Neodvisno politično glasilo za Slovence Izhaja vsak petek, ako je ta dan praznik pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi »Slov. Gospodinja“ posebej. *|lj, Z mesečno prilogo ^|[ jjl Slovenska Gospodinja jjl Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista“ v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. 3krat, za večkrat izdatno znižane cene. Vsebina: Ljubljanska I. državna gimnazija — razdeljena! — 2. shod narodno-radikalnega dijaštva v Celju. — Politični pregled. — Štajersko: Razno. — Koroško: Razno. — Primorsko: Razno. — Kranjsko: Razno. — Raznoterosti. — Prosveta. Podlistek: Sezona. üjublianska I. drž. gimnazija — razdeljena! Kranjski Nemci, ki tvorijo jedva 4% prebivalstva v deželi, so kar črez noč in brez napora pridobili nov srednješolski zavod! Peščica kranjskih Nemcev ima sedaj dve popolni nemški gimnaziji in nemško višjo realko. Ljubljanska I. drž. gimnazija se razdeli v dva, povsem samostalna zavoda, ki bosta tudi lokalno ločena ter bosta imela vsak svojega ravnatelja in vsak svoje profesorje. Tako se število nemških profesorjev v Ljubljani pomnoži, s tem pa se tudi okrepi nemški kulturni živelj v Ljubljani in nemško volilstvo. Za sedaj bo opravljal ravnateljske posle na nemški gimnaziji dr. Aleksander Pucsko, ki zna tudi — nekoliko slovenski; na „slovenski“ gimnaziji pa baje kar hitro zamenja prof. Štritofa duhovnik dr. Ivan Svetina, ki postane menda stalni ravnatelj. Ali je tudi to uspeh kranjskih klerikalcev? Dr. Ivan Svetina ni nikak talent, še manj pa moderno napreden znanstvenik. V njem tiči celo velik kos uprav zelotske nestrpnosti. „Slovenska“ višja gimnazija pod ravnateljstvom takega moža ne more biti napredujoč zavod! Toda danes Svetinovo vprašanje še ni aktualno. Predvsem nas zdaj zanima velika nova pridobitev pičlo-številnih kranjskih Nemcev. Zdaj imamo v slovenski metropoli kar nenadoma dva „slovenska“ in dva povsem nemška srednješolska istovredna zavoda. Sezona. Sezona se jo začela. Namreč zimska! Kadar začno regljati žabe, se začenja letna sezona, kadar začno kričati žrjavi in odletavati trume lastavic, se začenja zimska sezona. In ob vsakem takem začetku se zakopljejo dame v literaturo. V modno namreč! „Wiener Mode“, „Modenzeitung“, „Illustrierte Frauenzeitung,“, „Grosse Modenwelt“, „Das Blatt der Hausfrau“ i. t. d. preplavljajo slovenske hiše in delajo soprogom in morda tudi ljubimcem sezonske skrbi. Oh, ta ženski svet! Kar je bilo še pred polovico leta elegantno, fino, moderno, je zdaj že med 8taro šaro, brezokusno, skratka nemoderno. Kdo M se ne jezil? Taka nestanovitnost, taka okusna beznačajnost! Možje si rujejo lase, če jih namreč ^e kaj imajo, in preklinjajo na glas in na tihem, Gričar, Mejač, Oroslav Bernatovič, Škof, Kenda i. dr. pa se zadovoljno smehljajo. Oj ti ljuba sezona, vrag te vzemi! Še se nisi oddehnil od nesramnih stroškov Gorskih kopelij, od počitnikovanja v Bohinju, 0a Bledu, v Kamniku, Dolenjskih toplicah in drugod, pa tl grozi že nov neizogiben atentat bule zakonske družice in dražestne hčerke na Tekom zadnjih tednov so naši listi opetovano pojasnjevali, kaka vnebovpijoča krivica bi bila taka razdelitev za Slovence. Tudi pri dunajski vladi so bili storjeni vsi koraki. A vse zaman. Nemcem se ižpolni še tako neutemeljena in krivična želja. Ne bomo danes pojasnjevali šolskih razmer na Slovenskem. Vsakdo ve, da Slovenci na Koroškem nimajo niti ljudskih šol, vsakdo ve, kako sramotne in neznosne so srednješolske razmere na Sp. Štajerskem, da primorski Slovenci nimajo niti ene same srednje šole, dočim bo peščica kranjskih Nemcev in nemčurjev imela zdaj kar dve gimnaziji in povrh še edino državno realko na Kranjskem. In kakšne krivice trpe na šolskem polju tržaški Slovenci 1 Ljubljanska I. državna gimnazija, ustanovljena za Slovence, vedno slovenska posest, kjer tvori nemško dijaštvo — največ sinovi tujcev — brezpomembno manjšino, se premeni v nemški zavod in zato se morajo odpahniti slovenski razredi. Razdelitve ni provzročila nobena potreba. Za nemško dijaštvo je že si..daj preveč preskrbljeno, a če ti nemški dijaki nočejo študirati na enem zavodu s slovenskimi dijaki, naj gredo v Kočevje ali kam drugam! I. državna gimnazija se razdeli iz narodnopolitičnih nagibov, iz namena, da se v slovenski Ljubljani ustanovi pangermanska trdnjava, nov steber nemškega mostu do Adrije. Ob sebi je umevno, da se je ta načrt izkuhal pri deželni vladi v Ljubljani. Tu komandirajo Schwarz, Kaltenegger in Haas, trije strupeni nemški nacijonalci, ki iščejo, kje bi oškodovali slovenski narod. Samo na eno mislijo : Kako bi umetno ojačili nemštvo in pritisnili ob zid Slovence. Deželna vlada je zopet postala, kakor v Vesteneckovih, Auerspergovih in Wid-manovih časih izvršilni organ ljubljanske kazine! denarnico. Novi klobuki zvončastih krajcev, nove toalete z originalnimi našitki ä la hlačniki, ogromni mufi ä la starokopitne malhe za patrone, široke boe z mnogoštevilnimi režečimi gobčki različnih krvoločnih tihoplazcev! In čujte, sedaj bodo modne celo ženske palice, dolge, tenke batine, ki imajo na gornjem končku svetle, z dragulji okrašene, kovinaste in steklene ali porcelanaste kroglje! No, hvala lepa, zdaj dobe še ženske palice v roke — obljublja se nam torej kar preveč zanimiva sezona! Pomislite samo na razne slučaje, pri katerih so doslej igrali diskretno ulogo le nežni nohtovi in rahle pesti, kvečjemu kak solnčnik! Poslej pa bodo žvižgale po zraku brutalne palice! Gorje vam, nezvestniki! Gorje vam, konkurentke v ljubezni ! Jaz sem pripravljen že na vse, zatorej že naprej zagotavljam ves — moški in ženski — svet, da ne dajem in ne iščem „zadoščenja“, skratka, da nisem nikak Sabijan, nego zaničevanja vreden filister, ki nisem vreden, da bi me častni član Žorž vsaj postrani pogledal. Zato pa tudi svečano izjavljam, da ne bom pozval nobene dame na dvoboj, ako me naskoči s kako sezonsko moderno palico, in niti zapiska V kazini so sprožili imenovanje Proftovo, in vlada je takoj šla v boj za to kazinsko zahtevo; v kazini so sprožili razdelitev gimnazije in vlada se je zopet zavzela za to zahtevo. A kako je to možno? Zoper voljo obeh slovenskih strank bi se vlada nikdar ne upala razdeliti gimnazije. Razdelitev gimnazije je konsekvenca dogovora klerikalcev z vlado in z Nemci. Seveda bo vlada to izdajstvo klerikalcem drago plačala. Kaj store zdaj zavedni narodni Slovenci? Pol milijona spodnještajerskih Slovencev še danes nima niti ene slovenske srednje šole. Po Taaffejevem odstopu jo prišla na krmilo koalicijska vlada, ki je prevzela dolžnost, da ustanovi za slovenske dijake na celjski gimnaziji paralelke. Celje leži sredi popolnoma slovenskega ozemlja in zahteve štajerskih Slovencev ni primerjati z zahtevo ljubljanskih Nemcev. A ko je koalicijska vlada ustanovila ponižne slovenske paralelke, so Nemci vzdignili nepopisen vihar. Boj proti vladi se je začel na vsej črti, in ministrstvo je moralo odstopiti, v nemških vrstah je zavladal tisti besni radikalizem, ki je provzročil pravcato revolucijo. In zahteva štajerskih Slovencev je bila skromna in opravičena, zahteva ljubljanskih Nemcev pa je nesramnost, ker imajo Nemci že vse, česar jim je treba, ker imajo že nemške razrede na I. državni gimnaziji. Nemci dobe v Ljubljani popolno gimnazijo. Odkod vzamejo dijakov za dovolj velikih 8 razredov? V Ljubljani in okolici nikdar. Ali jih bodo klicali in izvabljali od drugod? Ali bodo lovili sinove slovenskih omahljivcev? — Gotovo bodo imeli dijaki na nemški ljubljanski gimnaziji razne prednosti in dobrote. Marsikak revež se bo polakomnil nemške podpore. Število slovenskih janičarjev se bo torej nedvomno pomnožilo. Tako je nova nemška gimnazija ne bom dal sestavljati, ako me kdo razžali. Storim pa kaj druzega. Pa ne mislite, da bom tekel k zdravniku in nato k državnemu prav-dniku! To bi bilo prvič in sploh neoriginalno in drugič brezuspešno. Saj veste, kako je bilo! — Sicer pa ena klofuta več ali manj, to ne prihaja niti več v poštev v sedanji sezonsko-modni toči klofut. Ali se vam ne zdi, gospod urednik, da se polagoma začenja med nami državljanska vojna? — Jaz sem strašen zajec, in se že resnično ne upam več na cesto. V Ljubljani, na Krškem, v Ricmanjih, povsod že grme klofute, da šume glave, da postajajo že ljudje gluhi in da se skrivajo ponoči prod sovražniki po grapah in kotanjah ali po župniščih. Moj duhoviti prijatelj Fridolin Žolna mi je danes izkušal dokazati, da postajamo tudi Slovenci „vitežki narod“ a la Madjari ter da je zadnji čas, da se vvede tudi pri nas šport angleškega boksanja, ako nočemo, da smo najnekulturnejši narod v Evropi. Duhovita misel, kaj ne? — Jaz bi se res prav rad vadil kulturnega boksanja, samo če bi ne bolelo in če bi se Človek tako ne bal za zadnje svoje zobe! — Zato pa sem Frido-linovo misel na boksanje z žalostjo opustil ter eminentna nevarnost za Slovence vseh strank in polit, prepričanj, za ves narod. „Slovenec“ trdi kratkobesedno, daje laž, kar piše o tem vnebovpijočem slučaju „Slovenski Narod"; a kaj je potem resnica? Ali je morda vendarle zato dr. Šušteršič kandidat za jugoslovanskega sekcijskega šefa? Ali je to morda vendarle cena za novo izdajstvo?! „Slovenec" sumljivo molči! A tudi dr. Šušteršič, ki govori in brzojavlja toli rad in toli gostobesedno, tudi ta kristal noči sti mož je nakrat nem! Čudno! Vsekaže, da seje pri zadnjih državnozborskih volitvah v Ljubljani sklenjena zveza med Nemci in klerikalci utrdila in da že prinaša — sadove! 