ZA IZBOLJŠAN JE LISTA Mm Vat« **r« valj«. r«alt, ki fm pripf<»ralr lila« Kariia" ali cs fri4aMlt >» imrtiiillua. Vua b% W«»ir-krr »!«• mu odprti fwt k um IqKwu ft it m. :: :: GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. ! POZOR. NAROČNIKI. . - Niru^nikmn uiuiuuijamo, da vrf u« pošiljamo potni i I Ta poslano naročnino. Za dostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta je naročnina plačana. U p r a \ a. TELRPffOME: (MleNea .V-1242 Kulm-d as S^mnd Clais Matter Srpifnilirr tisi, 1JHI3 at the Post Office ht New York, X. V., under Art of Congress of .March 3rd, 1879. ADDRESS: 216 W. ISth ST., NEW YORK No. 42. — Stev. 42. -------------- NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 21, 1936 -PONEDELJEK, 21. FEBRUARJA 1938 Volume XLVL — Letnik XJ-V1. ERZAHTE HITLERJEV IN MUSSOLINIJEV NASPROTNIK. ANGEŠKI VNANJI MINISTER EDEN, JE ODSTOPIL Govor nemškega kanclerja je presenetil vso svetovno javnost. — Hitler je obljubil skrbeti tudi za Nemce, ki so podaniki drugih držav. — Hitter •c povsem strinja z Japonci ter odobrava zavoje van je Abdsinije. — Kriza v angleškem ministrstvu. — Najbolj goreč zagovornik Lige narodov je odstopil. Včeraj je bil svet priča dveh dogodkov, ki utegneta imeti odločilen vpliv ne samo na evropsko, pač pa tudi na svetovno politiko. V nemškem parlamentu je imel nemški fuehrei Hitler tri ure trajajoč govor, v katerem je precej natančno pojasnil, kaj hoče, kaj želi in kaj namerava doseči sodobna Nemčija. Hitler je govoril odkrito, brez ovinkov, trpko ir« odločno, ne oziraje se ne na levo, ne na desno. In v času, ko je Hitler utemeljeval svoje nazore, je dospela iz Londona vest, da je odstopil angleški vnanji minister Anthony Eden, veliki zagovornik Lige narodov ter odločen nasprotnik Hitlerja in Mussolinija. ' Ministrski predsednik Chamberlain je sprejel njegovo resignacijo. Z njegovim odstopom je Hitler dosti profitiral. Med angleškimi diplomati nima več nobenega resnega nasprotnika. Dokler je bil Eden na svojem mestu, je bilo dvomljivo, da bi mogla nazijska Nemčija vsiliti Angliji svojo voljo, zdaj, ko ga ni več, pa bo šlo vse kolikor toliko gladko. V svojem govoru se je Hitler predvsem zavzel za Nemce, ki "niso tako srečni", da bi živeli v o-krilju Nemčije, ampak so raztreseni po drugih deželah, kot naprimer po Cehoslovaški, Jugoslaviji ;n drugod. Svečano je obljubil, da bo, če ne bo drugače, z orožjem preprečil zatiranje teh nemških narodnostnih manjšin. Veliki Britaniji je povedal v lice, da lahko živi z Nemčijo v miru, če ji vrne bivše nemške kolonije, ki jih je dobila po versaillski mirovni pogodbi. Glede Avstrije je rekel: — Z veseljem vam moram povedati, da smo se v zadnjih dneh sporazumeli z državo, ki nam je v mnogih ozirih jako blizu. Zajamčili smo si njeno sodelovanje v političnem, osebnem in bistvenem pogledu. Zanimiva je Hitlerjeva pripomba glede položaja na Daljnem iztoku. — Japonska se bori proti boljševizmu in s tega stališča moramo njeno borbo odobriti. Nekateri se boje japonske zmage. Jaz se je ne bojim. Japonska zmaga bi bila za svet in za civilizacijo dosti manj nevarna kakor pa zmaga boljševizma. Po njegovem mnenju bi Italija dosti prej zmagala v Abesiniji, če bi ne imele druge države svojih prstov vmes Moč, ki si je pridobil v Nemčiji, in svojo oboro ženo silo je utemeljil Hitler z besedami: — Nemčija noče nobene vojne, in se tudi nobene vojne ne boj.i ^MRČilna je njegova pripomba glede kolonij: — Nemčija je dosegla nekaj nemogočega. Dolgo vrsto let se je prebijala s tistim, kar ji je dona-šala njena lastna dežela. Nekaj časa je šlo tako. večno pa ne more iti. Z vso odločnostjo zahtevamo nazaj Kolonije, katerih Nemčija ni vzela drugim državam, zdaj jim pa druge države gospoda' rijo, dasi nimajo od tega nobene koristi. Nemčija noče nobenega inozemskega posojila, ona hoče imeti le svoje kolonije nazaj. Njegov govor so poslušali tudi zastopniki tuje-zemskega diplomatskega zbora. Med njimi je bii tydi francoski poslanik. VRNITEV BIVŠIH NEMŠKIH KOLONIJ Senator LaFollette o nezaposlenosti POLOŽAJ NA ŠPANSKEM Po vročih bojih so fašisti dosegli nekaj uspehov. Na obeh straneh je bilo mnogo izgub. SAKAtJOSA. Španska, februarja. — Fašisti naznanjajo. «ia so zavzeli Mansucto in dn vladne Avte* Terucla ne morejo več držati. Mansucto s«* nalia .ja le nekaj milj -everim o.l Tc-niela. Za Mansueto .-o -e * prečkala <*esto v Corbalan. Vladna armada je spustila v beg in je pu-tihi za seboj mnogo mrtvili in velike zaloge vojnega miitcrjala. Fašistična poroeila, ki so prišla v llcudaye, da je armad:* generala Franea utaborjeiut na vseli straneh Teruela in čaka na belo zastavo za predajo, pred 110 bo naskočila mesto. Fa • ši-ti so tudi prerezali cesto proti Saguntu ob Sredozemskem morju, od ko« le i* je vladna ai-mada pri Teruelu dobivala svoje zaloge. Vladne postopanke v gorah je bombardiralo 100 aeroplauov in noben vladni aeroplan se ni dvignil v zrak. Poročila s fronte naznanjajo, da je bilo ujetih 1500 republikancev. Fašisti poročajo, da >te se v teh bojih obe stranki posluževali večjega števila strojnic, kot kdaj poprej v celi državljanski vojni. OŽGANA MATI RODILA lllllll||)i|,:l!llll||i||.t|illlll||||..,||lllll||||hi||lM Iimill««!l|»!UI|Hi«,,,l|||.inli,?,,*»ll|||ll»»!l,lll!| ZARADI DRŽAVNEGA PRAZNIKA WASHING-T< »NOVEGA R< USTNEGA DNE, NE IZIDE JUTRI "GLAS NARODA \ PRIHODNJA ŠTEVIL KA IZIDE V SREDO, Jo. FEBRUARJA. I PRAVA llll|||.,||l!ll(ll||ll.