku aH zasližan]u, bodi priporočeno dobro in izvrstno domače zdravilo, katero je že mnogo let v rabi. To zdravilo je Hubert UlMch-oiro iseMščno vino. Ulrich-ovo zeliščno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdravečilv zelišč, krepi in oživlja želodec, ozdravi vse želodečne bolezni in pospešuje obnov^enje sveže krvi. Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni skoraj takoj ozdravijo. Ne sme se toraj obotavljati in se mora že pri glavobolu, rlganju, daravtci (zgaga), napanjanju, bljuvanju takoj rabiti. Večkrat izginejo vse le boleznij, ako človek parkrat pije omenjeno zeliščno vino. Ako se človeku zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako tesnobo, klan]e (madron), srčno utripanj«, br«zse?i">st, kakor tudi zasedanje krvi v jetrih, vranici in vratnici (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpravi neprebavljivost in odstrani iz želodca in čr?v vse nepotrebne in nerabljive snovi. Medlost, bledost, pomanjkanje krvi in oslabel ost ^l^St*™* krvi in bokih jeter. Ako se nima apetita oslabi, a glavobol in noči prebile brez spanja uplivajo tako nanj, da začne hirata. Zeliščno vino pomaga zopet, okrepivši životno mou Zeliščno vino pospešuje apelit, prebavo in reaitvo, pospeši delovanje krvi, pomiri razdražene živce in obudi veselja do ilvljenla. Vse to dokazujejo mno?e zahvale in pnposnanja. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po gld. 150 in 2-- v lekarnah v Gorici, Kor-minu, Ajelu, Čamplungu, Gradežu, Romansu, Fiumičelu, Gradišču ob Soči,, Ronkah, Ugleju, Tržiču, Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu, Idriji, Ajdovščini, Sežani, Vipavi Portogruaru, Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro-ogerske monarhije in bližnjih deželah. Lekarna G. Gristofoletti v Gorici pošdja tri in več steklenic zeliščnega vina po originalnih cenah po vsi Avstriji. __; Opominja se na različne ponaredbe! *•• Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrieh-ovo zeliščno vino. Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, glicerine 100,0, radečega vina 240,0, sokajerebikovihjagod 150,0, č^^TOga soka mane 80,0, kopreca, janeža, helenine korenike, in kolmeža 10,0. Vse te dele naj se zmeša! amerikanske korenike, korenike svišča i sredstvo 1 ] t t t sredstvo! ¦ T Prva c. kr. avstro-i^crskii privil. OVARNA BARV ZA PROČELJA larol IronsiemeF, luna] Hi, lauplsksse 120. op- Odlikovana z zlatimi svetinjami. -%© Zal*i;alcij nadvojv. in knožkih posestnih oskrlmištev, civilnih in vojaških oblaslev za zgradbe, železnic, rudokopov in plavžev, zidarskih družeb, zidarskih podjetnikov in mojstrov, tovarn rjev in posestnikov. -¦ Uarve za pročelja, na ka* t«r« ne vplivajo vremona, se raztopi v apnu ter se razpošiljajo suhe v prahu v 40 r.zličnih uzoivih k Hi kr. kilogram ;n višje. Čistost barve se od oljnatih ne razlikuje. 