2. shod narodno radikalnep dijaštva 0 COli». (Konec) Po govoru in debati o svobodni šoli so se vršile razprave šolskega odseka, ki ga je vodil podpredsednik Fr. Kadu n ec. Najpreje se je ponovila stara slov. zahteva po slov. vseučilišču, potem je pa predaval phil. Jos. Breznik o sedanji šolski vzgoji. Poudarjal je, da se gleda v srednjih šolah preveč na znanje, pa premalo na vzgojo. Tvarina je preobširna, zato se jo vzame le površno. Glavne zahteve, ki jih stavimo na srednje šole, nam ista ne izpolnjuje. Ona ne vzgaja v narodnem duhu, ker je učni jezik nemški, ker poučuje še vedno veliko nemških profesorjev in ker poučujejo tudi slov. profesorji v nemškem duhu, ki so se ga navzeli na nemški srednji šoli in nemški univerzi. Srednja šola pa tudi ne vzgaja značajnih in delavnih ljudi. Značaje najbolj kvari svetohlinstvo, denuncijantstvo in slepa, vojaška pokorščina. Vso to ovira svobodni razvoj posameznika. Premalo se gleda tudi nato, da bi se učenci vzgajali za delo in sicer samostojno delo. Konečno omeni še razmerje, ki naj vlada med profesorjem in dijakom v in izven šole. Isto naj bo prijateljsko. V zelo živahno debato so posegli dr. Kukovec, phil. Prekoršek, ki je govoril o pomanjkanju slov. srednjih šol, jur. Lesničar, prof. Vajda, ki je utemeljeval zahtevo po slov. učnem jeziku, prof. Jošt i. dr. Nato jo referiral jur. Fettich: o ekonomični izbiri stanu. Koncem letošnjega letnega tečaja je bilo 352 slov. juristov, 165 slov. filozofov, 49 medicincev, 63 tehnikov, 17 agronomov, 10 veterinarcev, 3 eksportni akademiki, 3 trgovski akademiki, (f 1 jurist), 5 montancev, 1 farmacevt, 1 akad. slikar, 4 konservatoristi, 1 obiskovalec pedagogija, skupno tedaj 672 slovenskih visokošolcev. Po prizadevanju Omladine je naraslo število juristov (predlanskim 250, lani 328, letos 352 in medicincev (predlanskim 27, lani 37, letos 49), padlo pa število filozofov (predlanskim 202, lani 188, letos 165). Za naprej se še priporoča študij prava, medicinski študij, stavbno inžonerstvo, geodezija, zlasti pa veterinarstvo in montanstvo ter trgovska aka- sem si skrivaj naročil iz Nemškega železno-jeklen oklep, ki ga ne prodre nobena kroglja, nikar pa da bi ga prebila kaka batina ali sto-% lica! Ker smo namreč Slovenci toli napreden narod, da vsak dan kar vidno naprej lezemo, zato sem tudi prepričan, da ne ostane pri klofutah, bičih, palicah in pri stolih, nego da napredujemo kmalu še k revolverjem in morda po beligrajskem vzorcu celo h kakemn hitrostrelnemu topiču. Vraga, jminislite vendar! V dobi „svobodne misli“ živimo, in nikomur ne smemo braniti, da napade svojega nasprotnika z orožjem, ki se mu zdi pač najsrečnojšej! Jaz sem svobodomislec, čeprav se nisem upal v Prago, ker privoščim tudi g. Aškercu, da tudi njega malo napadejo, in nisem tak sebičnež, da bi hotel le sam vse napade spravljati na svojo kožo. Bodi torej enakopravnost v sprejemanju in razdeljevanju udarcev; danes meni, jutri tebi . . . kadar bomo vsi tepeni, so pa začne lahko zopet od začetka. In tako se je začela od začetka tudi naša gledališka sezona. Kar je bilo lani zanič, jo letos krasno, a bo prihodnjo leto zopet zanič itd. Naglas: „Živio! Slava!“ obenem pa na tihem: demija. Odsvetuje se eksportna akademija. V zelo živahno debato so posegli prof. Vajda, jur. Kramer, tehnik Pavlin, abit. Zalokar in med. Vidic. Ob 8. uri je zaključil predsednik zborovanje. Takoj nato se je vršil v gostilniških prostorih Narodnega doma k o m e r z, katerega se je udeležilo izredno mnogo odličnega celjskega občinstva. Komerz je vodil starejšina dr. Gregor Žerjav. Izreklo se jo celo vrsto napitnic. V nedeljo dopoludno seje vršilo sklepno plenarno zborovanje, na katerem so se sprejele rezolucije shoda: o dvobojnom vprašanju, o svobodni šoli, o narodni obrambi, rezolucije soc. odseka, šolskega odseka in rezolucije o strokovnem študiju. V zaključnem govoru se je predsednik shoda jur. Kramer zahvalil celjski posojilnici, ki je dala na razpolago prostore „Narodnega doma", vsem celjskim Slovencem za gostoljubnost itd. ter končal s klicem: Na svidenje na 3. shodu nar,-rad. dijaštva v Ljubljani. Ko se je še imenom udeležencev shoda zahvalil dr. Tuma predsedniku Kramerju za vzorno vodstvo, je zaključil ta zborovanje. Opoldne je priredila „Narodna stranka" vsem udeležencem shoda banket, popoldne pa se je vršil izlet v Žalec. Politični pregled. Nagodba /. Ogrsko. Ogrski ministri so bili še pred nekaterimi meseci zmagoviti in za vsak pameten sporazum glede nagodbe nepristopni. Šovinizem jim je zamračil razum, toda po preveliki pijanosti se zmeraj pojavi maček. In Madjari imajo danes že prav hudega mačka. Vsak mirno in pošteno misleč Madjar želi, da se sklene nagodba z Avstrijo čim najhitreje, in vsakdo ve, koliko škodo bi trpela Ogrska v gospodarskem oziru, ako bi se ekonomska zveza mod državnima polovicama pretrgala. Šovinisti trdijo, da moro Ogrska obstajati sama brez Avstrije, dasi je Ogrska brez Avstrije takoj brez kredita in povsem bankerotna. Ogrska nima kapitala in denarja je v deželi malo. Že zdaj nočejo avstrijske banke več eskomptovati ogrskih menic, ogrski zastavni listi se ne spravijo v denar, ogrske hranilnice in posojilnice so v stiski, ogrska industrija ne najde dovolj obrestovanja, Nemčija, Francija in Belgija ne nalagajo svojega denarja več na Ogrskem in tudi Avstrija grozi, da odtegne Ogrski kredit. Carinska vojna pa bi bila usodna za Ogrsko. Zato se je pojavil na Ogrskem hud maček in očitno kesanje. Nagodba se torej končno vendarle sklene, ker jo Madjari potrebujejo kot kruh soli. Avstro-ogrski in ruski zunanji minister sta se te dni na Dunaju zedinila glede postopanja v Macedoniji in na Balkanu sploh. Ker se jima je pridružila tudi Anglija in ker se Italija ne upa več spletkariti, jo vzrasla mala nada, da se grozodejstva med fanatičnimi tolpami Bolgarov, Srbov in Grkov prenehajo ali vsaj „Vrag te vzemi!" — Spočetkom lanske gledališke sezone je bilo za občinstvo vse preveč literarno, za časopisne kritike pa vso prav dobro, hvalno, celo izvrstno; kmalu pa jo bilo vse premalo literarno in preveč denarno špekulativno, skratka „šmirarsko“. Intendanta so odslovili kar na vrat na nos, da se jo revežu zgodilo slabše, kakor najzanikernejši dekli, ki se ji sme odpovedati le na 14 dni. Meni je bilo pri vsem tem le žal, da nimamo v svojem muzeju kakšne žiljotine, da bi jo bili mogli postaviti na sredi Kongresnega trga ter bi potem tistega nesrečnega intendanta lepo žiljotinirali! To bi bilo tudi po francosko, no? čudno se mi pa le zdi, kako bo možno uprizoriti 45 dramskih novitet in še 12 opernih novitet tor vrhu tega še nekaj starih oper in dram, ko imamo na razpolago kvečjemu 95 predstav. Preverjen sem namreč, da se res uprizori vsako delo, ki je na repertoirju, vsaj je baš sedanji nad vse izborni intendant očital prejšnjim škandaloznim intendancam, da so pač mnogo obljubljale, a malo izvrševale. Igralo so bo torej letošnjo sezono vse, kar se obljublja... toda — kako, kje in kdaj, tega nam ne povedo! zmanjšajo. Ti trije narodi se sedaj bore za prednost in nadoblast v Macedoniji ter pobijajo drug druzega. Srbi bi radi odtrgali velik kos Macedonije zase ter terorizirajo Bolgare in Grke; Bolgari hočejo zopet vse zase in pobijajo srbske aspiracije; Srbi in Bolgari skupaj pa bijejo Grke. Tako se more kristjani med sabo, Mohamedanci pa more brez razločka Srbe, Bolgare in Grke. Torej splošno morjenje! In take razmere vladajo na Balkanu — torej v Evropi! — v XX. veku. Ropanje, požiganje, morjenje, posiljevanje žensk in mrcvarjenje otrok vsak dan povsod! Zdaj se baje lotijo evropske velevlasti administrativne razdelitve Macedonije brez razločka na narodnost prebivalstva. Macedonija se ne razdeli, nego ostane vse pri starem, le uprava se poveri orožništvu in uradništvu inte-resovanih vlasti. Turčija nima nikjer nobene zaslombe ter se bo morala udati. „Evropski koncert“ je edin, dokler se ne pojavi kak dis-akord med temi muzikanti! „Narodni Listy“ o Slovencih. „Narodni Listy“, govoreči jako pohvalno o člankih dr. H. Tume, ki so bili izšli v „Našem Listu" in v posebni brošuri pod naslovom „Jugoslovanska ideja in Slovenci“, pišejo, da bi se za narodno-gospodarske predloge g. dr. H. Tume morali zavzeti složno vsi Slovenci in jih izvršiti! Predlogi naj bi ne ostali na papirju, nego naj bi se zanje zavzeli poklicani činitelji! „Leto 1908 prinese šestdesetletni jubilej prvega slovanskega kongresa v Pragi 1. 1848. Upati je, da ta znameniti dogodek ne ostane neopažen. Jubilejnemu kongresu slovanskemu 1. 1908 bi bila dana možnost položiti temelje plodnega dela. časa je dovolj za pripravljalno delo.