|f!Ullll|,lii!llillll||||i,||imi|: ui:ai*M>>iitii«iVt* ^•tniiifiii l*iiiiuii»pt|>ituiift KITAJCI SO RAZSTRELILI ŽELEZNI MOST Japoncem hočejo prepre čiti prehod čez Rmeno reko. — Kitajci potopili japonsko torpedovko. RUSI REŠENI Z LEDENE PLOŠČE Po devetih mesecih na plošči sta jih rešila dva rušilca. — Vsi znanstveni podatki so na varnem na ladjah. POSEBNA VLADNA OBLASTNAJ PRESKRBI NEZAPOSLENIM DELO WASHINGTON, D. C., 19. feb. — Progresivni senator LaFollette iz Wisconsina je danes kritiziral vladno reliefno politiko ter je primerjal vlado z bedakom, ki je mislil, da bo z žlico izpraznil PITTSBURGH, Pa., 18. teb. Kot poročajo zdravniki, so s cesarsko operacijo rešili otroku življenje, ko je njegova mati nekaj ur poprej zaradi opeklin u-mrla. Otrok, ki je prišel 11a svet i v svojem osmem mesecu, je po polnoma normalen. Otrokova mati 25 let stara Anna Haus iz Coraopils, Pa., je prejšnji večer dobila težke opekline po celem telesu, ko ji je steklenica z voskom, ki ga je grela na pe-či, eksplodirala in se ji je vnela obleka. HOOVER PRI LEOPOLDU BRUSELJ, Belgija, 18. feb. — Belgijski kralj Leopold III. je sprejel danes v avdienci bivšega ameriškega predsednika Herberta Hooverja. V kraljevi palači sta se -posvetovala nad dvajset minut. SAXOIIA.J, Kife^ka, 20. feb. — Kitajci so razstrelili najdaljši železni most na Kitajskem, da preprečijo Japoncem preliod čez Rineno reko na ju žni breg. Kitajska armada; ki se pri pravlja na obrambo Ccngčova, južno od Rinene reke, je bila t-jačena. V Cengčovu križate J Peiping-llankov in Lungliaj že leznica. Proti temu železniškemu križišču prodirajo Japonci z jnga in s severa ter hočejo kitajski armadi, ki se nalia ja v tem koridorju, odrezati vsako zvezo z ostalo Kitajsko. Kitajci priznavajo, da njihova armada po porazu pri Sin-siangu na severnem brc g u Rinene reke še vedno beži. Xeko poročilo pravi, da je prišel na Kitajsko general Sun-roku Hata, vojaški generalni nadzornik, da prevzame poveljstvo nad japonskimi armadami, ki se že več mesecev skušajo polastiti bogatili pokrajin v osrednji Kitaj-ki. Genera! Hata je bil poslan, da nadomesti dosedanjega vrhovnega po veljnika generala Ivana Macu-ja, Ivi je bil odpoklican, ker njegova armada na Kitajskem ni dovolj naglo napredovala. Japonska vlada tudi ni odobravala njegovega javnega govorjenja. HAXKOV, Kitajska, 20. feb. — Kitajski letalci poročajo, dn so potopili eno japonsko torpe-dovko ini in uničili S aeroplanov. OLJNE DRUŽBE OBDOLŽENE ZAROTE DETROIT, Midi., 19. feb.— Standard Oil Company iz In-diane, Citrin-Cobb Oil Co. is Detroita ter Gulf Refining Co. so bile obdolžene zarote in kršenja državnih postav. Raznim malim trgovcem so prodajale, razno blago po različnih cenah v namenu da uničijo svoje konkurente. M< >SKVA, Rusija, 20. ( Ledolonwa Tajinir in Mura&n -la v >oboto rešila štiri zaim-»t.enike z ledene plošče, na kalni so nahajali devet mesecev in s katero so priplavali s severnega tečaja do obrežja Grenlandije. I>r. Ivan Papa-jiin. voiiitclj ck.-pcdicije in Kr-nest KrcnkcI sta bila vzeta na krov Murniana, Kvg<*n Fe. februarja oh 4 popoldne, postaja Severni tečaj — Vsem, vsem, vsem. Svoje delo sem dokončal. Krenkel." — 4iXa krovu Murmana, 4.25 (»opoldne. 1 *»_ februarja ob o.20 -ponvijevo, čije mati je bila Gladys Virginia Stewart iz Xew Yorka. Poroka bo najbržo v maju. Do tega časa se hočejo princese Mizejen, llije in Mak-sida nauliti ameriških šeg in in navad, za kar jih je znala navdušiti njihova bodov.. .-.%akl-nja. Se-tre spremlja kraljev pribočnik Krossi, ki je najbogatejši Albanec in dve dvorani dami. Toda to potovanje ne bo samo izobraževalno, kajti kraij Zog jim je poveril politično misijo, ki je za Albanijo velike važnosti. Kralj Zog žeii skleniti mir z bivšim albanskim mi- — Xezaposlenost se ni pojavila lani, predlanskim ali za-časa Hooverjevc administracije. Nezaposlenost je že od nekdaj tukaj in je trajen prob blem. In kdor misli, da bo s t«> tli ono odredbo nezaposlenost »dpravil, se moti. Edino h* zmanjša se je lahko in omili njene posledice. — V ta namen je bi bila polre ona posebna vladna oblast, ki bi preskrbovala nezaposlenim delo. To naj bi ne bilo nobeni, reliefna agentura, pač pa poseben vladni urad. — Xa ta način bi lahko izdt la I i naš program ter ga skron-, in sistematično zasnovali. Kaj pomaga, ako dovoli vlada za tri me-ece ali šest mesecev par sto milijonov dolarjev v reliefne svrhe * Denar je ponavadi že prid določenim časom porabljen in potem smo tam, koder smo bili. Potrebna sredstva bi bila mogoče dobiti z obdače-njem srednjega razreda ameri ške^a prebivalstva. JEKLENA HIŠA POSTAVUE NA V ENEM TEDNU PITTSBURGH, Pa., 19. feb. — &est delavcev je v enem te dnu postavilo jekleno hišo. Dele hiše je izdelala neka tovarna. V enem dnevu so napravili temelj iz cementa. Drugi da;i so postavili jeklene stebre in stene; en dan so pokrivali streho; dva dni so instalirali vodo nistrskim predsednikom ško-,vod, električno napeljavo i>» fom Fan Noli jem, ki sedaj živi centralno kurjavo; v enem dne vu so hišo zunaj in znotraj o čistili. Hiša nima kleti. V nii sta dve spalnici, obednica, kuhinja, shramba in pralnica. Hiša N \R00ITE SE NA "GLAS NARODA'' N A JST ABEJ Si SLOVANSKI DNEVWrr. V AMEEIEj OBSOJENA NA SMRT v izgnanstvu v Bostonu ter je naročil svojim sestram, da g^ obiščejo. Škof Noli je bil ministrski, tanc ^^ predsednik leta 1924, ko je bila j nad Abmedom Zogom izrečena smrtna obsodba zaradi njego vega re vol uci jona raega delova- ___ _ nja. Zogu se je posrečilo dobi- SPRINGFIELD, Ohio, 19. ti oblast nad Albanijo in šfcof ~ Porola & spoznala kr.-Noli je pobegnil iz Albanije. vim umTora Harry-a Dingeldi-Sedaj pa je kralj Zog mnenja, ua m Harry-a Chapmana, k; da je njegovo stališče dovolj "^rtila policista Martina trdno, da more dovoliti Xoliju, | kamberta in pomožnega šerifr. da se vrne v domovino. }Edwarda Furi^ j.. 2a zločin se bosta spokorila na električnem stolu. Zog je tudi že stopil v zvezo s škofom Xolijem po albanskem poslaništvu v Washingtonn. In Noli, ki je pravoslavni škof, j«-, v svojem govoru o Božiču odobril delovanje kralja Zoga v Al- Kralj Zog je prepričan, da bo poslušal njegove sestre in se bo vrnil v Albanijo in za njim se bodo vrnili tudi drugi inteli- 26 MILIJONOV PLINSKIH MASK LONDON, Anglija, 19. feb. — Državni podtajnik je naznanil, da ima Anglija 26,000,000 plinskih mask. Vsak teden jih izdelajo 650,000. To bo trajal > tako dolgo, da bo za vsakega gCntni Albanci, ki so skupno s! prebivalca Velike Britanije škofom Noli jem odšli iz Alba nije in sedaj žive po raznih dr žavab v inozemstvu. plinska ma&ska na razpolago. Velika Britanija ima 45,500,000 prebivalcev. "O t« A S N AEOD A" — New Yoil Monday, February 21, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X 46 Glas Naroda 99 (▲ Corpora ttoa) Owned and Published fry VLOVENIC PUBLISHING COMT&NI Frank Sakaer, President J. I>upsha, Place of badneM of tlie corporation and addreaw of above officer«: ' mrm*. Verves* ef M-hirtw, New lock City, N. I. "SLAB BIARODA" _________C Vetoe ef the Pee»>e)___ Hay Except Bandar* awl HoUtlon v«ser\j ffl.uu * celu leto rotja aa An •rlfco ta Za New York sa telo leto ...... Kanado ............... ......96.00 Za pol leta.............. ......