200 t-mu darila za dokaze p-.naroj.uija. Dopisuje se v slovenskem jeziku 1'zorei na p pirju z navodilom zastonj in iranko. i Naumannov pisalni stroj »IDEAL* ica za zakone. Resno, delikatno, z zagotovilom stroge diskrecije za damo in gospode vsakega veroizpovedanja, narodnosti, starosti in poklica. Klein, trgovska agentnra, Dunaj Y. \Vehrgasse 11. UMIT. CAPSICI CUMffJS. It HlcMtrJtv« mtttm v r>Hl prinoznano kot IsmtM M nMaiidofe nalilo; za ceno 80 h, kron 140 m i krom se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahtev, to splošno prlUnMJen« dowa**e idra-Tll«© sreistfo vedno le v orlr- «<*«* rlcah z na$o zaščitno znamko s »SIDROM« namre*. iz RICHTERJ1VE lekarne in vzame kot originalni Iztelelc le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Ricdlerjeva lekarna „pri ihta hnTngJ v PRAOI. Y T | EUzabethgasse 6t. 5. iiUJ Koroški imski vrelec Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4—6 izlisov, na kan-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 1^—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) Clavno zastopstvo za Avstro-Bgersko: k Dunaj III- 3. Heumarkt 9. Iščejo se zastopniki za deželo. planinska kisla koda injtliM-j^i , izkušena ob vseh iiahodih, . H-bno otroJkib, ob *Uibt>m pr*biivlj«»jiif ob bolrznih na mehurju iti ledvicah. Zabipa: Ed. FMnari v Golici Via \VUurini. (iiserma in v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. Škropilnice proti peronospori najnovejšega sistema kakor tudi poljedelske stroje vsake vrste ima v veliki izberi Schnabl & C v Trstu Vin Poste vcccliic, na voglu v ulico Vienna. Fersan-Cacao želoznato, rodiino in okropuajooe sredstvo, tvori krv in krepi živec, je okusno in probavljajo&e. Poizvo se lahko o tem pri kakem zdravniku. Glavna zaloga za Gorico: Mirodilnica Anton Jeretič. I5F Dr. Rosa bližam Pratki hišno mazilo za želodec | ------------------<| »* Icfcarno B. FRAGNLK-ja v PRAGI [>•----------------- II je splošno, 2« :'.*) let. znano domača zdravilo, katero posju-Siijc tek, olajšuje prebavo in leiiko izhaja. Pri rednemu vporabljanju ojunije p;-«- bavne organe in ilr/i v pravom loku. Velika steklen. 1 gld.. mala 50 kr. /a t, -.rej pofclani zne*f-k gM. »-J8 se pnSlji; velika sh b- liina in mala za 7f> kr. poštnine prosto na d-u poslaje A v.-1: o-f )-ei>ke »rablje /V«V "; POZOr! Vjdjenjaboja *-<,) zaznamovani s zraven fjj iiiiti:-ujeiio in zakonilo je >tjir<., juijj>rfj v 1'rag zdravilo, kalem vzdihuje eist.e r; obvaruje nefistnbe ler ublafciijoi vr.i.-im» ter 1,,,1,.,-in... V škatljah po 35 in 25 kr. S pošto 'An naprej poslani znesek gld. W>N «/, škallja ali Kld. MiS «/.. ikallja. al 'V, tkalljn, i.li gld. 148'°/,. ikallja, prosto na vse posluje Avslro-O". iillo liKlln in jih ludi deluje na 6 kr. več. se ,...ftlj.. i gld. a :io j zaloga: lekarna B. FRftONER-ja, c. kr. dvornega zalaptelja „|irl firnem orlu" v Pragi, Mala strana 203, na voglu Spierove ulico, potom v Godci v lekarnah OrjHtofoJctti, (Ijiubiuh, 1'imtoiii in pl, (Hrom-oll, j |P»r* Dnevno riizuoSlljiinJo po pošti, -Za! om V vnelj lokiiinah AvsIro-Oa-eishc. • Samo „Tempel - vreles", ogljenčove kisline polna hi naj^lravojša osvožujoča pijača in y?Styria- vrelec" priznano zdravilno sredstvo proti želodčnim in črevesnim boleznim, proti zaprtju, mrzlici, vnetju ledvic, žolčnemu kamnu, krvavici, kataru v goltaucu in grlu itd. sta pristni Rogaški kisli vodi. Pazi naj se na etiketo, katera mora imeti znak gorioznačenih vrelcev in Štajerski deželni grb (panter) in ali je užgano na zamaškll : St. Landsch. Rohitscher. Razprodaja drugih vrelcev kakor „Rogaškega", se postavno zabranjuje. Razpošilja Oskrbništvo deželnih vrelcev Rogatec-Slatina.