“ Mladočeška stranka sedi zdaj na dveh stolih. V ministrstvu ima dva svoja moža, Pa-caka in Fofta, v Pragi in drugod na Češkem pa poživljajo poslance, naj vstopijo v opozicijo proti vladi. Imenovanje sodnikov je razburilo vso češko. Že itak majhna popularnost mlado-češke delegacije je torej v veliki nevarnosti, ako ministra Pacak in Fort ostaneta v Be-ckovem kabinetu vzlic temu, da se glede sodnih imenovanj no dosežejo remedure. Ministra sta bila že v Pragi, kjer se je vršil shod zaupnikov mladočeške stranke. Na predlog urednika „Narodnih Listov" in državnega poslanca Anyža se je sklenilo, pozvati češko poslance,- naj vstopijo v opozicijo, ako vlada v najkrajši dobi ne ugodi zahtevi češkega naroda. Björnstiernc Björnson laže! Predkratkim je priobčil veliki nordijski pesnik Björnson članek, v katerem je dejal Madjaronom v lice, da zaslužujejo zaničevanje vse civilizovane Evrope, ker z najbrutalnejšimi sredstvi kradejo politične pravice in ovirajo vsak kulturen pojav drugorodnih narodov v ogrskem kraljestvu: Slovakom, Hrvatom i. dr. Madjari zmeraj kriče, da se bore za svobodo in napredek, za narodnostni mir in za nezavirano ljudsko prosveto, a ubijajo vse, kar ni madjarsko. Zato tudi Madjari niso Pa še nekaj se mi zdi nerazumljivo: Lani jo sedanji intendant to in ono opero in dramo obsodil kot ničvredno ali neizvršljivo ... a glej, i ta i ona opera in drama je letošnjo sezono zopet, seveda na njegovem repertoirju in sicer naenkrat kot izborna, krasna, povsem lahko izvršljiva . . . Ali lani teh del blagorodje letošnji intendant niso sploh poznali ali pa so jih bla-goizvolili mod počitnicami ob morju prepesniti in preglasbiti? Morda pa smo dobili jsa letošnjo sezono take umetnike in umetnice, da izpremene celo zmazke v umotvore!? — Vsekakor m n kličemo: „Žiljotine nimajo Ljubljančanjo, torej nič bati so! Živio in Slava!“ Kaj drugi oa tihem mislijo, tega pa itak ne slišimo. . . Tako smo toraj že v sezoni gledališča, koncertov, veselic, razstav, četudi s polja še ni p°' spravljena vsa repa in korenje ter se še žanje zadnja ajda. Plodonosna, bogata jesen! Kašte, kleti, shrambe se polnijo, in zdaj je na kmetih veselo. Vsega dosti! V mestih pa se jo razlilo črez nas književno in glasbeno bogastvo-Schwentner, Bamberg, Narodna založba, Kai0' liška knjigarna, Družba sv. Mohorja, Gabi' ščkova tiskarna in celjska Zavezna tiskarna • • • imeli pravice, udeležiti se mirovnega kongresa v Haagu, ker ravnajo drugače, kakor pa govore. Björnsonov članek je izzval v vsej Evropi največjo senzacijo in skoraj vseobče odobravanje. Madjarizem je bil blamiran do kosti! Ves svet je postal pozoren na madjarske kulturne surovosti in barbarske krutosti. Björnson je pač mož, ki se mu veruje. Madjarski listi si niso znali pomagati drugače, nego da so začeli Björnsona psovati in sumničiti. Björnson pač še ni čital tako gabnih in podlih psovk, kakoršne so so vsule zdaj po madjarskih časopisih na njegovo glavo. Najmileje, kar mu rečejo, je lažnjivec in podkupljenik. Trdijo namreč, da so Nemci podkupili Björnsona, da napade Madjare. Ti potomci Hunov pač mislijo, daje vsak človek na svetu podkupljiv Madjar! Socijalnodemokra-tičnemu madjarskemu listu „Nepszava“ pa se zdi taka pisava preneumna ter povsem pritrjuje Björnsonu. Ta madjarski list celo sam našteva razna nova barbarstva, ki so jih učinili Madjari v najnovejšem času in sicer po onem dnevu, ko je izšel Björnsonov članek, ter piše: »Vse to dokazuje, da Björnson ne laže; v najslabšem slučaju se mož le vara, ker so storili Apponyi in tovariši še mnogo hujših stvari, kakor jih ve veliki pisatelj, in ker vse ono, kar je napisal in rekel o Madjarih, velja samo za vodilne politike a ne za narod, ker so ogrsko ljudstvo v okviru socijalne demokracije bori za enakopravnost vseh narodov na Ogrskem.“ Lepo! A madjarski socijalni demokratje naj povedo to na ves glas v budimpeštanskem parlamentu svojim kolegom ter naj dejansko podpirajo drugorodne poslance v borbi za jezikovne in politične pravice! Vidimo pa, da so v odločilnih trenotkih vsi madjarski poslanci najrazličnejših strank ena duša in eno srce — proti Slovanom! Ali pa bo morda poslej drugače? Tretja ruska duma. Tudi druga ruska duma je bila po večini vladi nasprotna in celo republičanska, zato je bila razpuščena. Pri vo-litvi volilnih mož za 3. dumo pa se je izkazalo, da jo izvoljenih 2764 vladnih pristašev, 2277 opozicijonalcev in 901 za sedaj še nepristranskih volilnih mož. Že danes je skoraj nedvomno, da bodo tudi v 3. dumi opozicijonalci v večini, ki bo bržčas še večja, kakor je bila v 2. dumi. „Kadetje“ bodo zopet odločilna stranka. Kaj stori pač tedaj ruska vlada? Ali razpusti še novo dumo? Ali se pa morda potem sploh odpravi nova ustava in uniči duma za vselej ? Ruski narod nič več ne zaupa v delovanje dume tor se je volitev volilnih mož le malo udeleževalo. Izmed 3—4 tisoč volilcev je prišlo volit le 120—160 oseb! Baje 90°/o volilcev sploh ni volilo. Bodoči poslanci ali člani dume bodo imeli torej res prav neznatno volilcev za sabo. Kadetje upajo, da bo v tretji dumi predsednik zopet Golovin oziroma Miljukov. Reakcijonarci pa se seveda neuspeha najnovejših volitev vesele ter proslavljajo absolutizem kakor edino možni vladni sistem za Rusijo. Obenem seveda naraščajo anarhistovske in nihilistovske stranke, delujoče za republiko in za popoln prevrat. vsi ti in morda še kdo so nam navalili na mizo novih knjig in novih rnuzikalij, da je veselje. Vsega dosti! — Ali se hočete smejati? čitajte,Kersnikova „Muhasta—", „Nedeljska pisma" in „Stricu v Ameriko!“ Tu imate ljubeznive duhovitosti, pereče satire in zlatega, izvirnega humorja na pretek! Ali se hočete jokati? Čitajte Šorlijeve čustvene „Novele in črtice“ ali pa klasični roman „Ponižani in razžaljeni"! Ali hočete morda peti veselo, žalostno, svečanostno? Tu imate „Nove Akorde" in „Slovanske himne“ v vseh slovanskih jezikih! In če si hočete končno „eno“ zacitrati »H zabrenkati, okroglo ali jokavo . . . evo Vam tudi novih sekiric! Lepo se je torej že začela sezona, če tudi itnamo zunaj še gorko, da hodimo brez površnikov in še v oguljenih slamnikih. Plodonosna, bngata jesen! Vsega dosti! Hvala Bogu, ki nas Varuj le še hude zime, povodnji, potresa in hudobnih jezikov! In pa dolgov in pa sezonsko-modernih klofut! Amen. Ignacij. ir Štajersko. Dežel, sodnim svetnikom v Celjn je bil imenovan toliko napadani gosp. Iv. Erhatič — Sodnikom v Šmarju pri Jelšah je imenovan Ljubljančan gosp. Anton Mladič, doslej sodni pristav v Postojni. Štajerski Slovenec prof. kandidat Fran Skok iz Št. Pavla v Sav. dolini je imenovan učiteljem na c. kr. Terezijanišču na Dunaju. Drž. poslanec Ploj se je hudo zameril štajerskim klerikalcem, ker je vstopil v ugledni in močni Jugoslovanski klub ter se je otresel dr. Šušteršičevega jerobstva. Na vse načine ga napadajo isti, ki so ga še predkratkim slavili. Akcijo pa vodi ljubljanski „Slovenec“, ki psuje g. dvor. svetnika Ploja ter ga zaničljivo imenuje „izvestni piccolo med dvornimi svetniki“. Kako otročje postaja to sovraštvo! „Piccolo“! Glej, slučajno pa sede v „Slovenčevem“ uredništvu sami majhni, zelo majhni gospodki, izvzemši „dr.“ N. Žitnika. To duhovniško glasilo, ki zastopa in razširja Kristusove nauke, pozablja, da je dejal Kristus tudi: „Kar boste najmanjšemu storili, boste meni storili!“ V svoji ostudni zlobi pozabljajo duhovniki okoli „Slovenca“ na Boga in hudiča ter psujejo kakor žganjarske barabo. Poleg tega še sumničijo, lažejo in ovajajo, da je sramota. „Slovenec" trdi zopet staro, dokazano laž, da je bila sodna preiskava proti dr. Ploju zaradi nečistosti v rodbini ustavljena, ker je prišel „odzgoraj“ migljaj, tor da jo g. dr. Ploj zato „za vselej prodan vsaki vladi“. Kolika nekrščanska podlost! Sicer pa „Slovenčevi" duhovniki ne prizanašajo niti svojim stanovskim tovarišem tor psujejo in blatijo Spinčića in Mandiča prav tako, kakor Ploja. Včasih je bil Šukljo „Slovenčeva" dnevna žrtev; danes je Šuklje „mož značajen, načel jeklenih, neomajen“, — dr. Ploj pa cel antikrist. Tako se časi izpreminjajo čudovito naglo. V štajerskem deželnem zboru so slovenski poslanci stavili naslednje predloge: Za podporo pogorelcem v Zdrgonjivasi in Mihovcu, za podporo po toči oškodovanim občinam v rogaškem okraju, za ureditev še neurejenega dela Pesnice s pomočjo dežele in države, za podporo po škodi oškodovanim kmetskim posestnikom v Halozah in v ormoškem okraju, za znižanje cen modre galice, za ureditev deželnega vzornega vinograda v občini Griže v Sav. dolini. Občina Šmartno pri Slovenjgradcu je pred kratkim sklenila, da se bo od sedaj naprej posluževala v vseh dopisih samo slovenskega jezika, to je, da bo uradovala samo slovenski in da bode vse nemške dopise od vseh c. kr. uradov kakor tudi drugih korporacij zavračala. Ta sklep je prvi v okraju in ga treba najlepše pozdravljati in želeti samo, da bi se ga tudi vedno dižala. Občine slovenjgraške, posnemajte ta sklep! Celjski Sokol otvori v nedeljo, 6. t. m. zopet telovadni tečaj za gojence, ki bodo telovadili vsako nedeljo popoldne pod vodstvom učitelja vaditelja g. Kužvarta. Med gojenci so večinoma trgovski in obrtni vajenci, ki postanejo tako rodoljubni, značajni in vztrajni možje ter plamteči narodnjaki. Iz tega sokolskega naraščaja dobi Spodnja Štajerska svoje bodoče politične in kulturne pijonirje. Zato pošilja vsak slovenski mojster in trgovec svojo vajence v to sokolsko, najboljšo narodno šolo. — V nedeljo, dne 29. sept. je bil izlet oddelka Celjskega Sokola peš v Šmartno v Rožni dolini, kjer se je pelo, telovadilo in govorilo narodu navduševalno. Taki izleti so izredno koristni v narodnem oziru, zato naj bi se ponavljali. Klin s klinom! Dr. Skumović, sodni tajnik pri deželnem sodišču v Gradcu, je — kakor znano — pri nekem prvem naroku, ki služi zgolj formalnostim, z dovoljenjem