*3.5t pol leta.............. ......93.00 Za Inozemstvo as celo lete ......97.00 • detrt lota ............ ......»LOOJ Za pol leta .............. ......9K.5<. •*iia» Naroda" l»i>a:a vaakl dan lKtemSi uedplj ta praanttcv I: *ULAS NARODA". 21« W. 18th Street,^«« l l j Telephone: CHelsea. 3—1242 j PRESENTLJIVA STATISTIKA Neki ameriški statistik je nedavno objavil nekaj zelo presenetljivih številk o Združenih državah. Združene države obsegajo le šest odstotkov obljudeni zemeljske površine in imajo le sedem odstotkov vsega zemeljskega prebivalstva. Toda teh sedem odstotkov vsega zemeljskega prebival stva, ki predstavlja 130 milijonov Američanov, razpolaga z večjo nakupno silo kot pa 500 milijonov evropskega prebivalstva in z znatno večjo nakupno silo kot 1000 milijonov azijskega prebivalstva. Združene države produciraju HO odstotkov svetovne produkcije pšenice in koruze, imajo 60.odstotkov vseli telefonskih in brzojavnih zvez, product rajo 70 odstotkov vsega olja in imajo 80 odstotkov vseh avtomobilov. V zvezi s tem pa moramo pripomniti, da imajo Združene države v razmerju z zaposlenim prebivalstvom največ nezaposlenosti. Iz Slovenije TATU STA ♦1 elku z vso skrbno pozorno-vse USMRTILA K-?" zavzo,i zani- Toda I njih prizadevanje ie ostalo za-1. februarja sta se zagovar- j man. Štrukelj je ranam i>od-jala pred tričlanskim senatom legel, okrožnega sodišča v Celju 58-1 letni posestnik in gostilničar NAJSTAREJŠI JESENI- Fraiic Kostanjšek iz Podsrede| ^AIM f TA/VBI in njegov 24-letni hlawec Ivan tAri UW1KL. iolini "PASSO ROMANO" Ko bo obiskal Hitler Rim, ga bo skušal Mu marsičem presenetiti. Italijanski vojaki se uče pruskega paradnega koraka. Ta korak je nekaj svojevrstnega. Vojak dvigne koleno skoro pod brado, vrže stopalo n a p rej in ž njim ploskoina u-dari tlak. Prizor vzbuja v gledalcu prej smeli kot pa občudovanje, l Več deset tisoč Italijanov se vežba v tem korakanju, in tudi Mussolini se je že dobro izučil v tej pruski 44umetnosti". Dasi so si Italijani izposodili pruski paradni korak ol v-ojega nemškega soseda, ga imenujejo "passo romano", to je 44italijanski korak". In 44rimski pozdrav" z dvignjeno desnico si je izposodil Hitler od laških fašistov, imenuje ga pa 44 nemški pozdrav". Fašisti ho kakor opice. Drug drugega posnemajo, drug drugemu kradejo ideje in jih p roglašajo za svoje. Stiplovšek zaradi uboja. Dne 2. januarja zvečer, ko je gostilničar Kostanjšek že ležal, je prišel v Kostnnjskovo gostilno Viljem Vrbovnik in naročil vino, ki mu ga je hlapec Stiplovšek prin< sel. Vrbovnik je popil in plačal, ter kupil še za 1 din cigaret. Da bi gostu za-žgal cigareto, je skočil Stiplovšek v kuhinjo po vžigalice. Ko se je vrnil, je Vrbovnik že od-hajal. Stiplovšek je takoj opazil, da je Vrbovnik v njegovi odsotnosti ukradel gospodarjeve hlače, ki so ležale na stolu. Stiplovšek je ^klical gospodarja. Oba sta pohitela za Vrbovnik om in ga dohitela blizu Peničevega kozolca. Podrla sta Vrbovnika na tla, mu vzela ukradene hlače ter ga začela suvati in pretepati. Vrbovnik je dobil razne lažje poškodbe in pretres možganov. Nezavestnega sta oba zavlekla v Vukuv listja k, kjer je Vrbovnik v mrazu ponoči omrznil. Drugo jutro so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa j«' še istega dne podlegel poškodbam. Ko-stanjšek in Stiplovšek sta bila obsojena vsak na leti ječe, na izgubo častnih pravic za dobo o let, vsak na 400 din povpreč-ni ne. 1. febnuarja so pokopali najstarejšega Jeseničana Jožeta Konica, ki je bil rojen I. 1844. Dosegel je starost 94 let, starost, ki je redko doseže Š« tako negovan in oskrbljen človek. Jože Konič jo je dosegel kljub temu, da je bilo njegovo skoraj stoletno življenje en sam dolg delovni dan. BO LETNA VDOVA SE UTOPILA SI A >VKNSKA DEKLETA priredijo •S' L O V E X S K l R L E S SOBOTO, FEBRUARJA (zvečer ob 7. uri) V JAMES CITY (Pa.) HAL L Vstopnina ZA PLES BOSTA IGRALA J. ROLIH in h\ MALJEVEC VABLJEN'I so vsi od blizu in daleč. — Na svidenje dne 20. februarja.—Slovenska Deklet e pošiljatve r» m11 "r--iiiiMiiiiiiiitHiMnBnRiniixiBUinnnimrnBnnmiBiiiHRiraiaw ................................................................... WSiMLi®'!. it mitj ••SkU llillBf IttlfilillKSIllIltSlItllllSHEiSraHBIttlfMIHUSMBHK DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JI1U08IAVU0 trn 9 t M______Din. I* C S.M_____Din. t— f ,__Din. M« $11.65___Din. SM |2SJi-----Din. 19M $UJ9$_______Dta. fM V ITALIJO Za $ 6.35 ....................Lir 10« $ 12.25 ....______________________________Lir £«• $ 29.50 ....................Lir 509 I 57.0« ......................Lir 1999 $112.50 ______________________________Ur 2000 $107.90 ________Lir $000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENJ3 PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodla! v dioarjib ali lirah doToljuJcnt Šo boljfte pogoje. Izplačila v ameriških dolarjih Ia 'zplaOle $ «.— ono rate poslati_____________5.75 110— " " _____________________$10.85 $15.— 43 " .„_________________$10^- $20.— " - ________________$8L- «0— - * ........„......—$41.29 $50.— - - ____________________.$51.50 Prejemnik dobi v sto rem krojil Izplačilo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLB LBTTBB SA PRISTOJBINO $1.— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGlto Naroda" <10 WEWT UMk dTREET NEW YORK, N. V. SMRTNA NESREČA NA IGU L februarja so bili mestni reševalci v Ljubljani poklicani na Ig, kjer je prišlo v kamnolomu do hude nesreče. Pri kopanju gramoza je bil zaposlen tudi 21-letni posestnikov sin Tone Štrukelj z Iga. Ko je kopal v steni, se je na lepem zrušila nad njim ogromna skala. Štrukelj je še dovolj hitro opazi! nevarnost, da je ouskoeil — sic< r bi ga bilo skalnato breme ssmrvilo pod sabo — vendar ga je play, dosegel in ga zasul, da je dobi1* bude notranje poškodbe. Reševalci so £a brž prepeljali v Ljubljano, kjer «o se zdravniki na kirurškem od- Dne januarja so domači pogrešil i sorod ni ko Donat Antonijo po domače Damjanovo Tono, f>() let staro vdovo iz Cerknic*', ki je od moževe smrti živela pri svojih sorodnikih. Zadnje čas pa je bilo opažati I na njej znake duševne zmedenosti, ki so sr y»a samo oil časa do časa ponavljali. Vendar nihče ni mislil, da je zadeva tako resnega značaja. Z;ito so se tembolj začudili, ko je j,ni. zjutraj