tožnikovega zastopnika s hrvatskim tožencem, ki ne zna nemški, govoril brez tolmača hrvatski in zapisal ž njim nemški zapisnik. „Tagespost“ je dokazovala, da je dr. Skumović kot Slovenec naravnost nesposoben izvrševati v Gradcu službo sodnika, da ga je prestaviti in da ga naj vsi nemški odvetniki dosledno odklanjajo, ker je pristranski, slovenski misleč uradnik. Nato so odgovorili slovenski listi: Dobro! Klin s klinom! Slovenski odvetniki, odklanjajte dosledno nemške sodnike! Slovenske stranke, zahtevajte slovenskih obravnav! Sodnik govori v jeziku naroda! Tak odpor se je začel z uspehom že na Češkem. Slovenci smo sami krivi, da uradi ne spoštujejo našega jezika, ker ga ne varujemo. Vsak uradnik na Slovenskem mora znati tudi slovensko, če je rodom Nemec. Čehi zahtevajo, da znaj vsak nemški sodnik tudi češko. Tu posnemajo le Nemce na nemškem ozemlju Češke, ki odklanjajo vsakega sodnika, ki ni rodom Nemec in ki ne zna dobro nemški. Kar smejo Nemci, to smejo Čehi, Slovenci i. dr. Sodnik mora biti pripadnik narodnosti propornih strank, Slovence sodi toraj le Slovenec! Slovenski odvetniki naj izvajajo brezobzirno konsekvence, končno že dosežejo Slovani povsod — celo v Gradcu! — svoje po ustavi jim zajamčene pravice! Klin s klinom! Koroško. Slovensko uradovanje sodišč. Koroški „Mir“ poroča, da je treščilo v nemškonacijonalni tabor, ker je prišla z Dunaja vest, da se dajo Slovencem pri sodiščih nekatere pravično koncesije. Sodnikom se namreč naroča oziroma priporoča, da slovenske vlogo rešujejo slovensko. Nemci zdaj kriče, da „se krši stara navada, da justično ministrstvo preveč zlorablja nemško potrpežljivost, da se zanese v sodišča jezikovna zmešnjava in da se bode pač izkušalo vtihotapiti v vsa koroška sodišča slovenščina." Tu se zopet jasno kaže blazni fanatizem koroških Nemcev. Justica ima zavezane oči in sodi pravico brez ozira na narodnost, socijalno stopnjo, na spol ali imetje. Justica ni politik strankar, zato so pred njo vsi ljudje enaki. Kako pa naj sodi sodnik, ako jezika stranke ne razume, ako ne pojmi ustnih, pisanih in drugih dokazov in obrazložeb? Sodišče ni torišče strankarskih zdražb, nego je svetišče, kjer naj najde vsakdo vso pravico. Za urade in šole imajo vsi narodi jezikovno enakopravnost zajamčeno po naši ustavi, ter se nam je pravica naravnost kradla od fanatičnih ali jezika nesposobnih uradnikov. Nič se nam ne daruje, nego daje le najprimi-tivnejša pravica. Koroški Slovenci so prav tako avstrijski državljanje, kakor Nemci, Italijani, Madjari i. dr. Pred zakonom smo si vsi enaki. Treba je le svojo pravico povsod pogumno zahtevati in ne odnehati, dokler se nam ne da, kar je naše po vseh postavah! Saj ne živimo na Turškem! v Crno-rdcce-zlate zastave v Celovcu in blamirani nemški šovinisti. Kakor je znano, je celovški občinski svet sklenil, da se za časa cesarjevega bivanja v Celovcu obesijo na yseh javnih trgih in občinskih poslopjih frankfurtarice v dokaz, da je Celovec predvsem ultra-nemški in šele čez dolgo nato tudi prav malo črno-žolt. Nemški šovinisti, ki so hoteli pred leti pred Bismarkom demonstrirati proti avstrijski državni ideji, so dobili prav od Bismarka samega dobro lekcijo. „Železni kancelar“ je na klobasanje celovških Velikih Nemcev odgovoril: „Hvala! Ko se pa vrnete v Avstrijo, sporočite moje udane pozdrave in izraze velespoštovanja svojemu predobremu cesarju, ki mu kličem: Hoch! Hoch! bloch!“ Ta lekcija celovških nemških fanatikov še ni izmodrila, in zopet so hoteli demonstrirati za Veliko Nemčijo proti našemu cesarju. Toda glej, celovški župan se ni upal izvršiti bedastega sklepa obč. sveta in tudi mestni stavbni urad je storil kolikor možno malo po želji obč. sveta. V ulici deželne vlade bi morale vihrati 4 frankfurtarice, a vihrali sta le dve, a še te je dal deželni predsednik odstraniti. Župan Neuner je slovesno protestiral, da se krši mestna avtonomija, a brez uspeha. Obč. svet je nato izvolil odsek, ki je imel vso afero pravniško preiskati, in glej, izkazalo se je, da sta bila župan in deželni predsednik menda dogovorjena, da se obesijo frankfurtarice tam, kjer jih cesar ne bi mogel videti, ter da je bila večina frankfurtaric le izsiljena. Pametni nemški Celovčanje so se razobešanju izzivajočih in izdajalskih zastav naravnost uprli. Tako je bilo baje v vsem Celovcu komaj 80 frankfurtaric izobešenih, a videlo se jih ni niti polovica. Odsek se je torej pridružil županovemu protestu proti vmešavanju vlade v mestno avtonomske pravice ter je obenem izrekel županu nekako grajo, da ni izvršil sklepa obč. sveta docela. Deželni predsednik je utemeljeval svoj ukaz, da se odstranita zastavi izpred dežel, predsedstva, s tem, da ima vlada skrbeti za mir in red ter da ne more dopuščati, da bi se izzivalo in da bi se razburjalo ljudstvo. Obenem pa je poklical magistrat na odgovor, zakaj je dal na hiši Družbe sv. Mohorja odstraniti slovensko zastavo. Tako so dobili celovški šovinisti dolg nos ter so se le iznova grdo blamirali. Družba sv. Mohorja šteje letos 79.146 udov, t. j. 2833 manj (največ sta zaostali ljubljanska jza 1633] in lavantinska [za 1292] škofija) od prejšnjega leta. Nazadovali smo torej, a vendar se jo skupno število Mohorjanov še vedno ohranilo na častni višini. Številka v družbenih „zlatih bukvah“, v katere se vpisujejo na novo vstopivši udje, je narastla od 267.164 na 273.535, torej je vpisanih 6.341 novih udov. 474.876 Mohorjevih knjig bodo torej letos romalo med Slovence! Če dodamo to število onemu prejšnjih let, pridemo do števila 11,275.810 knjig, reci enajst milijonov, dvestopetinsedemdeset tisoč, osem sto in deset knjig, katere je družba samo kot letna darila svojim udom razdelila od svojega obstanka sem. Pri tem pa niso všteta mnoga poznejša naročila, ponatisi itd. Dne 25. sept. seje začelo razpošiljati letošnje družbene knjige in sicer se odpošljejo po tej-le vrsti: 1. Amerika in Afrika, 2. Krška škofija, 3. Razni kraji, 4. Tržaška škofija, 5. Lavantinska škofija, 6. Ljubljanska škofija, 7. Goriška nadškofija. Poverjeniki naj takoj, ko dobijo „avizo“ za poslane knjge, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. — Bivši tajnik Rozman je odstopil, mesto njega je bil imenovan monsignor P odg or c. Na podlagi volilne pravice za koroški deželni zbor voli 11 veleposestnikov 1 poslanca, 506 meščanov 1 poslanca, 1322 kmečkih vo-lilcev 1 poslanca in 14.041 delavcev 1 poslanca. To se pravi: 46 meščanskih, ali 122 kmečkih, ali 1277 delavskih glasovnic tehta v koroški politiki toliko, kolikor tehta 1 veleposestniška glasovnica. Primorsko. V Trstu prirede slovenski umetniki slovensko umetniško razstavo ter so se vabila na umetnike že razposlala. Vendar je priredba razstave zavita še v nekako skrivnosten pajčolan, da ne vemo, kdo pravzaprav to razstavo priredi, kdo vabi in kdo razstavi. Izza kulis se čuje, da bo razstava nekaka slovenska Secesija, t. j. da razstavi svoja dela le nekaj umetnikov in da marsikak umetnik ni dobil vabila. Ponovi se pač zopet ista smešnost, ki se je kazala v Sofiji! To je križ z nami! Peščica umetnikov, a ta razbita na tri skupine, ki druga druge ne priznava. S tem se umetnost ne pospešuje, nego se umetnikom ubija veselje. Slovensko gledališče v Trstu pod vodstvom g. dr. Iv. Merharja in g. R. Knafliča še ni začelo svoje prve redne sezone, a že vživa veliko zanimanje. Vrše se pridno skušnje ter se pripravljajo dekoracije in kostimi. Pripravlja se več iger. S katero se začne, še ni določeno. Gotovo ne z nemško ali z italijansko. Doslej so dosezale v Trstu največje vspehe slovenske narodne igre s petjem. Zato se je angaževal tudi g. A. Verovšek, ki je baš v teh igrah na svoji višini. Kor se je gledališče ustanovilo predvsem za širše plasti naroda, naj bi se ostalo pri ljudski igri, kolikor največ možno. V drugi vrsti pa naj se goji slovanska drama, ki je v Trstu neznana. Le nikar prenaglih skokov, sicer ostane narod — zunaj! V istrskem deželnem zboru je bila dne 24. septembra predložena reforma deželnega volilnega reda. Ta osnova gre za tem, da potisne hrvatski in slovenski živelj za nedogledni čas v ozadje, dasi italijansko časopisje naglaša, da so Italijani v Istri Slovanom šli na roko do skrajnih mej. — Po novem volilnem redu se ima zvišati število izvoljenih poslancev za 9, t. j. od 33 na 42. Kuriji trgovske in obrtniške zbornice in veleposestnikov ostaneta nespremenjeni. V mestni skupnini se pomnoži število mandatov od 12 na 13. Splošna nova kurija bi naj štela 6 poslancev. Za vse kurije velja direktna in tajna volilna pravica. Dosedaj so imeli Italijani (razun virilistov) 21, Slovani pa 9 mandatov. Po novem volilnem redu bi imeli Italijani 24, Slovani pa 15 mandatov. Slovani, ki tvorijo večino t. j. dve tretjini prebivalstva, se s tako razdelitvijo ne morejo zadovoljiti. Gotovo je, da bodo hrvatsko-slovenski poslanci v Istri ta nestvor volilne reforme onemogočili, ker v Istri so drugačni značaji kot so slovenski go-riški klerikalci. „Krščansko misleče učiteljstvo“ na Goriškem se je sešlo v četrtek na ustanovni shod, na katerem naj se postavi temelj društva za to „krščansko misleče učiteljstvo" po vzorcu kranjskih „Slomškarjev“. Doslej se je sodilo, da je učiteljstvo na Goriškem kolikor toliko edino, da je le tuintam kateri, ki leze očito v robstvo. V resnici pa ni bilo tako. Med učiteljstvom