ni bilo; doma. Obveščeni so bili o tem sos'dje, ki so jo šli iskat. Našel jo je okrog 10 tlopoldue Ponikvar Jože utopljeno v strugi cerkniškega potoka olj tako zvani "Loeici" nad Ser-j kovo žago. Voda je tam plitva, komaj 40 cm globoka. U-t topljenka je imela glavo v vo-| d i, z roko pa se je krčevito o-! prijemal;' za vejo. Blizu nje' na prrmu ob vedi so našli ruto. ROPARSKI NAPAD NA PISMONOSO V torek, dne 1. ft br. dopoldne, ko je pismonoša pomožne pošte pri Sv. Gregorju nesel poŠto rz Ortneka, je že blizu vasi Hudi konec skočil iz gozda neznan moški, mu iztrgal nahrbtnik. v katerem je bila poštna torba, in izginil v gozd. Pismo noš a se je takoj vrnil v Ortnek, da obvosti poštni urad, ki je telefonično obvestil orož-nrke v Vel. Laiščah in Sodraži-ci, ki so se takoj podali za roparjem. Meti tem časom so pa POŠILJATELJE OPOZARJAMO, P«1 poSHJatvab okrogle vsote (na p rimer sto, dvesto, tsiroM Hr, kajti tola ixpla«il» m najhitreje Is- Jo m innfcraotili not tudi ritiinM SLOTBNIO PUBLISHING GO, (Travel Puio—) ^lillilljiiiiliilEM^ a Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA P ODP O RN A USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 50,000 PRKMOŽKNJE: $7,500,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. ^lillllllUllIU^ možje iz vasi Hudi konec hiteli na mesto ropa ter so šli po sledi za zločincem po gozdu. Kmalu so našli prerezano torlx» v m keni jarku. Razen denarnih nakaznic in pri poročenih pisem j«- bila vsa pošt-a nedotaknjena. Kdo je zločinec, se še ne ve. Ore-žniki so aretirali dva sumljiva moška, vendar ni gotovo, da sta praiva. TOMAŽ BITENC UMRL V Ljubljani je umrl |hj daljšem holehnnju v 72. letu starosti nadučitelj Tomaž Bitene. Pokojni s«- je rodil v Stari Loki, a že kot otrok je prišel v Ljubljano, kjer je gojil oče vrl narijo. Tu j«' dovršil učit»*lj s-ke študije IHS(I ter sluŽJlmva! 111 i leta v litijskem okraju, k>> prišel za učitelja 1. 1HOO v l)ra ga tuš v l»elokrajini, kjer o^ stal skornj :i<) h t. Od tu o-skrboval pouk tudi na Bo juncih, kateri kraj je l>il pravoslaven. Nazadnje pred upokojitvijo jo dobil me^-to nn-dučitelja v Porllipi pri Vrhniki. KAPITAN IVANETIC NAJDEN — MRTEV Pied nekaj me>eci je prišel v A [ar i bor kapitan juaroslrA-. trgovinske mornarice Milan Iva-netič, ki je radi bolezni izgubil službo. Nastanil se je pri svoji sestri in je iskal zaslužka. Ker ni mogel ničesar najti, .ie to mladega 32-letnega moža zelo potrlo. Pred dvema mesecema in pol je nenadoma izginil iz Maribora in od takrat ni bilo več sledu za njim. Ugotovilo se j«- samo, da so je v neki gostilni v ftt. Petru pri Mariboru poskušal ustreliti, kar pa so mu preprečili. Potem je zapustil gostilno in se napotil proti Dravi. Nato pa je izginila vsaka sled za njim. Pred dnevi pa je na šol i>osestnikov sin Ah-^ Pšaji ob Dravi nabasan revolver, ki ga je prinesel domov očetu. Oče je orožje ogledoval in ga poskušal odpreti. Pri tem pa se je orožje sprožilo in krogla j«» za-dela navzočo posest ni kovo ženo v hrbet. Prepeljali so jo v bolnišnico, k j« r se še sedaj zdravi. Kmalu nato pa se je zvedelo, da je Drava naplavila neko truplo pri Vurbergu. Truplo utopljenega so pokopali v Vurbergu, obleko pa so poslali v Maribor. Kapi-tanova sestra pa je ugotovila, da je to obleka njen- ga pogrešanega brata Milana Ivanetiča. RAZBURLJIV DOGODEK V STUDENCIH V n« ki studenvki gostilni se je mudil med drugim tudi 28-letni kamnosek Knljat Lojze vz Zgornjega Radvanja. Ko je nameraval proti domu, je na gostilniških vratih opazil, tla se na cesti pn tepa večja skupina fantov. V U/nutku, ko se je Kuljat jmjcJvil oh vratih, je skrčil k njemu doslej še ne izsledeni moški ter mu porinil v »lesno stegno nož tako, da se je nesrečnež nezavesten zgrudil na tla. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico, studenški orožniki pa vršijo intenzivno p 'izvedbo. Peter • • i Iz Jugoslavije. Kruleče svinje prebudile vso vas. Prebivalci Zgornje Vižiuge v Dravski dolini so doživeli svojevrsten dogodek. Neki I dravograjski prevoznik je vozil proti Dravogradu poln avlo svinj. Zaradi poledice ni mogel zmagati znane strmine pri Zg. Vižingi. Ohstal je z avtom sn d i ceste. Zaradi sunkov vozila so pričele svinje tako kruliti, da so se vsi prebivalci sflmdili iz sna. Priskočili so prevozniku na pomoč ter po triurnem delu spravili avto preko klanca. Tragedije mlade natakarice. V Sibcniiku so na
  • tem marsikomu temeljito prekrižal račune. Najboljih jih je pa prekrižal bivši avstrijski cesarici Citi in njenemu sinu Otonu, ki se hoče po vsej sili zriniti na avstrijski prestol. Toda Oton še ni obupal. Te dni sem čital, da je ponudil svoje prijateljstvo soeijalistom in vsem tistim, ki so proti Hitlerjevi nadvladi v Avstriji. Ta kili je precej, toda s tem ni rečeno, da so za Otona. Habsburžani so omlatili, in je bil skrajni čas, da so. Ko se je Karol Poslednji vlačil ob Pijavi, je udarjala llaibs-buržanoui zadnja ura. Revež je bil pijan in je ni slišal. Italijanski vojaki se uče pru-skega paradnega koraka. Mussolini se ga je že naučil. Zanimivo bi bilo pa videti kralja Italije in cesarja Abes:-ii i je, ko bi s svojimi mogočnimi stopali 1 >11 ob tla, tla bi se ze mlja tresla. r^p Leta 11J4S naj hi se vršila O-iimpi jada v Beogradu. Olimpiada je največji športni dohodek. Iz vseh strani sveta se zberejo Iclovadei, plava-či in atleti vseli mogočih branž ter jmkažejo svoje zmožno-ti. Predlanskim je bila Oliuipija-da v Berlinu, leta 1!