je mnogo takih, ki na zborovanjih, pri posvetovanjih, v pogovorih pritrjujejo drugim, glasujejo za dobre sklepe, ali taki so le v družbi; kakor hitro so doma, pa so izpremonjeni. Mnogo jih je, zlasti v goriški okolici, ki so pristni klerikalci. Teh ljudi ni nič oviralo Gregorčičevo poniževanje pri Sv. Luciji, kjer se je grdo zaganjal v učiteljstvo (ko je učitelj predsedoval shodu!), da so glasovali za klerikalnega kandidata pri zadnjih državnozborskih volitvah. Sedaj hočejo imeti tudi svoje „krščansko“ društvo. Sicer jih ne bo kdo ve koliko, toda nekaj jih pa le bo. Le na dan, da bodo računi jasni! Skrit dvoobraznik je le vohun pri naprednem učiteljstvu, le škodovalec. Torej proč ž njimi! Ko se zjasni, potem bo napredno učiteljstvo lažje delovalo, kakor pa sedaj, ko visi neka megla nad učiteljstvom, da ne ve prav, kaj in kako. Razkol ne bo čisto nič škodoval, ampak le koristil. Bomo vsaj vedeli, pri čem smo. Nova Slovence žaleča pesem. Zloglasna „Unione Ginnastica“ v Gorici razpisuje natečaj za novo pesem, „canzonetta popolare", ki naj se izroči odboru do 15. oktobra t. 1. Kakšna mora biti ta pesem, so povedali rekoč, naj se nova pesem lepo pridruži oni „Marameo“. Torej nova pesem bo žalila Slovence! Goriški Slovenci se seveda ne menijo dosti za take laške neumnosti. Odvadijo jih hitro, da je ne bodo peli po mestu, kakor so jim dali hitro hudega vetra na „Marameo". Naj le pojejo Lahoni take pesmi! To je znamenje, da gre njihova moč v Gorici h koncu! Kranjsko. „Naš List" dela ljubljanskim Nemcem sive lase! Pomislite, pohlevni „Naš list,“ ki bi ga radi nekateri rojaki gledali le preko rame, ako pove svoje pošteno mnenje brez ozira na kakšno osebo, ta mladi „Naš list" ne daje spati ljubljanskim Nemcem! Mi smo tega vspoha veseli ter se bomo potrudili, da bo naš uspeh vedno večji. Graška „Tagespost“ je prinesla iz Ljubljano dolg dopis, ki kliče kranjskemu Ger-manstvu: „Pozor! „Naš list," najzagrizenejši sovrag Nemcev, postane dnevnik! Izpodbijal bo nemško trgovino in obrt ter delal dnevno za slovenske trgovce in obrtnike ter sploh za prospeh slovenskega narodnega gospodarstva! Hannibal stoji pred vratmi! Vsi na boj! Trara, trara!“ In še nekaj skrbi ljublj. Nemce. Boje se g. dr. Vinka Gregoriča kot živega vraga; ta „vrag" pa prevzame vodstvo nove stranke in novega dnevnika. Nam sicer doslej vse to še ni znano, a končno je možno tudi to. Dr. V. Gregorič že dolgo ni več politično delaven in klerikalec v istini ni bil nikdar. Danes je prav delaven za „zvezo prometnih društev“ in za hotel „Union," — za drugo se sedaj še ne briga. Dokazal pa je toliko energije in jeklene volje, da bi sodil ta marljivi mož v širši delokrog. Z „Našim listom" ni doslej v nobeni zvezi. Ali se razširi „Naš List“ v dnevnik, je vprašanje bodočnosti. Kar še ni, se še lahko zgodi, in potem bomo dajali „Tagesposti" še več povoda, bati se naše resnicoljubnosti brez vse surovosti. Novo predsedstvo „Slovenske Matice". Dne 25. t. m. si je odbor „Slovenske Matice" izvolil namesto odstopivšega c. kr. dežel, šolskega nadzornika g. Frana Levca novega predsednika, gospoda profesorja dr. Frana Ilešiča. Splošna sodba je, da si odbor ni mogel izvoliti primernejšega, sposobnejšega in marljivejšega moža za predsednika, kakor je dr. Ilešič, ki je ne le resen, modernočuteč in misleč pisatelj ter odkritosrčen Slovan, ki se ne boji vsake sapice, nego je tudi agitatorski talent prve vrste. Dasi vseskoz naprednjak, se odlikuje g. dr. Ilešič s finim taktom, da ne žali nikdar nobene individualnosti, ker zna uvaževati in spoštovati vsako pošteno mnenje. Zato proti dr. Ilešičevi izvolitvi ni bilo v odboru nobene — vsaj odkrite ne — opozicije. Skratka: dr. Ilešič je toleranten mož dela in inicijativnosti, ka-koršnega je bilo „Slov. Matici" treba, ako naj društvo vedno bolj uspeva ter napreduje v duhu modernega časa. Število članov in sodelavcev „Slov. Matice" se mora in more izlahka potrojiti, ako store odbor, poverjeniki in društveni predsednik vodno svojo dolžnost; s tem pa se pomnoži in poveča tudi število in kvaliteta društvenih knjig. Navdušenje, veselje in vztrajnost v delovanju za napredovanje društva pa zavisi v veliki meri od predsednikove osebe. Ako je predsednik mlačen, naveličan, brezbrižan in morda celo nasproten vsakej koristni reformi, potem seveda zadremlje in otopi ves odbor in vse društvo. Najlepši književni programi na papirju ne koristijo nič, ako se ne izvršujejo. V minolosti pa se je grešilo . . . Mi, ki zasledujemo dr. Uešičevo mnogostransko resno in plodovito delovanje ter smo se posebno razveselili zveze „Hrvatske in Slovensko Matice," ki se je sklenila v prvi vrsti vsled dr. Ilešičevega posredovanja, mi torej čestitamo „Slov. Matici“ k novemu predsedniku. Bližata se jubileja P. Trubarja in Napoleonove Ilirije, bliža se jubilej Bleiweisovih „Novic". Naj poskrbi novi g. predsednik, da se ne zamude, kakor se je poprejšnje čase zamudilo že toliko velikih in zgodovinskih in literarnih jubilejev! Naj se izvršuje v odboru sklenjeni in sprejeti literarni program „Sloven. Matice" ter naj se pridobe vsi naši prvi in najodličnejši znanstveni in leposlovni pisatelji, da delujejo složno in vztrajno v procvit našega edinega literarnega zavoda! A tudi na naše slikarje naj se ne pozablja več! Reorganizuje naj se tudi poverjeniški, precej zastareli aparat ter naj se vzkreše v vseh odsekih iskra novega, vspehov bogatega delovanja! Naj bi ne bilo omikanega Slovenca in zavedne Slovenke, ki ni član „Slovenske Matice“. 7—8 knjig leposlovnega in podučnega berila za 4 K je pač književno darilo v pravem pomenu besede. Poverjeniki, zganite se! Oficijalno glasilo nar.-napr. stranke. Piše se nam: In vendar se giblje! Sklepi zaupnih shodov narodno-napredne stranke so se začeli izvrševati. Pozno, a vendarle! Ni še prekasno, in mi se tega v imenu svobode in napredka veselimo. Ustanavljanje raznih izobraževalnih, pevskih in sokolskih društev po neprebujenih in nezavednih krajih in okrajih je bilo začetek. Slava! S prosveto k svobodi! Izobrazite rojaka, odprite mu oči in ušesa, dvignite mu dušo, pa bo začel sam misliti in soditi! Kdor pa sam misli in sodi, tisti že nima več mesta med mračnjaki in nazadnjaki. Neumnost, nevednost je naša najhujša sovražnica. Njej enaka pa jo gospodarska zaostalost, beda. Siromak ne more biti svobodnjak. Suženj je, uboga para, ki si ne upa niti prosto sopsti. Morda je nihilist, anarhist, vsekakor pa ne delaven za napredek-Zato nas veseli, da se je narodno-napredna stranka lotila tudi narodno-gospodarskega vprašanja. Le v tem znamenju je zmaga. In zdaj se govori, da dobimo oficijalno glasilo narodno-napredne stranke. Bilo ga je treba že davno. Ako bi ga imeli že vsaj pred 10 leti, bi se naše vrste ne bile med tem toli razredčile-Manjkalo nam je enotnega programa, vodnika, discipline. Vsi smo težili za enakim ciljem, 8 hodili smo razna pota ter se zato pričkali, včasih prav nebratovsko psovali in bili. In večkrat se je zgodilo, da nas je med takim pretepom prehitel sovražnik, ali pa smo celo sami pokazali cilju hrbet, ker smo bili disgustovani, žaljeni. Prečestokrat so pač igrale glavno ulogo osebnosti; mesto načel in programa smo videli le posameznike. Iz tega se je izcimil osebni kult in za njim osebno sovraštvo. „Naš list“ je bil prvi, ki jo naglašal potrebo jasnih načel in jasnega programa; „Naš list“ je bil prvi, ki je začel boj proti kultu in sovraženosti posameznih oseb. Napadali so nas, preganjali, smešili. Mi pa nismo odnehali. Organizujmo se, reformujmo od glave do udov in disciplinujmo sel Čast delu in vspehu, osebe pa so postranske važnosti. In zdaj se giblje vendarle. Organizacija ni svobodna sužnjost, disciplina ni svobodno si naložen despotizem. A mi rabimo skupnih ciljev, enotnih direktiv, enakih načel. Še bomo hodili razna pota in še bomo vporabljali razna sredstva, a naša pota se ne bodo križala, nego bodo tekla vzporedno, in naša sredstva ne bodo razdirala onega, kar so dosegla druga. Oficijalno glasilo stranke, ako se res ustanovi, naj bo izraz vsega zaupništva, ne pa ene osebe, odvisne od trenotmh simpatij in antipatij, odmev naj bo želja in direktive celokupnosti, ne pa posameznika. Mi torej pozdravljamo bodoče oficijalno glasilo narodno-napredne stranke kot znanitelja trdnejše organizacije in resne discipline. Župan Hribar narodno-naprednemu di- jaštvu. „Slovenec“ je obvestil slovensko javnost, da je sabljaško dijaško društvo „Sava“ odpovedalo županu in poslancu Hribarju svoje prijateljstvo in ga pozvalo, naj odloži častno članstvo „Save“. Še obširneje je o tem velikem dogodku poročal „Sl. Narod“ z opazko, da je „Sava“ izrekla g. dr. Tavčarju obenem zaupanje. Mi pa smo v zadregi, komu bi gratulovali in komu kondolovali. Zaupanje „Save“, ki ima morda zdaj le še enega člana s častno diplomo, t. j. g. Jurja Auerja ml., zaupanje tega slavnega društva ni karsibodi! Ker pa smo svobodomisleci, se čudimo nesvobodomiselnosti „Sa-vanov“ in pa njih uprav ženski ljubosumnosti. Župan Hribar je kvitiral odpoved ljubezni „Save" s predolgim „Poslanim“, v katerem je povedal na naslov „Savo“ in sploh slovenskih akademikov nekaj bridkih resnic. Poslanec Hribar piše, da je na shodu slov. narodno-radikalnega dijaštva v Celju rekel le, da mu vzbuja rešpekt ono slovensko dijaštvo, ki je nadomestilo nesmiselnost križevačkih Statutov in sabljaštva s pozitivnim delom za narod. To izjavo, ki ni imela osti proti nobenej dijaškej organizaciji, izrablja sedaj „Sava“, češ, da je Hribar njo neutemeljeno napadel. — Župan H. piše nato; „Meni se za navedeno svojo izjavo ni potreba sramovati. Da križevački Statut pomeni golo pijančevanje in da ne vsebuje nič etičnega, priznavajo implicite moji mladi prijatelji iz „Save“ sami; da je to pijančevanje kuga, ki nam je umorila že marsikak lepo razvijajoči se talent, je tako znana stvar, da bi bilo odveč dokazovati jo. Ako pa je pijančevanje že sploh obžalovanja vredno, velja to tembolje o pijančevanji med akademično mladino, kajti ono zamori vse ideale in ubije vsakoršno energijo. Živečih mumij pa mi Slovenci, ki moramo biti tako trd boj za narodni obstanek, ne potrebujemo, če je križevački Statut le golo posnemanje neke obžalovanja vredne hrvatske navade, katera pa v tem narodu na srečo začenja ginevati, ni sabljanje in menzurovanje nič druzega, ko opičje posnemanje burševskih navad in razvad. Skoro pri vsakem koraku, ki ga storimo, opletajo nas nemške šege in navado po petah, ali naj se res naša akademična mladina ne otrese te naj-nesmiselnejše ? Ako mladi moji prijatelji iz „Save“ trde, da sabljaštvo povzdiga osobni pogum in ustvarja značaje, vidi se, da so res — mladi. Značaje ustvarja le požrtvovalno delo za narod; za osobni pogum pa jo neobhoden predpogoj trdna volja in duševna energija, in to oboje se najsigurneje pridobi pri tem delu. Menzure pa obsojam tudi zato, ker so nekaka 0(igoja za dvoboje, ki so — naj mi to moji mladi prijatelji iz „Save“ zamerijo ali ne — skrajni od srednjeveškega viteštva, katero se num dandanes vendar tako smešno zdi, pode- dovan nesmisel. Nič nam zavrgljivost dvoboja ne more bolje dokazati, ko slučaj Puškina in Lermontova.“ Končno piše g. Hribar: „Očitate mi, da simpatizujem z narodno-radikalnim di-jaštvom. Zares, in ni me sram tega. To dijaštvo vidim pri narodnem delu. Poleg tega simpatizujem tudi z narodno-naprednim dijaštvom, ki se — kar se narodnega dela tiče — postavlja popolnoma na stališče narodno-radikalnega dijaštva, poleg tega pa že sedaj svoje pristaše pripravljati namerava na politično delovanje v smislu narodno-naprednega programa. Vem dobro, da ni daleč ona doba, ko se morate združiti ti dve struji slovenskega dijaštva, ker sta si presorodni, da bi ostali ločeni. Ali bode res posnemanje nemškega burševstva zadrževalo tudi Vas — bivše moje prijatelje iz „Save“ — da se jima pridružite?“ Slovenski radikalizem. Opažati je v naprednih slovenskih slojih poglobljenje narodne ideje, in vprav večjega razumevanja in doslednega izvajanja naprednega principa nam je živo treba v dobi, ko se giblje vse politično življenje v Avstriji, zlasti pri Nemcih v znamenju skrajnega nacijonalizma. Alpski Nemci prirejajo shode in stavijo vse moči v dosego svojih pretiranih zahtev po popolni nadvladi v alpskih deželah. — Sudetski Nemci zahtevajo, da se ima Češko razdeliti po narodnosti, in da se imajo na češkem ozemlju nastavljati samo nemški uradniki. Povsod vidimo znake nemškega prenapetega nacijonalizma in fanatičnega sovraštva napram Slovanom. A vrhutega še avstrijska vlada stoji zmerom na strani Nemcev, dela kompromise v njihovo korist, a Slovane zapostavlja, in zlasti pri nas je vedno njen princip škodovati in prikrajšati Slovence. Zato moramo poostriti svoj narodni čut, skrajni radikalizem je edino sredstvo, da odbijamo vsaj najkrivičnejše nastope in zahteve Nemcev v našo škodo. Tembolj občutimo v tem hipu, kako brezdomovinsko in podlo nastopa Kranjski klerikalizem, ki se veže na oduren način s kranjsko nemško birokracijo v ponižanje in oškodovanje slovenske Kranjske. Seveda kranjski klerikalci niso norci, da bi očito izpovedali svoja izdajniška načela, ampak gredo hinavsko na delo, in s tem toliko laže in huje škodijo slovenskemu narodu. Govore in pišejo, da jim je za napredek slovenskega gospodarstva, trgovine, industrije, a v Ljubljani napovedujejo bojkot slovenskim narodnim trgovcem in obrtnikom, govore in pišejo za slovensko šolstvo, na ljubljanski L gimnaziji so tako zamotali ravnateljsko vprašanje, da je žalostno, kako nam je vlada razbila ta zavod. Govore in pišejo za procvit in moč slovenske zemlje, na štajerski jezikovni meji prodajajo slovensko zemljo najhujšim nemškim nacijonalcem! Škof Bonaventura ima na svojem posestvu v Gornjemgradu v službi same Nemce in dela s parno silo za ponemčenje slovenske zemlje, a na drugi strani je založil grško slovnico v slovenskem jeziku — samo zato, da siplje pesek v oči. Hinavstvo in sleparija vzdržuje kranjske klerikalce 1 Slovensko gledališče. Gledališka sezona se je otvorila 2. t. m. s hrvatsko dramo prof. Milana Begoviča „Gospa \V alewsk a“. Hrvatski pesnik je podal tu stihovano dramo iz zgodovine Poljske za časa prihoda Napoleona I. med Poljake, hrepeneče po svobodi. Lepa gospa Walewska upa, da s ceno svoje poštenosti kupi rojakom svobodo. Žrtvuje se seveda zaman; Napoleon ni bil naiven fantast ter je stopal dalje preko ženskih src in moških trupel. Gospa Walewska je torej dokaj naivna idealistka, in njena tragedija resnemu mislecu ne vzbuja občudovanja, pač pa sočutje. Drama z mnogoštevilnimi zgodovinskimi osebami zahteva mnogo izvrstnih igralcev. Pri nas jih, žal, nimamo. Te osebe sami so knezi, grofje, visoki častniki in dostojanstveniki najfinejših manir. Pri nas jih igrajo diletantje in člani opernega zbora 1 Dejanje se godi v razkošno bogati okolici, — a razkošje na našem odru I ? Uprizoritev te drame je bila torej v danih razmerah skoraj nemožna in pre-težavna. Poizkus pa se je posrečil vsaj zadovoljivo, ako se upošteva vse. Ker se je delo tudi zelo skrajšalo (zlasti II. dejanje) in se je osredotočilo le na par glavnih oseb, smo dobili na oder sicer le zelo oskubljeno dramo, ki pa se je igrala dosti dobro. V prvi vrsti je omenjati go. Z. Borštnikovo v naslovni ulogi, dalje g. Dragutinoviča v ulogi njenega soproga in novega ljubimca g. Haasena, ki bo imel za g. Taborskim težko stališče, a je s svojo rutino odnesel lep uspeh. Ostale vloge so le epizodi-stične. — V petek, dne 4. t. m. se uprizori opera „ Manon “. Družba sv. Mohorja je imela letos 79.146 udov, t. j. 2833 udov manj ko lani. „Slovenec“ pripisuje krivdo tega nazadovanja dejstvu, da letos ni med družbenimi knjigami — nobenega molitvenika! To je bedastoča! Molitvenikov ima vsak družbenik vsaj že en ducat, sicer pa so mu na razpolago za par vinarjev še razni molitveniki prejšnjih letnikov družbe. Kdor hoče imeti molitvenik, ga dobi nemudoma. To ve „Slovenec“ prav dobro, vendar pa tako nespametno hujska proti zahtevi vseh razsodnih Iju-dij in dokazovanju vseh objektivnih kritikov. Sicer pa je izdala družba vzlic temu tudi letos dvoje pobožnih knjig, namreč „Zgodbe svetega pisma“ in Seigerschmiedovo knjigo o veri! Ali to še ni dovolj? Kaj če bi se poizkusilo izdati enkrat vseh 6 knjig družbe s čisto molitveniško in cerkveno pobožno vsebino? Poizkusite! Morda vam potem priraste mahoma 100.000 novih udov! — Vzrok nazadovanja bo pač odpadanje inteligence, pa izseljevanje, beda po nekaterih krajih, večja draginja in deloma tudi mlačnost nekaterih poverjenikov! Ali pa ne nekoliko tudi zagovednost nekaterih neduhovitih duhovnov, ki so se zgražali celo nad lepo povestjo Iv. Lahovo? Ti ljudje se pač že bližajo kretenstvu! Nadejamo se, da bo novo tajništvo bolje razumevalo resnične potrebe našega ljudstva, kakor prejšnje, da bo znalo pridobiti več dobrih sotrudnikov in sotrudnic ter da bo zavladal poslej v pisarni red, ki ga doslej ni bilo! Potem se število udov zopet dvigne. Sicer pa je en vztrajen ud vreden več ko pet nevztrajnih. Ali bi se ne dalo pri družbi poskrbeti tudi nekaj dela našim umetnikom? — Estetska izobrazba naroda je tudi silno važna zahteva napredujočega časa, gospodje! Umrl je po dolgotrajni bolezni g. Josip Pavšek, uradnik „Slavije“, nekdaj sloveč pevec in priljubljen tenorist slovenske opere. Pokojnik je bil eden najagilnejših agitatorjev, kar jih je imela nar. stranka pri bojih z Nemci in s klerikalci za ljublj. obč. svet. Pri zadnji volitveni borbi za ljubljanski državnozborski mandat se je dal ohromeli in od kapi zadeti pokojnik vzlic silnim mukam pripeljati na volišče, da je glasoval napredno. Najlepši spomin vrlemu slovenskemu pevcu in zavednemu narodnjaku ! Slovensko obrtniško društvo v Ljubljani so je bavilo te dni z vprašanjem p o-mena trgovske in obrtne zadruge, člani društva prirede več sestankov, da se med seboj spoznajo in pogovore o zadevah, ki jih bode predsedstvo društva uvaževalo, ter zasledovalo na pristojnih mestih. Raznoterosti. Ameriški Slovenci. V mestu Rosaria de Santa Fe v Argentiniji (južna Amerika) so osnovali tamkajšnji Hrvati in Slovenci skupno društvo, ki ima zlasti namen podpirati naši šolski družbi. Tolstoj delavcem. Jasna Poljana, bivališče velikega ruskega pisatelja in filozofa, je Meka, v katero zahajajo najvišji gospodje in tudi najpriprostejši težaki. Nedavno sta prišla k Tolstemu dva ruska delavca prosit sveta, ali naj hodi delavstvo po že pripravljeni poti in sploh kako naj ravna nadalje. Eden izmed delavcev je razlagal Tolstemu z naj večjo vnemo ideale socijalne demokracije ter slikal njene velike vspehe tudi v Rusiji. Grof Tolstoj je pazno poslušal, potem pa je odgovoril: „Slaba je vaša stvar, gospodje socijaldemokrati! Saj ne prihajate nikdar od prave strani, tudi ste se preveč oddaljili od narave. Poglejte vendar, kako se v njej vse razvija! Poglejte vendar cvetlico: kako si izvoli potrebna tla, raste potem počasi in polagoma iz semena, razvija liste in se počasi razraste v lepo in zdravo rastlino! Vi pa hočete vse naenkrat! Nagnetli ste se po mestih in tovarnah in od tukaj hočete hitro obrniti vse dosedanje življenje. Tudi za kmeta se brigate malo, dasi tiči v njem največja moč. Olovek se ne sme ločiti od narave in zemlje. V tem obstoji vsa resnica. Dajte kmetom zemljo, osvobodite njegovo delo suženjstva, in vse življenje se izpremeni. Potem se izboljša tudi žitje delavcev. Vedno le kričite: »Proletarijat, proletarijat!