>40 bi morala biti v Tokio, pa so nekateri proti temu, kajti Japonci se zadnji čas izkazujejo kot sla bi sportsmeiii in kavalirji. Kje bo Olimpijada leta 1944, ne vein, toda štiri leta kasne jejo hočejo imeti v Jugoslaviji. Taka prireditev prinese deželi ogromne dobičke. Noben obiskovalec ne pride namreč brez denarja in le malo kateri ga kaj odnese s seboj. Imeti pa hočejo seveda dobro in razmeroma ceneno postrežbo. En -ain primer bom navedel, ki priča, da ne bo smolo l»;ti tako kakor je. V listih sem čital naslediljt-poročilo: — Taksa na bivanje tujcev v mestni občini marrborski se odmeri po osebi in po-tel j i za -4 ur ali manj bivanja in znaša za osebo 1 dinar pri ceni postelje do 10 dinarjev; tri dinarje pri ceni postelje do 40 dinarjev, in pet dinarjev pri ceni postelje nad 40 dinarjev. Cena postelj:? se določi tako, da se kosmata >a po odhitkn za tutksc deli s številom postelj v dotični sob*. To naj bo tudi vzgled vseru tistim, ki se v Ameriki nad uav-ki pritožujejo. <^9 Prijatelja sta se pogovarjala: — Čemu si pa tako. strašno zamišljen ' — Kako bi ne bil, ker se ni i je ljubica skujala. — Ali ti je postala nezvesta? — Da, izneverila se mi je. No, kdo pa da danes še kaj na žensko zvestobo' — Ali je ne vidiš več f Kje pa je? — Oh, nazaj je šla k svojemu možu. r^p Jutri bp Washingtonov dan. Osem ali devet let bo tega, ko sem bil ta dan prvič v prijazni slovenski naselbini Plainfield v državi New Jersey. Še nikdar v življenju me ni tako zeblo kot tisto jutro, ko -eni se z motociklom pripeljal tja, in še le malokdaj mi je l)il<> tako prijetno toplo kakor ti s tega večera, ko sem se istotako z motociklom vračal. Da me ne bo smatral kdo za junaka, moram omeniti, da je imel motoeikelj troje koles in da sem jaz v sajdkari sedel. "GT AS N A E O D A" — New York Monday, February 21, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A" M. JOYCE: V TRETJE GRE RADO Ulice Ken ta so se kopale v, "Ne moreni reči, da bi kaj sončnem blesku. Ob vrtnih vedela o tem," odvrne ona. ograjih so se upogiba le veje "Prepričan sem, da si to bike/je krvi ob preobilice eve- la ti,** pravi mornar. "In zdaj tov. Zdelo se je, da je ves sem pršel iz Avstralije, da te kraj omamila in umirila po- poročim. No — ali ti je prav.' letna zaspanost. Samo kukavičje kukanje je prihajalo oil nekod in kalilo tišino, a podkovani mladeničevi čevlji so dvigali cele oblake prahu in z njim na&ičev-ali zrak. Prišel je v vas pred Grave-snndom. Skozi vas je tekla samo ena ulica, a še ta je bila kake, r izumrla. Ob poti je na žarki m soncu spala mačka. Opa-y.il je slaščičarno in v želji po medici je pritisnil na kljuko, toda vrata so bila zaklenjena. J Ko je prišel na konec vasi, se je še enkrat ozrl. Med vrati zadnje hiše je stalo dekle v pestri volni ni obleki, a plavi lasje zdrav in on ji je odvrnil ter za trenotek postal, dokler se ntfti -lika ni za vedno vtisnila v dušo. Tedaj je obrnil hrbet Gravcsandn in zakoračil odločno proti morju. De s t let truda in veselja-, ki spremlja mornarsko življenje, je napravilo iz mladeniča krepkega moža rdečih lic in p vet lih oči. Pet let je prebil na avstralski obali. In tam bi bil nemara tudi ostal, ko ne bi bil doživel nekaj nenavadnega. Ko s< je nekoč izkrcal na nekem otikn blizu Quecnslanda in se pre ril skozi obalno grmovje, -se je nenadoma znašel na jasi. Sredi jase se je nad dre-v< -nim štorom košatil bujen grin kozje krvi, okrašen s težkimi cvetovi. Sladki, omam ni vonj ga ji* spomnil na Kent in mu pričaral pred oči -ladk< podobo dekleta v pestri oble ki. In zazdela se mu je na.i lep ša na svetu. Zdaj se mu je iz ucuada posvetilo v glavi, zakaj je bil vse doslej vzlic v«' dobri jedi in pijači nezadovo-lj» n. S prvo ladjo, ki je od-plula na Angleško, je odpotoval v rodni kraj. Bil je po vsej priliki še miljo od Gravesanda in žeje legal prvi mrak, ko so se mu oči privadile na somrak in je spoznal ženo, ki ga je stregla. Bila je ima. Deset let va-škega življenja jo je okrepilo in domala izbrisih) prejšnjo nežnost. Veuda je to prav gotovo bila ona. "Ali se spominjaš," ji dejal mornar, "nekega popoldneva pred desetimi leti ko si stala na pragu in z roko zanmabnila mladeniču, ki je šel skozi vas?' "(Zamudil si, mornar — saj oi, kakor vidim, mornar?" Piitrdil je z glavo. "Zamudil si za celili pet let. Jimmy, kje si ..." Ko je zaklicala glasneje, je pricapljal iz sosednje sobe otroček. "Moj," de žena kratko. "To pivo je dobro," pravi mornar, "v Avstraliji ni takega. Skoda, ker mislim, da pojdcin spet tja. Do svidenja!" "Do svidenja, mornar." "O, tega pa za nič ne," ji je hitro segel v besedo. "Jemljem vse, kakor je in stoji in ima svojo vrednost, vse — ali nič." "Gotovo misliš obrt, kaj ne.'" vpraša ona. "Da, obrt," de on, "prstan pa kupim jutri." Žena vstane izza blagajne. "Daj, stopi sem k peči," de. "Skuham ti vroč grog; zdi «■*. da je zunaj hud mraz." 3000 metrov visoko Petnajst in deset je p-tin dvajset in še petnajst je štirideset, in človek s štiridesetimi leti je dovolj pameten. I)o-velj star, a z me roma ne toliko. da n< bi mogel sanic rit i. Va i .'bali Qiiccn>lauda je mornar zaslužil dovolj, da bi si mogel na Angleškem kupiti go -tibio. Doma so mu bili pomrli r-i znauei in prijatelji. Mislil pa je na ženo, ki jo je bil pred p« tnajstimi leti videl v Kentn. in ker je bilo to edino biti«', katero j< poznal. jo morala njegova gostilna biti v Kentn. In tako je hladnega zimskega ve čera prihajal od (Jravesand dokler ga niso veselo pozdravile luči znane gostilne. P< -niŠil je korak, stopil de vrat in jih odurl. A' go-tiln? ii bil hrup. štirje popolnoma pijani moHci - sit-er bi bilo pogorelo vse me-"•to. Zaprl je za njimi vrata jZato je ljubezen med štork-ii stopil k blagajni. ' ŠTORKLJE SO PRIJAZNI SOMEŠČANI. Delgijsko mesto Brugge slo vi p<> svojih lepili labodih ki t lomu jejo v tamkajšnjih krajih. Holaudsko imstecc Ximvegwn pa slovi po svojih prijaznih štorkljah, ki jih je na stotine v močvirjih tamkajšnje okolice. Tudi v mestu samem je polno štorkelj, in sicer se vsako pomlad znova vračajo v mesto vedno štorklje iste dru-i zine, ki je lani gnezdila tam. j Meščani so se štorkelj s*'! i pred stoletji tako navadili, daj imajo te živžaliee za srečonos-J ne. In so jim po pravici lali-| ko hvaležni. Ko je pred 1001 leti mestece Ximwegwn bilo v j nevarnosti, da pogori, so bile! štorklje, ki so m? sto rešile Ta-i „ i ko glasno so nenadno začele j t o 1 e i s krili in klcpali s kljuni, da so meščani bili opozorjeni. Xič hudega sluteči meščani so začeli paziti in odkrili v svojo veliko grozo, da se nekje v me- Švicarska javnost je sedaj zvedela o operaciji možganov, ki je bila v najtežjih okolnostili izvršena na Mont Blancu 3000 metrov visoko. Zdravnik dr. f >dy je v spremstvu zakonske dvojice Guy šel na Mont Blanc. Ko so se vračali, je dr. Ody držal A*rv. Šli -o čez širok ledenik kakih :»5()0 metirov visoko. Naenkrat je doktor dobil uhd sunek v hrbet, kjer je imel privezano vrv. Gotovo bi bil padel, ko bi se v zadnjem hipu ne bil oprijel neke skale. Njegova dva spremljevalca pa sta padla v razpoko, ki je zijala iz ledenika. Iz globoke luknje sta pretresljivo klicala na pomoč. Dr. Odv je sicer sam trpel hude bolečine, ker ga je vrv strašno rezala v hrbet. Vendar je vzdržal, dokler ni prišla pomoč. Ko je bila nazadnje pomoč pri roki, so z veliko težavo oba ponesrečenca izvlekli iz razpoke. Kakor po čudežu, je gospa Guy ostala skoraj nepoškodovana. Pač pa je bil njen mož ta'ko budo ranjen na glavi, da so mu možgani silili iz zevajoče rane. Ponesrečenca, ki vkljub strašni poškodbi ni izgubil zavesti, so prenesli v bližnjo planinsko kočo, kjer je dr. Odv izvršil slavno zdravniško dejanje. Zdravnik je vedel, da mora biti operacija na možganih izvršena v teku (3 ur, sicer bo vse zaman. Ce ga ne operira takoj na mestu, bo njegov prijatelj moral brezpogojno umreti. Imel pa ni seboj instrumentov, ne drugih priprav, ki so potrebne za vsako operacijo, kaj še za tako težko. Ker ni imel pri roki drugega, je vzel dvoje vilic in vojaški nož, kar jo poprej vse skupaj na ognjišču razbeli! ter tako dezinfici- ral. Steni on hI jem je začel o-]>eracijo, seveda brez vsakršne omame. 0|>eriral pa je pri luči borne petrolejke. Tako je jemal kosce zlomljenih kosti iz rane na glavi, iz katere je zdaj pa zdaj kanila kaka kaplja možganske mase. Med tem so v vodi skuhali dva žepna robca ter ju napojili 8 konjakom. S tema robcema je potem zamašili rano na glavi ter jo obvezali, Šele drugi dan je iz doline prišla reševalna kolona, ki je ponesrečenca kateri je imel že visoko vročino, prenesla v dolino in nato od premi la v Ženevo. V ženevski bolnišnici je nato dr. Odv ki ni imel uiti časa. da bi se bil s«iznl okovane gorske čevlje, svojega prijatelja še enkrat operiral, kakor je potreba, nakar je bil gospod Guy rešen smrti. POBARVANE CESTE. Angleško prometno ministrstvo je odredilo poskuse z izvirno metodo, da bi se najvažnejše deželne ceste napravile ponoči bolj vidne in tla bi se na ta način povečala prometna sigurnost. Cestni cement barvajo, in sicer z rožnato, nlečo ali m me no barvo. Prvi poskusi so se baje zelo dobro obnesli. Angleške deželne ceste dobe tudi črne robove. NAZNANILO OGLAŠUJTE V ' GLAS NARODA' Rojakom po Pennsylvania (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okn.ju) naznanjamo, da jib bo obi skid naš novi potovalni zastopa;** FRAtfK A H LIN Rojake prosimo, naj mu pe skušajo ustreči pri nabiruuju naročnine. Uprava Gl®<» Shfodu "Oh, kaj si tije vprašala ž' na. "Ja«z." de mornar, "Kupi1 bi rad kako gostilno. Ali veš za katero?" "No, in kaj pa manjka le- vpraša zena. dabših. "Gotovo j Mi je se Kaj bi rada prodala?" "Rada bi, ker mi je mož umrl, a otroci so odrasli in odšli . . ." Pik 1 oba jo bilo. da ji gre na iok. Mornar jo je premeril od vrha do tal. Se zmerom j<* bila edina, obraz ji ni bil več dra-že-sten, zato pa razburit. Videl pa je, da ima dvoje pridnih rok. "Kupim," je rekel. "Potem bolje danes, ko jutri. Morem se takoj izseliti, če želiš." ijami in meščani se veeia. Sploh meščani pravijo, da s« -e štorklje izkazale za kaj prid-j ne in dobre someščane. To zi-1 mo pa je neki okoliški kmet ujel štorkljo, ki je bila j>oško-dovsna na krilih in ni mogla leteti z drugimi vred na jug. Vzel jo je pod streho ter je lepo zanjo skrbel. Sedaj sta tako velika prijatelja, da je v ve. sel je vsem pr< bivalcem. To štorkljo nameravajo sedaj poslati meščani v kraljevi dvorec. Naša zastopnica za Cleveland in okolico Mrs. FRANCES PATIA nabira nove naročnike za "Glas Naroda**. Rojake prosimo, naj ji bodo pri tem delu naklonjeni. USODNA KOLIZ1JA Blizu mesta Benton v državi Arkansas je brzovlak Missouri Pacific železnice treščil v prašen avtomobil. Lokomotiva se je prevrnila, šesl vagonov s0 jo iztirilo. Pesot potnikov je bilo usmrčenih. r Spisi Josip Jurčiča: T. ZVEZKK: l vod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — »Jurij K ožja k. -Jesenska noč med slovenskimi polharji. —- Domen. — Dva prijatelja. II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženiiev. — Klošterski žoluir. — Urad Roji nje. — Oolida. III. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sod-nika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. _ „VII. ZVEZEK-. Lepa Vida.—Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda im d bratoma. VIIL ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Hojim se te. — (Vtiča iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Spomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kota rje v Peter pokoro delal, ko je krompir gradel. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellertnann) (iloboko pod zemljo viiajo orjaški stroji tunei med Evropo in Ameriko. Genialni iiiženjer Mac A lam vodi ogronuio delo. Cele armado delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani . . . $1.20 Ivan Pregelj: Izbrani Spisi STEFAN GOL JA IN NJEGOVI. novele. 253 strani. Tolminska V Štefanu Gol ji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce.** Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pulver umi Blei" ter biser naše novelistike: "Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W. 18tK STREET NEW YORK, N. Y. Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizein po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana potrebna pojasnila. Cena 91*50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani. V tem IIL.zvezku nam prikazu Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njegovem gradu Lanšprezu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 »•GLAS NABOB A" — Hew Yort Monday, February 21, 1938 RJANCEK roman jz Življenja ZA "61AS NARODA" PRIREDIL; I. H. 28l 3 O Gunnar jo v zadregi pogleda in iz sobe, Anita pa začudena pogleda Iugo. . JBaronica mrsli, da je bilo obnašanje njene hčere zelo pametno, toda Kurt svojo sestro zanič-ljivo pogleda. ."Zaikaj pa daješ temu m znosnemu človeku še sladkor, Juga? Saj si bo še nazadnje domišljeval, kako velik gospod je ta nezakonski pri te]) . . Predno pa more besedo izreči, £a mati pre vpije in zakliče: 44Kurt! Molči! Bodi vendar že enkrat pannten in nikar ne pozabi, da ga rabimo!*' • In "skriva j namigne na Ani t-o. Anita to dobro opazi, kot ,ic i udi natančno vedela, da je ono grdo besedo zopet hotel izgovoriti. Samo o tem je bila popolnoma prepričana, da je 3 tem mislil Gunnarda Lundstroma in da je bil sin strica Man-ireda. Anita skloni glavo in vrti skodelico. Tiiira pa pravi zelo odločno: "Izgovorim si, da me ne kritiziraš, Kurt. Tvoje obnašanje proti gospodu Dundistromu je naravnost pobalinsko. Rajši si vzemi zgled na njem. Komaj pet ali šest let je starejši od tebe in ima že tako odgovorno mesto." Kurt se jezno guga. na stolu. "Umetnost, ako ga kdo tako povzdiguje." Zopet mu zakliče mati, da naj bo miren. Tnga pa pravi trdo in glasno: "Tebi vse povzdigovanje ne bi nič pomagalo, ker si le nič vreden.'' "To tebe nič ne briga!" zakliče jozno. Tnga hoče biti še ostrejša in se še bolj odločno zavzeti za Gunnarja. kajti naenkrat ji je bil tako všeč, da jo je navdajala resna misel, da ga poroči. Toda predno more govoriti, pran'i mati: "Ali sta neumna, da se prepirata za tako malenkost! Mislim, da je zelo važno, da smo edini in držimo skupaj. Ti -i naravnost neumen, Kurt. Tnga je mnogo bolj pametna kot ii, če je proti Jjnndstromu prijazna in ljubezniva. Prosim te, bodi tudi ti tak." In zopet od >trani pogleda Auito, ki je vse slišala in j«* iz vsega j»o svoje delala zaključke. Vstane, kajti ta prepir .ji je bi! zopern v dno duše. "Pogledala bom po otrokili, kajti Helena je mogoče zaradi odpovedi službe slabe volje in bodo zaradi tega otroci morali 1 n K-t i. * * "O. da. Anita, prosim te, napravi to. V re&liei nisem v stanu, da bi se brigala za nje. Iz srca sem ti hvaležna, prijaznim nasmehom pogladi Dieterja po laseh. Anita vidi, kako se je pri tem Gunnar lahno zganil ter pritisne otroka k sebi. "Prav imata, da ne pustita, da bi vama kdo vzel tega strica, kajti zelo dobro vama želi." "Kakor tudi Anita!" zakliče Gunnar ter odide, prej pa >o prikima Ani ti, ker mu je hotela pomagati, da popravi to, kar je zamudil. Žal bi mu bilo, ako želji Hannelore ne bi mogel vstreči. Anita bo že iz kake zaloge kaj pričarala za oba otroka. In ros prinese Anita nekaj boubončkov iz svoje zaloge in jih da otrokoma z zatrdilom, da jih je za nje prinesel stric laind-strom. Čez dva dni. na dan Hallerstedovega pogreba, je Anita prejela cel kup ponudb za vzgojiteljico, toda pisma mora za rekaj časa odložiti. To poŠto ji je prinesel Kurt. Odločno je prevzel službo, da sam sprejema pisma. Tako je mogel najlažje najti, ako pride v liiSo kako pismo, ki je v kaki zvezi z izgubljenim ovitkom. V njegovo veliko olajšanje do M*laj se ni bilo nič takega in Kurt in njegova mati sta bila vedno bolj mirna. Halierstedtovo truplo je bilo prepeljano v krematorij. Ob določeni uri so šli prebivalci Lindecka k resnim mrtvaškim opravilom. V velikem avtomobilu sede Kurt, Gunnar, notar in pokojnikov zdravnik; na Guunarjevo željo je 1)0*1 eg Šoferja sedel sluga France. 5? limuzino pa so sc peljale vse tri dame. Raalični najeti avtomobili so vozili višje uradnike podjetja v krematorij. Sprevodu pa se pridruži se tudi mnogo privatnih avtomobilov. Pokojni je bil sežgan v kolinskem krematoriju. Predno pa je bila krsta zaprta, si je Gunnar poiskal se eno priložnost, da je mogel še enkrat biti sam s truplom svojega očeta. To je bila mjegova srčna potreba in za to ni mkdo drugi vedel, kot Anita in atari France. 7 avtomobilu sedi Ghinnar tiho in resno poleg Kurt a na-i notarju. Tekom vožnje skoro nikdo ne govori. bfttt* v * THB-LABGEST SLOVENE DAIL^ IN U. S. g. 1 *! / Najprej je liAtel predsednik House veli. izvedeti želje velikega bizuesa ter je v ta namen povabil zastopnike velikih ameriški b korporaeij. Ko so lun pojasnili svoje cilje in namene, je povabil k sebi zastopni ke malih trgovcev in podjetnikov, kateriii je prišlo nad -500. — Zborovanje je bilo precej burno. Skoro sleherni delegat je i-mel svoje predloge za izboljšanje položaji). Slednjič je bil imenovan poseben odbor, ki je sestavil nekakšen skupen načrt, ki je bil nato predložen predsedniku oziroma ad-ministraeiji. rv>— * \ v znamenju groze Kasko težko je postalo gospodarsko stanje francoskega kmetovalca, ki hudo občutil podražitev industrijskih izdelkov, medtem ko sam svojih pridelkov ne more spraviti v denar po primerni ceni, kaže tale pretresljivi dogodek, ki se je te dni zgodil v vasi Le Fle-clie v scvernozalu.dni Franciji. Zunaj te vasi stoji precejšnja kmetija, kjer je gospodarila do teh dni vdova Korauel, ki sta ji pomagala njena dva odrasla sinova. Kmetija stoji na same m. Bila pa je davkariji dolžna za davke 250 frankov. katerih kmetica ni moirla aH ni hotela plačati. Moral je priti sodni izterjevalec, ki je hotel zarnbiti nekaj blaga. To se je začelo v ponedeljek '2 jan. Ko je izterjevalce prišel pr« d hišna vrata, je našel vrata na dvorišče zaklenjena. Drugod pa ni mogel v hišo, k<*r je vse dvori-šče obdano z visokim zidem. Med zidov jeni pa je stala liisa, zraven pa hlev iu druga gospodarska poslopja. Tzterj< valeč je torej moral oditi a se je kmalu vrnil s ključavničarjem in poljskim čuvajem. Sedaj so vsi trije skušali vdreti skozi dvoriščna vrata na dvorišče. 'Komaj pa je ključavni- čar začel |>oskušati odpreti vrata, je skozi luknjo v strehi pokukala puš-ka, nakar se je ključavničar zadet zvrnil na tla. Kmalu nato je mož umrl. Ona dva sta sedaj pobegnila ter poklicala na pomoč policijo. Medtem se je že stemnilo. V teku noči je bila na kraju samem 12 mož močna policijska četa. Poveljnik policije se je hotel izogniti prelivanja krvi ter je sklenil hišo obkoliti ter oblegati. Policija je poskrbela, da iz kmetije res nihče ni mogel pobegniti. Toda tudi obleganci >o bili dobro pripravljeni. ker so imeli na razpolago dovolj perutnine in živine za svojo prehrano. Tudi streli-jva jim ni zmanjkalo, k* r so za-jčeli sami vlivati svinčenke. Vrhu tega pa so obleganci noč in i dan skrbno stražili vse dohode, tako da se nihče ni brez nevarnosti mogel približati. Obleganje se je nadaljevalo vso • noč od ponedeljka na torek. i V tor. k zjutraj pa je ovd-j tem došli podprefekt po posvetovanju s preiskovalnim sodnikom, drž. nravdnikom. predsd nikom sodišča in županom občine La Fleche sklenil nanrositi na rišk o policijo, naj pošlje nekaj bomb s plinom, ki povzro- ča solzen je. S temi bombami so oblegovalci hoteli zavzeti kmetijo. Se poprej je nekdo predlagal, naj bi policija na skočila. Toda ta predlog so odklonili, ker so obleganci s svojih skrivališč imeli predober cilj na naskakujoče policiste. Tako je minil torek. liiki okoli in okoli hiše naložili slame ter jo polili z bencinom. Podprefekt pa je pregovarjal nesrečneže v hiši. naj se vdajo. Toda vse pregovarjanje je bilo zaman. Sedaj se je moral podprefekt odločiti za najhujše. PlAl t* DUB Sa OHW Turnih 11-tfov, rtwrvtrijo kabin In po> Javo lla as potovanj«. BLOVRMC CbBUSHlNU COMPANY (Travel Item) tl< W. 1ft* m.. New Yarfc ^»•coooooooooocftiaoe'AaciwiO1 KRETANJE PARN1KOV SHIPPING NEWS r E U K U A K 2TJ. februarja: •* Queeu ilary t Cberbourgb februarja: Eun>|i« v Kremen : -G. februarja : Ilex v (Je mi a Med vsem tem se je iz vse V teku torka je iz Pariza)okolice zbrali velikanska mno prišla pošiljka solznih bomb. V žica ljudi, ki so se na vozovih torek ponoči so policisti ])o-j in avtomobilih pripeljali gledat skusili zavzeti hišo z bombami. J žaloigro. Orožniki pa so vpri-Posrečilo se jim je vreči podjčo vsega ljudstva sodni zažgali streho nekaj teh bomb. Knia-jZ bencinom polito slamo in lu pa seje izkrzalo. da to ne bo i kmalu je bila hiša v ognju in učinkovalo, ker so ljudje laliko j dimu. Pred njo pa so stali o-bežali iz hiše v hlev, pa so bili rožniki bula goreča li«^a in kmetije •Komuelov ni bilo več. Tako se je končala ta strašna drama zaradi 250 frankov davkov. Vendar tudi zadnji Komuel hlev, pa so bill I rožniki s pripravljenimi in na-j ni dolgo užival svobode. Orož-endar j«* po ta- merjenimi puškami, da strelja- uiki od blizu in daleč so pre- ketn plinskem napadu — buo , je nekako v ton k o polnoči — i nekdo odprl hišna vrata ter za-j klical: "Vdamo se!" Takoj je i pristopil poveljnik orožnikov ter hotel moža aretirati. V tistem hipu pa je izpod strehe počil strel in poveljrvik orožni- jo, kakor hitro bi se kdo izmed obhgancev prikazal iz goreče hiše. Ogenj je naglo naraščal. Ze je začela pokati streha in stene so se vdajale. Vmes pa >o v goreči hiši pokal«' krogle, ki so jih pripravili za svojo obrambo. kov je padel smrtno zadet. Ta-|so ,m,] ognjem pobegnili naj ko j na strel pa s je oni hrnt,|pn.j v tisti kot hiše, ki še m pri'gli vsa i*)ta. Najprej so ne daleč našli Komuelovo puško, nato so našli nekj.1 okrvavlj n telovnik, znamenje, da je bil fant tudi ranjen, potem so našli njegove čevlje. V sredo p«<-obh-gauci j poldne pa so kakih 20 kiloinet-Oblcga.uei roT daleč našli še fanta, ki je bil ranjen, ves krvav, bos in onemogel. Bil je brez orožja ki se je hotel vdati, obrnil ter j jrror(.j^ p., j«. tudi tam za- ter se ni mogel več braniti. Se- V zbežal v hišo. | čelo goreti, so se naenkrat od- Ponoči od torka na sredo je j prla vezna vrata in iz njih je potem oblast sklenila, da bo planil najstarejši Kornuel. A daj čaka njega trpka usoda. hišo zažgala t«*r tako končala obleganje. tistem trenutku pa so na vseh straneh počile or^žuiške puške MED ZDRAVI RANE. Lahko si mislimo, kako so j h, mladi mož se je mrtev zgru-1 Preiska ve zadnjega časa so bili orožniki razjarjeni, ko jcjdil na prag goreče očetove hiše.|dokazale, da so naši stari dedje VAŽNO ZA NAROČNIKE enipc uaslovn je i&'«via nam prllir* Ol^e iKpntrebn^ga (tela iti ^tr^išVor, Vas prosimo, da skuAate uaroinl-ue .»ravočasoc poravnati PoSSjite naroOoiDo naravnost nun ali Jo pa plačajte nagemu zastopa!ku v \ asetn trnju alt jia kateremu Izmed zasSopikor. kojih im^oa Su tiskana z debelini črkaini. ker so ttpravl-Ceot obiskali tudi druse naselbine, kjer je kaj naSili rojakov naseljenih. eden izmed obeh Komuelov | Ko je minilo nekaj minut, je ustr< lil med oblearanjem /.i' dva j planila iz hiše mati, ki so ii na orožnika. Celih 24 ur so že oblegali to hišo "n videli umreti dva svojih ljudi, medtem ko sa. mi niso mogli nič ukreniti. Zato so sklenili hišo izprazniti s tem, da jo zažgo nad glavami ohlegancev. Pripeljali so bencina in slame. Medtem pa ie že podprefekt zlepa skušal ol>-Tecrance pripraviti na predajo. Med pregovarjanjem so orc/.- VBClNA TER ZASTOPNIKOV piA v ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN PRATIKE; ČE NE JIH PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE CALIFORNIA.: San Francisco. Jatofc LmsUb COLORADO: Pueblo. Peter Culi«. A. Bartl« Waisenburg, M. J. Barak INDIANA: Indianapolis, Fr. Zopeeti*. 'LLINOIS: Cbicago, J. Cicero, J. Fabian (Chicago, tfi ve In Dllnois} Juliet, Jeuuie Bawbicli La Salle, J. SpeUcb Mascontab, Frank Augvstia Ni'rth Chicago iu Waukegau, Mvtb. iVaršek U1RYLAN1): KitxmiJIer. Fr. Votioplree AITCH1GAN: Detroit, L. Pbinlcar ulINNESOTA: Chlabolm, Frank Goufte J. Laktih Ely, Jos. J. Peshel Eveletb, Louis GoaSe Rilltert, Loals Vessel Hibblng, Jota Parte Tlrgina, Frank Rrratlcb MONTANA: Roondnp, M. M. Panlan Wasboe. L. Ctaaiap« NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NBW XOBK: Oowaada, Kart Tittle FaUs. Fraa* OHIO: Barbertoa, Frank Troha Cleveland. Anton Bobtk. Omb, Kart lluscr, Jacob Besnlk. Jonu SUfatk Girard. Anton Narode Lorain, Louis Balant, Jonn Kumm Toongstoirn, Anton Klical] JRJ1GON: Oregon City, On. 1. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnikar Brongbton, Anton I pater Conemangb, J. Bresovee Coverdale In ukuUea. Mnt. Cwana Rupnik Export, Loals SopwiM Farrvl, Jerry <»kom Forest City. Matt K sarin Greensburg, Frank Norak* Homer City( Fr. Ferencbak Johnstown, John Plfanfat Krajn, Ant. TanielJ Luaerne, Frank Balloch Midway. John 2nst Pittsburgh in okolica, Philip Prognr Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Scfctfrar Weat Newton, Joaeph J or an WISCONSIN: Milwaukee. Weal AlUa. Fr. »sh SbelHiygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs. Leafs Diamond vlile. Joe Rollch palrilla sa sva živem telesu že groreli lasje in ohleka. Nekaj liipov nato je tudi ona padla mrtva zraven svojeira sina. zad« ta od vee kro-irol. Samo drugemu sinu se jo posrečilo, da jo nepoškodovan unesel pete v emo noe. Sicer so tudi nanj streljali, vendar '"a nobena krosrln n: zadela, kakor je hilo videti. Komaj pa je on izirinil v tfmi, se je že se- imeii prav, ko so trdili, da je med nenavadno zdravilna jed. Izkazalo se je, da je med tudi nad vse dobro zdravilo za rane. Če z medom namažeš odprto rano. med rano dobro žanre, s čimer zabrani, da ne more kaj strupenega v mno. vrli te^a pa izloča iz sebe doslej še uepreiskane snovi, ki nairl«> zdravijo, če pa dajo med kuhati, s tem.izarubi mnojro svojih zdravilnih vrednosti. UPRAVA "GLAS NAKOPA" T Ne zamudite SLOV ENSKO-AMER1K ANSKI fj. - 1938 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREONO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216 Weal 18th Stre«; New York, N. Y.