* pa vendar ne izboljšate življenja niti za prst široko.“ Mehaničen obraz. Francoski minister dr. Delair je predstavil članom francoske akademije za medicino v Parizu moža, ki ima ponarejen ves spodnji del obraza, namreč brado, spodnjo čeljust, gornjo čeljust, ustnice in nos. Obraz mu je namreč raztrgal nepreviden strel. S čudovitim mehanizmom so mu vse te dele umetno ponaredili, da mož lahko žveči hrano ter na par korakov sploh ni poznati, da nima pristnega obraza. Seveda nosi umetne brke in brado, s čemur so falzifikacija še bolj pokriva. Mehanizem sestoji iz štirih delov, ki si jih lahko mož sam razloži ter jih vsako jutro v umivalniku z vodo in milom opere. Ne oblizujte znamk! Večina ljudi ima navado, da znamko oblizne, predno jo pritisne na pismo. Zdravniški listi resno svare pred to nevarno navado. Ne le da so znamke na zadnji strani gumirane z lepom, ki je za želodec nevaren, na tem lepu se tudi prijemljejo razni bacili, ki jih z oblizovanjem znamke človek prenese na svoj jezik, v slino, požiralnik in v pljuča. Tako se zanese mnogo bolezni v človeka, in žal, da je med temi boleznimi večkrat tudi tuberkuloza. Zato ne oblizujte znamk, ki zanašajo v telo razne bacile in provzročajo bolezni ust, pljuč in želodca! MARIBOR * Karčovin 138 LAMPRECHT ml Zavod svetlobnega slikateljstva in tovarna teh potrebščin se priporoča za izdelovanje slik Zm jotografičnih potrebščin posebno se opozarja na svetlobno občutljive plošče v korist družbe sv. Cirila --------------------- in Metoda v Ljubljani. --------------------- Najboljše delo, delu ae primerna cena! j* . g Suoji k svojimi A M I Zahtevajte cenik! ssaassJaesssässsässässKssEfissäs i EassJSBsseassasBasEsssasst üiüfSEil ^ n i s-it i-«> j i 5^ bSkS Vfaßgi LitejU la za vse mogoče namene ------- no samo za industrijo, marveč tudi za vsako šivanje v družini, morejo so naročati samo pri nas. Pazi naj sc, da se Naše prodajalne sc nakupuje samo v naših vse poznajo po tem prodajalnah. znamenju. ECranj, Glaimi trg 892. Podružnice u vseh večjih mestih. Singer do. Bolniška družba n šivalne stroje V hlannhninn IIVJ17PVüniP ! Vsi 0<1 l,rusil1 trgovin s šivalnimi stroji pod imenom „Singer“ po-I LiluyUIIUtllU tliflüullliiju i mijani stroji narejeni so po nekem našem starejšem zistemn, ki za našimi novejšimi zistemi druž. strojev v konstrukci ji, zmožnosti in trpežnosti daleč zaostajajo. «saassag^s^SKSSsssoas^css b ssassasfiassas^ssarcasBas! Prosveta. Leposlovna knjižnica: Ponižani in razžaljeni. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. To je že četrti obširni roman svetovne literature, ki ga je izdala „Katoliška bukvama" v Ljubljani. Dostojevski] je velikan-pisatelj, kakoršnih ima svet malo; njegovo ime in njegova širokozasnovana ter psihološko globoko zamišljena dela pozna ves naobraženi svet. Dostojevskega romani so odprte knjige ruskega proletarstva in ruskega naroda sploh. V njih čitamo ruske razmere, rusko resnično življenje tedanjega časa. Dostojevskemu narodni kolorit ni samo okvir, nego malodane bistvo. Nastopajoče osebe v njegovih delih so pristno ruske in pristno ruska je njegova divjetemna ter trpka domišljija, ki se najrajše potaplja v grozo in strah in slika uprav ženijalno najbolestnejše utripe človeškega srca. Roman „Ponižani in razžaljeni" ni najboljše delo Dostojevskega; vendar pa je visoke literarne vrednosti in je velezanimivo že zato, ker je baje povzeto iz resničnega življenja. Dejanje se živahno razvija in značaji so krepko orisani. Vvod je zanimiv. Prevod je dober, samo da je tupatam nekoliko površen ter bi bil jezik lahko malo bolj uglajen. Tiskovnih hib pa je ogromno! Kaj dela uredništvo?! — Veseli nas, daje v zadnjih časih na slovenskem slovstvenem polju tako živahno gibanje ter da se izdajajo v dobrih slovenskih prevodih tako velika in znamenita dela, ki bodo gotovo tudi razvoju slovenske literature na korist. Roman obsega 501 str. ter stane broširan 3 K, eleg. vezan pa 4 K 20 h. Dobiva se v vseh knjigarnah. fcka cesta 2. ft'J.&d:“' ■' ^*'•*••• •>*;y-'■ tfilšerieve ulice 5. aasaß^ii Prva kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani Z MIARBINEIto»! - päane so roep^okosijji^I! Klavirji, harmoniji, tudi samoigralni, električni. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi na posodo. Ugiaševanja in poprave se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene. Petletna garancija. Prepričajte se osebno. iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani ! FoMnitavSpljein Ljubljanska kreditna banka MrožnicnCelovcu fc Delniška glavnica: ~~ v Ljubljani j 2,000.000 K Rentni davek plačuje banka sama. obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga M If 01 po 4> \2 jO Sprejema zglasila za subskripcijo deležev „Hotelske družbe z o. z. Triglav“ po K 500 —, 1.000 —, 5.000 — in 10.000 —. Res. fond: 200.000 K Rentni davek pl»* čuje banka sama. Zakonito zavarovano. Vsako ponarejanje kažnjivo. Edino praVi je le Thierrg-je» balzam z zeleno znamko z nuno. 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.—. SiTj-jem cenlilolijsko mazilo za vse še tako zastarane rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3.(JO. Razpošilja le proti predplači ali po povzetju. Obe ti dve domači sredstvi sta kot najboljši splošno znani in svetovno slavni. Naročila je nasloviti na Lokam 1 lorry v Frepaili pri lopi Slali. Dobiva se skoro v vseh lekarnah. Brošuro s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko. „Lira-kolesa“ Allein echterBalsam Ml rftf Schutztnttl-ApothcJu tf#s A.Thierryin Prepreda ki OchlUch-SlittrtrtmiL Najboljši čzzdslck Najnižje cene 3 letno jamstvo. Pošlje se takoj na poskušnjo. Colnino prosto od avstr, razpošiljalnice. Cenik zastonj. Zastopniki se iščejo. šliihiar-di Ladewig, P r e b* z Sana (prov. Brandenburg), poštni predal štev. 235. Pokornost vzbujajočo novost! Poceni! Praktično! Na vsako sprehodno palico se lahko natakne Daljnogled — 50 knatno povečanje. Pošilja po povzetju: Henrik Weiss. Dunaj, XIV./3, Sechshauserstrasse 5/23. Naročite takoj to Vas bo razveselilo!1 Jl-aiua». w A. 03 jj «3 J lur el S j S.3 J&nTL~ 1 komad samo 2 K, 3 komadi 5 K 50 v. Steckenpferd-Lilijino mlečno milo Bergmann-a & Go., Draždane in Dečin ob Labi jo in ostane glasom vsak dan dohajajočih priznalnic najvspešnejšo izmed vseh medieinalnih mil zoper pege, kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožne polti.- Na prodaj komad po 80 vinarjev v vseh lekarnah, drogerijah, trgovinah s parfumerijami in milom in v brivnicah. šivalni stroji so najboljši za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo. Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in nazaj. ! Krogljasto ležišče ! Glavni zastopnik Fr. TschitrekeS Ljubljana * Kočevje 'S Mestni trg 9. v g-radu. P 56 itrezskr-bn#» družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjonju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, postnih znamkah ga. A. Kaupa, Berlin S. W. 21iS Gindenstrasso. 50, Žene 1 Ako trpite na zastajanju krvi ali na podobnih boi lozuih, pišite pod naslovom: I‘. Ziervas, Kalit 245 privolu ob Kerni. Nekaj izmed več sto zahvalnih pisem: Gospa B. v W: pišo: „Najtoplejša zahvala, Vaše sredstvo je učinkovalo že po o dneh.“ Gospa L. v M. piše: „Vašo izvrstno sredstvo bom vsakomur priporočala, ga meni no sme nikdar zmanjkati.“ Arhitekt S. v M. pišo: „Za izvrstno in točno postrežbo moji ženi so Vam iskreno zahvaljujem. Učinek 80 jo pokazal žo po 3 dnevni vporabi popolnoma in vso se je izvršilo brez bolečin.“ Proti vjioslatvi 1 marke (K 1’20, tudi v znamkah) Razpošiljam knjigo: „Motenje perijocle“ (Die Störungen dur Periodo) od dr. med. Lewis. Prospekt zastonj, poštnino Je Plačati. 1 SlmmliUU> (lATinj sit o) Priporoča izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah Iv/l------------------------------------- j Registriran vzorec. Bajna iluzija 2 Oblastveno varovano. P®" ftajlepši kras božičnega drevesca, ki bi ga no smela pogrešati nobena krščanska družina, jo moje izboljšano briljantno angel zvonilo za božično drevo št. 1 popolnoma iz kovine s 5 pozlač. angelci, 30 cm visoko. Garantira se za funkcijoniranje. Pritrdi so lahko takoj na največje ali na najmanjše drevo s preprostim nasajonjem. Postavljeno na mizo so rabi lahko tudi za namizno zvonilo. Postavljeno na toplo poč funkcijonira tudi brez prižganih sveč. Gorki zrak troh prižganih sveč vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni betički pa udarjajo na troje zvoncev in blagozvočno, srebrno-čisto zvonenjo zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K P50. 3 kosi K 4.25, 4 kosi K 5'50, 6 kosov 8 K, 9 kosov 12 K, 12 kosov 15 K, 24 kosov 2!) K, 36 kosov K 43.50, 50 kosov K 58-—, 100 kosov K 112-—. Št. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno in posebno fino. ponikljano, s sukanimi stebriči za zvonce in 3 prekrasno žarečimi srebrnimi lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kartonom in navodilom vred 2 K. 3 kosi K 5-50, 4 kosi K 7 25, 6 kosov K 10 50, 9 kosov K 15'50, 12 kosov K 20 ‘25, 24 kosov K 39.50, 36kosovK 57-50,50kosovK77-50, lOOkosovKISO. Siajircovejši steki, nakit za božične» drevesce. 12 kosov sort., skrbno zavitih v karton, po velik, in izvršitvi po K —-40, —'60, —'TO, —'80, P—, P20, 1'50, 2'—. 6 kos. v kartonu, po velik, in izvršitvi po K —-75, — 90, 1'—, P20. Lametta, angeljski lasci, srebrni ali zlati, kuvert K —10, žica za orehe 100 kosov K —'20, verižice iz steki, kroglic, 1 in pol do 2 metra dolge, po velik, kroglic K —-90, —'95, P20, P40. Svečice 24 kosov v kartonu K —-50, večje, 15 kosov v kartonu K —'58, držaje! za sveče, tucat K —-50. fjnyjpna n o [ni o rjo Vsak p. n. kupec, ki od 1. sopt. do liUfilulIll iluljl (1UU. 30. nov. pismeno naenkrat naroči za najmanj 40 K blaga, dobi zastonj za božično nagrado alarmno budilko št. 4343 s po noči svetlečim se kazalnikom in pa koledar za 1. 1908. Zsxmena. dovoljeno, oli denor noasoj, torej fcjress risciko! Pošilja se po povzetju ali denar naprej. Najpripravnejo se naroča na odrezku poštne nakaznice. Neobhodno jo potrebno, da so pri naročitvi opomni, ali naj so pošlje blago po povzetju ali če je denar odposlan po nakaznici. Tudi je v korist vsakemu naročitelju, da naroči, čim le mogoče, blago že pred 15. decembrom, ker pošta po 15. decembru zaradi hudega navala ne more dostavljati tako hitro, kakor ob navadnem času. — Naslavljajte naročbe zatorej pravočasno na naslov: 5 kron pristna Roskopf patentna remontoirka na sidro švicarskega sist. z masivnim solidnim švic. kolesjem na sidro in zaščito za gonilno vzmet, pristno nikl. okrovje z varstv. plombo in šarnir-skim pokrovom, ovalnim robom, 36 ur idoča (ne gre samo 12 ur), okrašeni in pozlač. kazalci, najnatančnejše reguliranje in Sletni garancijski list, kom. 5 K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalcem 6 K, 3 kosi 17 K. Bogata Izbira v aio)em glavnem katalogu. Št. 7223. Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, saflan, mnogo prostora za drobiž, 4 predeli, notranja zapora na vzmet, niklj. zunanja zapora, 9 cm dolg. 6 cm šir. K 1-50. Št. 7202. Cena dobra denarnica iz enega kosa močnega, gladkega usnja zga-nena, la zaklopci iz govedine, 4 predeli in vizitje, 3 zapore, 9 cm dol., 6 cm šir. K 1-35. Boljše denarnice po K1-85,2-10,2-80,3-10, 3-50, 3-80, 4-20, in više. Prosim, zahtevajte katalog. Prva Ivornica za are v isto, Jan SConrad ||§ c. in kr. dv. dav. v islu sl. 1945 na deškem. Zahtevajte moj najnovejši glavni katalog s 3000 slikami, ki vam ga takoj pošljem zastonj in poštnine prosto. r r'- S registrovana zadruga z neomejeno zavezo > Ustanovljena leta 1882 V Ljubljani Ustanovljena leta 1882 —J Podrejena skontracljl „Zadružne zveze" v Celju Telefon štev. 185. na Dunajski cesti št. 18, na Vogalu Dalmatinovih ulic oljrestutjc hi-ai-iilne vlo^c jjo Poštno-hranilu, urada | / @ j štev. 828.406. /g /(fj brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. l{radn<3 uro od 8. do 12. m od 3. do U. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom branilničnega urada. Denarni promet K £>0,486.035’H4 TJ pravno premoženje U metake posojilnice 31. dec. iÖÜd Stanje hranilnih vlog K MjOGM^äö . K g|s325.72B-62 Was'ireost birsssišlBsžb tySog Je •Sucli asajajmöeua po zads^užnikaBi. Posojuje na zemljišča po 5'/40/0 z V/,°i0 na amortizacijo ali pa po ö'/i'/o brez amortizacije; na menice po 0'J/o- Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glođe amortizovanja dolga. A r JY(odna irgovina Pavel P/[agdić, /Ljubljana, Prešernove ulice 7. iSKä Priporoča: Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice. Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine. Jabots, Fichus, damski ovratniki ------------ in kravate.---------------- Svilnati in baržunasti trakovi, Pozamenterija, porte in žnore, resice, krepince in žnoro za tapetnike. * Krepi in flori za žalovanje. * Zlate in srebrno resice, čipke in žnore. i-» er p e iz svile, Sipk in volne. Nogavice 3a dame, dekleta in otrobe. Jopice, hlače, otročje perilo in odeje za vozičke. Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka. Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Gumbi in različne igle. Priporoča : Različne podloge in potrebščine za krojače in šivilje. Idrijske čipke, vezene čipke in vložki. Pajčolani za neveste, mirtovi venci. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke. Modrci in potrebščine za modrce. Glace rokavice in rokavice 3a uniformirance, pletene, letne in 3imske rokavice. Kopalno perilo, dišave, milo in nstna voda. Krtače za obleko, glavo in zobe. Razna narodna pletena in vezena ročna dela. Priporoča: Srajce za gospode in dečke, spodnjo hlače, ovratniki, zapestnice, naprsnike in žepne rute. Pravo Jagrovo normalno perilo, tricot srajce, jopice in hlače. Mrežaste in potne jopice, srajce, čepice in pasovi za šport. Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje. Kravate, gumbi za manšete. Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice, dokoienice. Ogrevalci za kolena, meča, prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratni robci. Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice in drugi domači narodni izdelki itd. ^.'.c5!g-^&dg=gr5ggK^5g^g5f=rgKgsrg Gospod I Berite novice, ker so za Vas važne in koristne. UflJT* Jaz razpošiljam po povzetju od K 12'50 jedno krasno dobro in moderno opravo, katera obstoji iz sledečih stvari: jodna fina bela ali barvastasrajca št. ? —jedne dobre spodnje hlače, jedna lopa spalna srajca, 1 ovratnik po želji, 1 krasno kravato, 1 par trpežnih nogavic, 1 močno brisalko, 1 izvrstno naramnico, 3 dobre žepne rute, vse v eni škatulji lepo aranžirano. Razpošiljam z obratno pošto. Kar ne ugaja, vrnem denar nazaj. Fran Čuden v Ljubljani ^ V Prešernovih ulicah - Urar - ji ^ Delničar tovar-nište Me „UNION11 za izdelovanje iiajčop ur v Švici trgovec i Mino io srelirnino. Eksport. i Fcniki zastonj in poštnine prosti. y^Kot zanesljivo uro priporočam posebno „Union“^ ishneider $Vsrovšck k kp v Ljipi Trgovina z železnino in stroji na debelo in na drobno. Ljubljana, Dunajska cesta 16 priporoča se za dobavo železnine vse vrste, zlasti: orodje, stroje in motorje za rokodelce, okove vse vrste za stavbe in pohištvo, traverze, cement itd. Opozarjava na Hitro in točno postrežbo! Nizke cene! v Šelenburgovih ulicah št. 5 priporoča eleplne oblele po meri -v- iz pristnega angleškega blaga, ^ Priporoča svojo zalogo izgotovljenih oblek, plaščev iz tirol. nepremočljivega ledna. Najsolid. postrežba. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim Itd. Najbolj, kosm. zobo< čistilno sred-stvoj ^ ^ _ Izdelovatelj O. 5eydl Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. 7 Slovenci spominjajte se podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi! -d -C- 'C ■ C' <® Anton Turk # knjigovez in založnik v Ljubljani na Dunajski cesti priporoča: --------- IVAlljiĆllil l Ravnotara zamorete kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete. sm Velika zaloga zlatih in srebnili žep' hib ur, stenskih ur, vsakovrstnih optičnih predmetov. Zlatnine in sre' brnine. Cene nizke. Ccnovniki zastonj in Iranko. Fr. F. Zajec, Ljubljana, m ir9 © Julija Štor 6] v Prešernovih ulicah štev. S. poleg Mestne huanilnice ----------Naj večja zaloga.-----— wl, ženskih in olročfli čevljev • iz najboljših tovaren, domačih in tujih. Turistom priporoča pristne gojserske gorske čevlje Zmerne cene. ^ Solidna postrežba. L£}c—-----------------------------3 0 Ljiljana, Prešernove elite Največja izbera izgotovljene obleke za gaspode, dame in oireke. Drogerija ANTON KANC Ljubljana, Židovske ulice I. priporoča: drogve, kemikalije, ustne vodo in zobni prašek; redilne in posipalne moke za otroke, dišave, toaletno predmete, fotogra-fijske aparate in potrebščitne, obvozila sredstva za desinfekcijo, pase in vosek za, tla, čaj, rum, konjak, mineralne vode in soli za kopel. Zaloga karbida. Oblastveno koncesijonirana prodaja strupov. Kupuje vsakovrstna zelišča (rože) semena, korenine, cvetje, lubje itd. Priporočajte povsod ,Naš List’ Ustanovljeno leta ■ 32. S”: oljnate barve zmlete s stroji naj novejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po flnosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah P^dolf }(auptmann v /Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, ---- laka in steklarskega kleja. - Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. 0 a. p u. p S P a o w 3 0 • llustrovani ceniki dobe se brezplačno. \3 ,g!FB©x£fi fotografičon aparat, s katerim ografira vsakdo brez da bi s e,j kaj učil. S tem aparatom so avljajo podobe v velikosti 6X^ c g stane eleganten s kompletno opr0 ^ navo dilom samo K 6’—• ja po povzetju H. Weiss, l),lB [V/3. Sechshauserstrasso 5/110- Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax v Kamniku. Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku-