V SREDIŠČU POZORNOSTI Od setve je odvisna žetev Jasno je, da Jugoslovani lahko pridelamo dovolj žita za lastne potrebe. Vendar za to ni potrebno širiti površin posejanih s pšenico, prizadevati se je treba za čimvišje hektarske donose in za čimbolj organiziran odkup. Letošnja izkušnja kaže, da samo visoka cena ne spodbuja odkupa, temveč je potrebno prodajo pšenice predvsem dobro organizirati. Letos smo pridelali 5,6 milijona ton pšenice, kar pomeni, da smo izpolnili 99 odstotkov plana, odkupili pa smo jo še 46 odstotka ali natančneje 2,56 milijona ton. Od 600.000 do milijona ton pšenice bo končalo v jaslih za živino. To je posledica docela neurejenih odnosov na trgu s koruzo in živinsko krmo, kar ima zcCposledico, da pšenica, kljub visoki odkupni ceni, ki v Vojvodini kar za 50 odstotkov presega proizvodne stroške, ostaja pri kmetih, namesto v silosih. Hkrati so se že začele priprave na novo setev. Prihodnje leto je treba pridelati 6 milijonov ton pšenice in jo 55 odstotkov odkupiti. Da bi dosegli takšen pridelek, jo bo treba posejati na 110.000 ha več kot lani. Te lepe načrte ovira cela vrsta problemov. Lahko začnemo že s tem, da primanjkuje strojev za obiranje koruze in drugih poljščin, ki morajo biti pravočasno pospravljeni s polj, da je lahko setev pšenice pravočasno opravljena. Prav nič obetavni tudi niso podatki, da ni surovin za gnojila, ker nekatere tovarne zaradi pomanjkanja surovin ustavljajo proizvodnjo. Tako novosadska tovarna ne dela več, podobno pa napovedujejo tudi tovarne umetnih gnojil v Prahovu in Subotici. Ker bi bil s tem naš tretji zeleni plan resno ogrožen, je izvršni svet že sprejel sklep, da se za potrebe kmetijstva odobri uvoz za 80.000.000 dolarjev in sicer naj bi uvozili potreben repromaterial, semena in rezervne dele za stroje. V kratkem pa bo tudi znana cena pšenice prihodnje leto. * Razen tega bo potrebno letos poskrbeti tudi za čimvečji odkup koruze, ki bo očitno bogato obrodila. S tem bi ublažili motnje v preskrbi z živinsko krmo in poskrbeli za že hudo ogroženo živinore- Pred nami je jesenska in za njo še spomladanska setev. Sedaj je pravi čas, da začnemo bitko za kruh, vendar ne le za pridelovanje pšenice, temveč vse hrane. L.Bogataj ---^ Omejena rast osebnih dohodkov Radovljica — Radovljiški izvršni svet je obravnaval tudi rast sredstev za osebne dohodke in se dogovarjal o stopnji njihove rasti v negospodarstvu. Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva je v prvem polletju bruto osebni dohodek za 32 odstotkov večji v primerjavi z lanskim, dohodek na zaposlenega večji za 29 odstotkov, primerljivi pa za 27 odstotkov. V globalu bi se dohodki smeli povečati le za 25,6 odstotka, torej so Radovljičani določilo prekoračili skoraj za sedem odstotkov. Dogovori znova niso bili izpolnjeni. Počasi pa se bo treba sprijazniti s tem, da gospodarsko stanje sili k omejevanju osebne porabe in da je pritisk na osebne dohodke vse večji. Letos bodo smeli biti v gospodarstvu izplačani 17 odstotkov 'večji osebni dohodki glede na povprečje lanskega prvega polletja. V negospodarstvu je ta odstotek 14,6 odstotka, za upravne organe, družbenopolitične organizacije in delovne skupnosti skupnih služb pa 12,6 odstotka. Ta stopnja velja do novembra, ko bodo na podlagi podatkov devetmesečnega gospodarjenja spregovorili o novih številkah. Na eni od prihodnjih sej bo radovljiški izvršni svet govoril tudi o kršiteljih, ki so občinsko povprečje prignali do tako visokih Številk. D. Ž. C KRANJ, torek 24. 8. 1982 CENA 9 din Št. 64 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek fUtfradnia skladišča živil - V Naklem grade delavci kranjskega gradbinca objekt, v katerem bo na okrog tri tisoč kvadratnih metrih iSHfršine skladišče občinskih blagovnih rezerv. Približno 90 milijonov Ainarjev vredna naložba občinske skupščine in delovne orgamziacije Tivila-Central iz Kranja bo uresničena predvidoma do konca letošnjega novembra. Med drugo etapo izgradnje naj bi v stavbi prido-Ui delavci Živil prav tolikšne skladiščne površine. (S) - F oto: S. Saje program razmere bistveno drugačne od sedanjih, predvsem pa niso bili znani trije elementi, ki bodo nedvomno vplivali na potek gradnje: izpadla je soudeležba bančnih kreditov in sredstva republiške izobraževalne. skupnosti, cene gradbenih storitev rastejo hitreje kot osebni dohodki in pojavila so se določena dela, ki niso bila predvidena. Gre za šolo v Šolski ulici v Škofji Loki, katere obnova bo veliko zahtevnejša, kot je bilo predvideno. Tako je sredstev za približno dve tretjini referendumskega programa. Vendar, je poudaril, mora *biti osnovno izhodišče v tem, da je potrebno program, tak kot je, zadržati s tem, da ga bo potrebno delno prestaviti v naslednje srednjeročno obdobje. Prav gotovo pa je, da bo šolstvo v tem razdobju ena redkih, če ne edina negospodarska prioriteta v občini. L.Bogataj Novi metri asfalta — V Podbrezjah so uresničili prvo nalogo iz programa, za katerega so se krajani odločili ob sprejemu samoprispevka na referendumu spetembra 1980. leta. Iz približno 1,6 milijona dinarjev doslej zbranih sredstev so okrog milijon dinarjev porabili za asfaltiranje skoraj pol kilometra dolge krajevne ceste od mosta čez Tržiš ko Bistrico proti Dolenji vasi. Še prej so tod ob pomoči kranjske komunalne skupnosti uredili kanalizacijo. (S) — Foto: S. Saje Bo nujna ostrejša prisila V desetih letih se je prometna varnost izboljšala v domala vseh evropskih državah, pri nas pa število prometnih nesreč in zlasti število mrtvih v njih dokazujeta, da je na tem področju še vedno premalo storjenega Številne prometne nesreče, ki terjajo smrne žrtve, hude posledice ali še najmanjše zlo, materialno škodo, so bile v zahodnem svetu dovolj tehtna spodbuda k drugačnemu ravnanju v prometu. Ostrejši nadzor in težje kazni za prekrške se v zadnjem desetletju tudi kažejo na manj črni podobi prometnih nesreč in na zmanjšanem številu mrtvih. V domala vseh državah evropskega zahoda je viden osip. Medtem ko jim v Avstriji, Franciji, Italiji in Veliki Britaniji uspelo za petino znižati število smrtnih žrtev, na Danskem, Švedskem in v Nemčiji pa skoraj za polovico, jugoslovanska slika ostaja enaka. Kar za 49 odstotkov več mrtvih je bilo na naši cestah od začetka do konca minulega desetletja. V Sloveniji številka ni tako drastična. Za 19 odstotkov je od 1970. leta naraslo število mrtvih v prometnih nesrečah. Na podlagi podobne primerjave bi lahko spregovorili tudi ,o Gorenjski. Na voljo so nam sveži podatki letošnjega polletja, ki v primerjavi z enakim obdobjem lani niso nič kaj razveseljivi. Saj ni treba, da bi šteli mrtve, dovolj zaskrbljujoče je že število nezgod. Kar 248 jih je bilo, 10 odstotkov več kot lani. V velikem porastu v primerjavi z lanskim polletjem je število hudo in laže poškodovanih, število mrtvih pa je k sreči v upadu. Govorimo o prvem polletju, prvi mesec drugega pa je število smrtnih žrtev bistveno dvignil. Varnostne iumuuc v prometu torej niso na zavidljivi ravni. Na Jesenicah je število prometnih nezgod poraslo za 19 odstotkov, v Kranju za 9, v Škofji Loki za 29 in v Tržiču za več kot polovico v Eriinerjavi z enakim obdobjem lani. e Radovljica je zabeležila 15-od-stoten upad. Podatki potrjujejo, da je tudi angažiranost milice glede prometne varnosti večkrat prešibka, očitati pa je tudi slabo označenost cestišč. Recept za varnejše prometne razmere, manj nesreč in ublažitev posledic je torej znan. Treba je poostriti nadzor miličnikov na cestah, če že občan sam ni pripravljen ničesar storiti za svojo varnost. D. Z. Zlebir rva šola iz referendumskega rograma l^elca - V nedeljo so v Selcih novo šolo. Zgrajena je v *ežni meri s samoprispevkom in r^stvi krajevne skupnosti ter Vrvnih' organizacij Selške doline. ^ i>vtati šola v Selcih prvi objekt, t r ^"ajen s pomočjo sredstev občin-; * j^fga samoprispevka, ki so ga v škof-^ občini izglasovali pred dobri-' dvema letoma. fl m ml: otreba po novi šoli pa se je v SS^S^ih kazala že veliko, prej. Tudi domačinov, da bi I^Pravljenost peK^J^agali pri gradnji, se je tudi že * krat izkazala, vendar se je vedno * zapletlo, da do gradnje ni prišlo, leta 1960 so krajani zahtevali, da > Selcih zgradi nova šola, vendar j *>i]a gradnja odložena in stara šola gf^ Obnovljena. Končnd so domačini JU* zborih krajanov leta 1975 sklenili : s pomočjo krajevnega samopri- 1 zgradijo šolo in so gradnjo J^i vključili v srednjeročni program J pjevne skupnosti za obdobje V^S-80. Po predračunu naj bi šola k Vveljala 7,4 milijona dinarjev. !^*obraževalna skupnost občine dC^tit bi prispevala milijon dinarjev, |f&nost otroškega varstva 1,5 ^ ljona, krajevna skupnost s samo-"^jjfcevkom milijon in organizacije §V42enega dela Selške doline v letih ^£-82 po 0,5 odstotka od bruto ^^nih dohodkov ostali del. V J tS^tku leta 1979 je bilo vse j- ^ ^i-avljeno za gradnjo, vendar pa je zaradi podražitev in zaradi razširjenega programa gradnje vrednost nove šole povzpela na 41,7 milijona dinarjev in seveda prej zbrana sredstva nikakor ne bi zadostovala, zato so jo vključili v novi program občinskega samoprispevka. Občinska izobraževalna skupnost je tako prispevala za šolo 4,6 milijona, skupnost otroškega varstva 7,9 milijona dinarjev, občinska komunalna skupnost 1,08 milijona, krajevna skupnost 1,5, organizacije združenega dela 7,5 milijona dinarjev in iz občinskega samoprispevka je bilo danih 15,8 milijona dinarjev. Slovenska izobraževalna skupnost je prispevala 3,3 milijona in občinska skupščina 10 milijonov dinarjev kredita. Tako je šola v celoti veljala 47 milijonov dinarjev. V njej je 1,438 kvadratnih metrov uporabnih površin: štiri učilnice, telovadnica, prostori za otroški vrtec in prostori za dejavnost krajevne skupnosti. Šola je grajena tako, da jo bodo lahko dozidali v popolno osemletno šolo, če se bo pokazala potreba. gola v Selcih je prvi objekt, zgrajen s pomočjo občinskega samoprispevka, hkrati pa tudi velika delovna zmaga krajanov in delovnih organizacij Selške doline, ki so se dolga leta prizadevali za novo šolo. Kako pa je z drugimi, predvidenimi gradnjami? Predsednik občinske skupščine Matjaž Čepin je poudaril, da so bile ob odločanju za referendumski GOSPODARSTVO NOTRANJA POLITIKA TOREK, 24. AVI PO JUGOSLAVIJI Čimprej vrh neuvrščenih član predsedstva SFRJ Radovan Vlajković se je i; soboto vrnil iz New Delhija v Beograd. Mudil se je na uradnih in prijateljskih obiskih v Bangladešu, Nepalu in Indiji, kjer se je pogovarjal s tamkajšnjimi voditelji. V vseh pogovorih so obojestransko opozarjali na zaskrbljujoči položaj v svetu,zlasti zaradi oboroževalne tekme, uporabe sile ali groženj v mednarodnih odnosih, nasprotij med velesilama ter blokovske politike. Kot je izjavil ob prihodu v Beograd, se je v vseh pogovorih odrazilo skupno stališče, da je politika neuvrščenosti. edina, ki zagotavlja reševanje svetovnih spopadov po mirni poti in enakopravno sodelovanje. Zato je nujno potrebno rešiti probleme, s katerimi se srečuje gibanje neuvrščenih in čimprej pripraviti sedmo konferenco na vrhu. 20. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Več kot 600 domačih in kar 140 tujih proizvajalcev hrane, kmetijskih sredstev, mehanizacije in strojev ter trgovskih organizacij, razstavlja na letošnjem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Posebno pozornost sta pritegnili razstava konj in tradicionalna živinorejska razstava. počasnejša gradnja elektrarn Zaradi pomanjkanja denarja na gradbiščih elektrogospodarstva že več let ni več takšnega vrveža, kot bi pričakovali. V tem srednjeročnem obdobju manjka za gradnjo elektroenergetskih objektov 2,6 milijarde dinarjev. Razpoložljivi denar zadošča za dokončanje jedrske centrale v Krškem in za izgradnjo ljubljanske toplarne. Upočasniti je treba gradnjo vodnih elektrarn v Solkanu in v Mavčičah, gradnjo elektrarne Ugljevik v BiH in gradnjo novega agregata v elektrarni Kosovo B pa prestaviti na prihodnje leto. več polj Letos smo v Sloveniji zagotovili dovolj denarja za melioracije 18 tisoč ha močvirne zemlje, na katerih bomo kmalu pridelali dodatne tone hrane. Usposobljenih pa je že več kot 20 tisoč ha zemljišč. S tem bomo deloma nadoknadili izgubo več kot 40.000 ha najboljše zemlje, ki smo jo pozidali v preteklih desetletjih. Na Robežu pod Malim Obirjem so koroški Slovenci v nedeljo proslavili 40-letnico prve partizanske bitke na koroških tleh. O pomenu partizanskega in narodnostnega boja sta spregovorila dr. Marjan Štunn, sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu in predsednik Zveze slovenskih organizacij Koroške Feliks Wieser, zbor pa sta pozdravila tudi Janez Wutte-Luc, predsednik koroških partizanov in general polkovnik Franc Poglajen-Kranjc, narodni heroj, kije vodil prvi partizanski boj na Robežu. Slovesnosti se je udeležil tudi jugoslovanski generalni konzul v Avstriji Marko Kržišnik. — Foto: D. Dolenc Ob 40-letnici prve bitke partizanov na avstrijskem Koroškem na Robežu Dragocena pomoč vsakogar Prišli so od povsod: iz Podjune, Roža, od Žile, izpod Obirja, Pece, Žingarce, z one strani Drave. Skoraj vedno eni in isti obrazi. Le mladi, se mi zdi, prihajajo drugi. Kjerkoli na Koroškem proslavljajo svoj zgodovinski praznik zavedni Slovenci, pridejo. Vsak tak shod je njihovo srečanje, je vsakič znova potrditev njihovega slovenstva, je njihov praznik. Tudi na Robež jih je prišlo v nedeljo veliko. Štirideset let je minilo od 25. avgusta leta 1942, ko so na Koroškem prvič zapokale partizanske puške. Kranjčev bataljon se je ustavil prav na robu gozda nad Lesjakom v Robežu, pod Malim Obirjem. Čez zasedene Karavanke se je prebil skozi nemške obroče, da bi potem s te strani nadaljeval pot na Štajersko. Na svoji poti skozi Srednji kot, Sela in tu skozi Robež je s svojo prisotnostjo, svojo odločnostjo, boriti se do zadnjega moža za svobodo, če je treba, prebujajoči Koroški dal svoj pečat, dvignil med ljudmi osntran Kravank navdušenje za oboroženi upor in jim dal vedeti, da bo nacistični okupator pregnan le z organiziranim, oboroženim bojem. Na Robežu jih je dohitela četa esesovce v, ki so jih poslali iz Celovca. Borce so presenetili, ko so stali v stroju. Le za trenutek so se zmedli. Potem so se z glasnim jurišem pognali za sovražnikom. Kakšno uro in pol je trajal boj med" smrekami. Najmanj deset mrtvih so tedaj imeli Nemci in več ranjenih. Padla sta dva partizana. Skozi Robrco so drugi dopoldan odkorakali proti Lobniku in v vasi nad njim. Po dva mitinga so imeli na dan med koroškimi Slovenci. Povsod so jih sprejemali kot svoje. ^ Boj, ki so ga bili Koroški Slovenci tedaj, še ni končan. Še vedno se bore za svoje narodnostne pravice, kajti cilj nacionalistov in neonacistov, ki še vedno vplivajo v avstrijski družbi, je počasna asimilacija in germanizacija Slovencev. Še vedno jim kratijo osnovne pravice, ki jim gredo iz člena 7. Živ primer je zavračanje slovenskega pisanja v Velikovcu, v Žitari vasi, v tem, da odklanjajo slovenski otroški vrtec v Bistrici v Rožu, v Celovcu na postaji nočejo razumeti slovensko, ne na radiu, ne na televiziji. Povsod se sklicujejo le na zakon o narodnostnih skupinah ... Trditve avstijskih voditeljev, da je koroško vprašanje rešeno, so neodgovorne, je v svojem govoru poudaril Feliks Wieser, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in vedno znova se potrjuje, da niso sposobni reševati problemov koroških Slovencev. Na naši poti potrebujemo slehernega posameznika, je poudaril, na vsakem koraku moramo zahtevati enakopravnost našega jezika in naše kulture. Slovenski jezik morajo govoriti v vseh občinskih hišah, na vseh glavarstvih, kajti tam žive tudi od" naših davkov! Tudi ta, kot vse proslave koroških Slovencev, je izzvenela v nenehen upor in borbo za narodnostne pravice, vse dotlej, dokler ne bodo uresničeni prav vsi členi meddržavne pogodbe o narodnostnih manjšinah. Zavedajo se, da bo ta boj še dolg in trd, vendar popustili ne bodo nikoli! D. Dolenc SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Težave brucov Na obe slovenski univerzi se je z Gorenjske prijavilo 916 Študentov za redni študij, 313 pa kot študenti ob delu. Kakor vsi bruci, je tudi 1200 gorenjskih brucov odgovorilo na vrsto vprašanj, ki jih .je analiziral Center za razvoj univerze. . . Gorenjce bi lahko imenovali tudi potujoče študente saj se jih kar 62 odstotkov namerava voziti na višje in visoke šole. To je trikrat več od slovenskega povprečja, kjer je vozačev le petina, pčitno sta zlasti Kranj in Škofja Loka tako blizu Ljubljane, da gre večina na avtobuse ali na vlake, precej pa je tudi vozačev iz ostalih gorenjskih občin. Okoli 8 odstotkov gorenjskih brucov bo poiskalo domovanje med študijem pri sorodnikih in znancih, prav toliko v podnajemniških stanovanjih, 16 odstotkov pa bo preizkusilo srečo s sprejemom v študentske domove. Težave z domovanjem med študijem so v primerjavi z drugimi regijami, - razen ljubljanske in mariborske potemtakem blažje za gorenjske študente, če seveda odmislimo vsakodnevne vožnje, ki pa zlasti na daljših relacijah najbrž niso prijetne, razen tega pa vzamejo.precej časa. Gorenjske organizacije združenega dela so za prihodnje študijsko leto razpisale 108 kadrovskih štipendij za višje šole in 205 za visoke šole, skupaj torej 313 štipendij za študentsko populacijo ali 27 odstotkov več kot lani. To je kljub vsemu ugodno, če vemo, da je letos v Sloveniji razpis pomembno krajši kot lam. Vendar pa je z druge strani jasno, da pomeni celoten razpis kadrovskih štipendij za višje in visoke šole komaj dobro tretjino prijavljenih brucov (313:916). Matematično bi torej dve tretjini brucov ostalo brez kadrovske štipendije, ostalo pa jih bo dejansko še več, ker moramo upoštevati še takoimenovano strukturo neskladnosti med vpisom in sestavo štipendij ter z dejstvom, da bodo za štipendije kandidirali še studenti višjih letnikov. Nič bolje ali še slabše se bo glede gmotne in družbene podpore godilo študentom ob delu. Večkrat smo že zapisali, da njihovo število in delež v zadnjih letih očitno presiha. Letos je prijav že preko sto manj kot lani, njihov delež med vsemi bruci se je v štirih letih znižal s 40 na 25 odstotkov. Razlogi za takšen upad so številni in jih ne kaže poenostavljati. Vendar pa naj jih vsaj delno osvetlijo odgovori študentov ob delu, ki so se prijavili za študij v šolskem letu 1982-83. Med njimi je le 9 odstotkov študentov, za katere bo študijske prispevke dala v celoti delovna organizacija, kjer so zaposleni. Prav takšen delež bo tistih srečnežev, kjer si bodo stroške razdelili. Zamisliti se moramo ob podatku, da se bo domala tri četrtine vseh študentov ob delu šolalo na lastne stroške. Na osnovi tega sicer ne moremo sklepati, da je vsem organizacijam združenega dela študij ob delu in iz dela deveta skrb, saj imamo tudi na Gorenjskem zgledne primere. Očitno pa je, da mnoge organizacije pod težo gospodarskih razmer in »kalkulacij« z rednim prilivom diplomantov zaenkrat v študiju ob delu vidijo nepotrebno konkurenco rednemu izobraževanju in hkrati posel, ki ne daje otipljivih učinkov. * Franc Belčič Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas O L# A * _ Q|avnj urednik Igor Slavec — V. d. odgovornega urednika Jože Košnjek — Novinarji; Leopold i nB Bogataj, Danica Dolenc, Dužan Helena Jelovčan, lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej-Kuralt, Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Andrej 2alar In Danica 2lebir — Foto Hume . <- p _an Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Tomaž Gruden, Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja reporter r^nc . ^ '{J>dnjk ' ^ januarja 1953 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah. o<{ oktobra i torkih >n petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva In uprave lista: Plan je odgovornost dogovorjenega Radovljica - Družbeni plan je dokument, o katerem razpravljale vse občine. Ko so pred letom in pol načrtovali sre_ razvoj, namreč niso bili dovolj dolgoročni. Tudi Radovljičane senetile drugačne razmere. Zaradi nujnosti deviznega pošlo-morali izkoristiti rezerve, ki jih še ponuja gospodarstvo. V dop srednjeročnem načrtu bodo morali biti kot vsi skromnejši v _ jah in razsodnejši v sredstvih, ki jih namenjajo družbeni dej; zahtevnejši pa do svojih proizvodnih načrtov. V obdobju fe, devize narekujejo tempo proizvodnje, bo slednje brez prit« pasu in kar se da velike produktivnosti težko doseči. • Zlasti od temeljnih nosilcev razvoja občine se zahteva v« Veriga in Lip imajo poslej še večje obveznosti, zlasti kar zade;. Ce se že ne povečuje stopnja izvoza, se vsaj povečuje pokritje zom. Slednjemu dopuščajo le še 2'odstotno rast (v primerjavi z >• polletjem, ko je bila 3-3odstotna). Večina voza resda odpade polletje. Tudi kar zadeva naložbeno dejavnost, je seznam pišan. Odobrava pa zgolj tiste investicije, ki se nanašajo na zc_ v reprokomplekse, oziroma predvideva združevanje deviznih Turističnemu gospodarstvu dopuščajo nekoliko bogatejšo n dinamiko kot drugim, saj je v radovljiški občim eden glavnih jalcev deviz. Vendar iz turizma še niso iztisnili vsega. Prav tako kot v turizmu so rezerve še v tekstilni industrij zanimive pa postajajo tudi manjše organizacije zdniženega doslej niso upoštevali kot možne člene v mednarodni delitvi H Vprašanje spremenjenega družbenega plana za nžple< let pa se ne načenja le zaradi spremenjenih gospodarskih zadajajo občinskemu gospodarstvu boleče neznanke, temve ker gospodarstvo le ni bilo sposobno uresničiti zastavlj V zvezi s to platjo medalje se zatavlja novo vprašanje fu] benega plana Ko ob času občinski organi in delovne , tehtajo številke in jih popravljajo novim razmeram v pi nikoli ne postavijo vprašanja odgovornosti - zakaj napi« uresničeno kdo je temu kriv in kaj velja storiti, da se to v 3 b° ^Razprave o dokončnih spremembah in dopolnitvah druS nov se končujejo. Na vrsti naj bi bilo izvajanje. Ali pa bo znova sestanki za nova določila in nove številke? Naložbena suša Kamnik - V kamniškem Al-premu že lep čas ne pomnijo investicije. Zadnja, vendar ta precejšnja, je bila v obrat na Bakov-niku, ko so leta 1977 od propadle Utokove tovarne gumene obutve odkupili zemljišče in na njem zgradili obrat za izdelavo zunanjih fasad in predelnih sten. Na Bakov-niku nameravajo v bodoče širiti, če se bo spričo širšega proizvodnega programa pokazala potreba in če bo seveda čas kaj bolj naklonjen naložbam. Trenutno jim naložbena usoda ni nič kaj mila, čeprav ne razmišljajo o veliki investiciji. V mislih imajo naložbo v sodobnejšo tehnologijo, kajti proizvodnje zaenkrat še ne nameravajo širiti. Glede na rezultat, ki si ga obetajo.od naložbe (kvalitetnejša in lažja proizvodnja ter usmerjanje izdelkov v izvoz), je slednja več kot upravičena, vendar se ob novih pogojih na tem področju bojijo, da so padla skozi sito. Obdobje je namreč kar najmanj naklonjeno vsem mogočim obnovam in prenovam, saj so take naložbe kar povprek odžagane, zato so tudi v Alpremu komaj drznijo upati, da njihov predlog -ugodno preživel presojo republiške komisije. Posebno radi bi izpeljali investicijo v lakirnico. Stara lakirnica, če naj jo splon tako imenujemo, je nj trajana. V majhnem piv®*-moč delati, zato so se preseli!:5 dvorišče, kjer pa so odvš* vremena. Zdaj sta v Alpretni: slena le dva lakirca, ki sta ko ' delu. V obstoječih prosta namreč več ne more delati, tudi težnja delavcev po delovnih pogojih. Po novem bo pri nalc večana udeježba lastnih terjale bodo več gotovine, 2 Alpreinu radi načrtovano izpeljali. N a voljo imajo S jonov dinarjev. O njihovi republiška komisija 2a 1IJV sodila septembra. Trenutno pa imajo g,e en Zaradi obrata na Bakovniku prvi zainteresirani za g ne toplarne in so bili pnprs nastopiti kot sovlagatelj. Svo* lovnice zaradi skupnih načrt-predvidevali, skupne pa 2da:.» kaže, ne bo. Sedanja za trenat* trebe sicer še zadošča. Za č računajo, da se bo sedem i*« organizacij lociranih v mdi:> coni, vendarle odločilo za ^ vlaganje, kajti v nasprotr.?' meru bo moral Alprem zgradb toplotni objekt, primeren svc-trebam, kar pa v času cč* investicij ne bo ravno hvaležrv v • • Nujen večji izvoz petino več kot lani, plana niso dosegh - V v^h temeb» delovnih organizacijah se morajo zavedati, da je izh*. večjem izvozu Kranj, Može Pijadsje odgovorni ur T _ Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 31500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860. j tehnični urednik 21835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproičeno promet- > soguvurm -------------- 421-1 72 — Polletna naročnina 300,— din nega davka po pristojnem mn«n|u _______ V sestavljeni organizaciji Iskra so s proizvodnjo v prvem polletju zadovoljni, le izvoz je bil nekaj pod planom. V prvem polletju so sicer izvozili za '21 odstotkov več kot lani v enakem času, vendar so dosegli le 43 odstotkov letošnjega planiranega izvoza. To postavlja pred celoten kolektiv in vse Iskrine tovarne velike obveznosti v drugem polletju, ki pa bodo še težje uresničljive zato ker se bodo na jesen začele čutiti posledice zakona o razpolaganju s konvertibilnimi devizami. 1 <> Pomeni, da se bodo v marsikateri tovarni srečali s pomanjkanjem materialov za proizvodnjov zlasti tistin iz uvoza. V prvih mesecih so v se^avlH-n organizaciji združenega dela iskia dosegli 26,3 milijarde dinarjev celotnega prihodka ali dobrih 48 odstotkov celoletnega plana. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem se j* prihodek povečal za dobrin ° stotkov. Tudi dohodek se je abal v predvidenih okvirih in je znašal , < milijarde dinarjev. To predstavlja skoraj polovico predvidenega letnega dohodka, bil pa je za slani ' -odstotkov večji od lanskega. L »tega dohodka pa so dosegli 4.9 dinarjev ali 47,7 odstotka plana. Povečanje v prini»s/ lansjumi šestimi meseci pa in znaša komaj 13,3 odstotke Tudi porast osebnih doh-*-' bil v skladu z resolucij sknr: vami. Tako je bilo za osebrtf ke v prvem polletju izpl^V milijarde dinarjev, kar slabo polovico letnega prop** primerjavi z lanskimi prvin -jem pa so porasli za 32 odsto Akumulacija je znašala jarde dinarjev ali 42 odštet* nega plana, vendar pa je za četrtino manjša od akuir-lanskem prvem polletju. V;' manjšo . akumulacijo je r- amortizacija. i Izgube so v Ietošn-tn- polletju celo nižje kot so h enakem Času in znašajo 35 r dinarjev. V Iskri pa hkn« ? • • da ie iz podatkov o ir-:\ 1 J J«A J_ zultatih razvidno, aa se _ t ' leline in delovne oi^ar • I ,-,'maio zavedajo, da ve* U sloni na več t^. le na ta nač ir nemoteno proizv nho EK. 24. AVGUSTA 1982 KULTURA 3. STRAN GLAS ton Plemelj: metnost naj pride v vsako hišo, eprav skozi zadnja vrata ^a čistega naivca sem ga imela, sem si ogledala nekaj malih gra-ki jih je prinesel na ogled na Jeloški izseljenski piknik: velike in prsi matere z otrokom, kme-ca, ki žanje žito, kmet s klo-iom in ogromnimi stopali, ki seje, i<* ki orje s konjem in volom, po-niik s palico, ki v bisagi nosi cve-*. Čista naiva, bi rekel, če bi videl njegova dela. Cepa se sprehodiš po njegovi hiši Brezjah za cerkvenim zidom, tdeš v Antonu Plemlju vse kaj ega. Ne naivca, temveč prei eaUsta, ki ima v svojih delih H naive, ki je vseeno prisotna, fantastike in simbolike. Ne- erotične privide. Njegova dela so polna napetosti, dinamike, čutne erotike. Pri njem ni praznih površin ... Blizu petdeset samostojnih in še več skupinskih razstav od leta 1966 pa do danes priča, da je slikar sredi kulturnih dogajanj. Zeli si razstav, želi poštene kritike, ki potrdi njegova prizadevanja in hotenja — ali pa tudi ne. Rad bi, da bi vsak v njegovi sliki našel svojo razlago. On ima svojo, toda zanimivo je tisto, kar drugi mislijo o njegovem delu. In če je ljudem od vseh del na razstavi všeč samo ena slika, je vesel. To je njegov uspeh. Še večji, če si nekdo v" - « - u a dalijevski hoče biti. Po svoje je. Pa vendar vseeno čisto svoj. ~gove barve so močne, linije ■ ^te. Polne oblin. Če primerjaš črte in obline na njegovih sli-ja kar vsakih po enako, toda ^ne so tako močno izražene, da črt skoraj ne vidiš, vidim takšno sliko na raz-V £,* pravi slikar, »vem, da se je pošteno namučil z njo. Taka slini hitro narejena. Povsod so me-«jih moraš držati.« njegovo sliko zaželi imeti doma. Pa naj bo to cvetlični šopek, iz katerega buta erotično življenje, ali pa nekaj iz njegove naive, ali čisto navadne rožice^v vazi, ki pa so seveda spet po Plemljevo oblikovane in obarvane. Vsega se je že lotil v življenju. Prav toliko rad, kot slika, tudi kipari, v lesu, v glini, slika na steklo, se loteva tudi keramike in zdaj se pripravlja tudi na oblikovanje lesa in železa skupaj. V kleti ima že pri-O ^ZHm7apLu, da se, o 'pralentfg^***^* & S-* slikarfevo *vl]eye, Janežkove ledenice - gostilničar Janežek je včasih v tej hiši pride-> i__i hn nohnr nastala toDla • VVIUZU &UKU.IJCVVS V"' -»r'tf trpkih spominov in grenkobe. tUčne oblike pri njem menjajo tno obliko, kot da se rojevajo v ah, se plazijo, ovijajo s trnjem. >kod se oblike spreminjajo v JanezeK je T , ^'J loval led - bo nekoč postala topla hiša, polna slikarjevih izpovedi o brstenju, življenju in nehanju. Morda bodo Brezje nekoč dobile z nje- fovo hišo galerijo v malem. Morda o postala nekoč brezjanska posebnost, čeprav danes natakar v bližnji gostilni še ne ve za Plemlja. Malokdo bi v manjši čokati postavi, v modrih očeh, umetniško dolgih laseh in že siveči bradi našel nekdanjega oficirja JLA. Pa vendar je Anton Plemelj, Blejec po rodu, prav kot oficir v Beogradu začel s slikanjem. 1956 se je vpisal v amatersko likovno skupino. Deset let je bil med njimi, zadnja štiri leta je skupino celo vodil. Veliki likovniki so izšli iz te skupine, ki so danes v jugoslovanskem vrhu umetnosti. Cmerič. Šotra. Prvo svoje delo, tihožitje s sadeži, vazo in krožnikom, je naredil na embalažni »pak papir«. Prvo nagrajeno delo. Ze takrat je pokazal, kakšen bo njegov stil. Barve so danes seveda drugačne. Če je takrat prevladovala rumena in siva, so njegove barve danes močna rdeča, močna zelena, veliko modre, nežne rožnate. Pravi, barve lahko veliko menjaš. Če pripravljam razstavo, gledam, da delam v enih barvah, da predstavim slikarsko celoto. Vendar vedno znova se vrača k barvam, ki iz sebe bruhajo življenje, ga neusmiljeno oklepajo in spet sproščajo. Rad se vrača k naivi. Naiva na čestitkah, naiva na vitražih, naiva na cenenih drobnih malih grafikah, namenjena širšemu krogu ljudi. Zakaj pa ne? Umetnik predobro ve, da je najtežje v hišo obesiti prvo sliko. Ko je tu prva, je tudi druga, tretja. Vendar prva! Ta mora biti prijetna za oko, simpatična, zgovorna, prikupna in — poceni. Prav grafika ima tu največ možnosti. Svoje male grafike je ponudil za novoletne čestitke, za 8. marec. Le malo podjetij se je odločilo za odkup. Pa vendar je to marsikje edini način, da bo umetnost prišla v neko hišo. Čeprav skozi zadnja vrata. Mogoče se bo potem v ljudeh le zbudila želja po nečem lepem, kulturnem, poduhovljenem ... Veliko načrtov ima. Za velik uspeh ima že, da ima svojo hišo, v kateri bo kmalu nared tudi atelje z veliko, veliko svetlobe. Nekoč bodo vsi ti številni okvirji z motivi; ki jih imajo nekateri tudi za pregrešne, viseli na teh stenah. Za obiskovalce bo uredil svojo zasebno malo galerijo. Tiha želja, ki jo goji le toliko let, bo uresničena. Tudi Gorenjska bo z njo pridobila. D. Dolenc Odmevna Sodnikarjeva razstava Dva meseca je v kamniškem gradu Zaprice postavljen del zbirke ljudskega zbiratelja Josipa Nikolaja Sadnikarja — Razstava zasenčila kulturno življenje Kamnika Kamnik — Pred dvema mesecema so na kamniškem gradu Zaprice odprli dolgo načrtovano razstavo, ki naj bi prikazala osebnost zbiratelja Josipa Nikolaja Sadnikarja, kamniškega rojaka, veterinarja, prijatelja številnih literatov, slikarjev in salonskih umetnikov. Razstava prikazuje leta 1964 odkupljeno zbirko, ki jo je kamniški muzej več let strokovno obdeloval, da jo je letos slednjič prikazal kamniški javnosti. Razstava se je omejila predvsem na osvetlitev Sadnikarjeve osebnosti, to pa skuša doseči skozi predmete iz njegove obsežne zbirke. V šestdesetletnem razdobju (od leta 1993 do 1952) je namreč Sadnikar zbral prek 4000 predmetov, kamniški muzej jih je odkupil kakih 1460. Vseh kajpak v razstavi ni mogel prikazati. Zbirka obsega predvsem starine, ki jih je Sadnikar nabral v kmečkih in meščanskih domačijah v kamniški okolici, ki jo je obiskoval kot veterinar. Poleg predmetov, ki so jih v kmečkih in meščanskih gospodinjstvih v tem in prejšnjih stoletjih uporabljali Kamničani in okoličani, je Sadnikar rešil propada tudi marsikateri predmet arheološke vrednosti. Del zbirke namreč obsega lepe in zanimive eksponate vse od praveka do antike. Razstava prikazuje tudi obsežno Sadnikarjevo korespondenco z znamenitimi sodobniki: Gasparijem, Malešem, Plečnikom, Govekarjem, Jamo, Ivano Kobilco, Viktorjem Parmo, Ferdom Veselom in drugimi. V dveh mesecih se je na zapriškem gradu zvrstilo prek 600 obiskovalcev, kar za tako majhno mesto nikakor ni majhna številka. Odkar namreč nudi kamniški muzej na ogled to zbirko, je zanimanje za Maleševo galerijo in za razstavišče Veronika kar nekoliko zbledelo. V Veroniki so za nekaj časa sploh prenehali z občasnimi razstavami in bodo vitrine napolnili šele jeseni. Še večje zanimanje bo Sadnikar-jeva razstava, ki je bila odprta koncem šolskega leta, bržkone zbudila jeseni, ko jo bodo obiskale organizirane skupine šolarjev. Vsako leto namreč kamniške galerije in muzeje obiščejo srednješolci kamniške in domžalske občine, prihajajo pa tudi iz Ljubljane. V poletni sezoni pa je Sadnikarjeva zbirka mamila predvsem turiste. V okviru ene od blejskih turističnih agencij, ki organizira letovanje za tujce, so vključeni tudi obiski Kamnika in Velike planine, tako da je večino turističnega obiska galerij pripisati agencijski organizaciji. Med obiskovalci so zato na Zapričah našteli največ Angležev, Nemcev in Ho-landcev, ki jih prav tako zanima vse, kar je v zvezi z narodovo zgodovino in ljudskim izročilom. Spričo velikega zanimanja, ki ga je razstava zbudila že prve mesece (sicer so jo postavili kot stalno), razmišljajo, da bi jo razširili. Na ogled je namreč komaj tretjina odkupljene zbirke, preostali dve tretjini še nista strokovno ovrednoteni. Prihodnja razstava pa bo verjetno prikazana v drugačnem kontekstu. Najbrž jo bodo vldopili v stalno kulturno zgodovinsko zbirko Kamnika, ki jo trenutno načrtujejo, tako da je Sadnikarjeva osebnost s sedanjo razstavo docela zaokrožena. D. Z. Zlebir Ohrid v paketu (z biserom) ^lesto stoletij Lepotec ob enem najbistrejših jezer na ^Vetu - v mesecu juliju vidimo kar 22 m globoko - je bil že od nekdaj dobro utrjen. l^Ure kronike pričajo, da je bilo v mestu toliko izvirov in obilje hrane, da ga 497 n fWel zavzeti niti bojeviti vzhodnogotski Valj Teodorik. Izkopavanja so pokazala, oa najstarejši ostanki trdnjave nastali pred dvajsetimi stoletji, zidovje, ki stoji še danes Je po domnevah arheologov iz dobe carja g^muela, ko je bil Ohrid prestolnica makedonskega carstva. , Obzidje, visoko 3 do 15 metrov je -fWn z jezerske strani - obdajalo ves hrib, S* severni strani pa je štrlelo nadenj deset lažnih stolpov. V središčnem delu trdnjave fc Se ohranjen zid, ki je delil vladarsko pa-Sčo od prebivališča za vojake. V ta »gorni Sraj« imenovani del so vodila vrata z dvema Mogočnima polkrožnima stolpoma. V družni delu trdnjave, v današnjem »varošu«, so fUnovali dvorjani. To prostrano, utrjeno sokolje gnezdo je imelo dvoje vrat. Dolna por-S ne stoji več, večkrat prezidana Gorna por-pa je bila glavni vhod v mesto vse do linz. £ obzidje je vzidanih precej delov starih Etičnih spomenikov. . v Ce se od »Gornega saraja« med bujnim Nstlinjem napotimo k jezeru naletimo na Stanke zgodnje krščanske bazilike iz 5. ali b. poletja. Zgrajena je bila iz velikih belih in j^Ječkastih kamnitih blokov in povsem mož-je, da so za gradnjo uporabili tudi ma-Srial iz antičnega gledališča. Pod debelo rlastjo nasutega peska se skriva 100 kv me-prelepega,, živopisanega mozaika z f^ometrijskimi ornamenti, s pticami in £>valmi; med odkopavanjem so našli tudi zlatih mozaičnih kamenčkov, kar po-da seje notranjost kupol nekoč ble- v Le dober lučaj naprej so ostanki mošeje JWet, kjer so 1943 med ruševinami naleteli v^ temelje in zidove samostana svetega Pan-Nejmona, ki ga je zgradil Kliment potem ^ sta z Naumom skupaj prišla na Ohnd. i u T* bila 893 prva slovanska univerza, saj je Kliment, ki je v bogoslužje uvedel jezik makedonskih Slovanov, veliko učencev. Poleg prevodov iz grščine mu pripisujejo tudi lastna dela, 2ITIJE SV. METODIJA, eno od dveh PANONSKIH LEGEND in SI-NAJSKEGA PASTIRJA. Kliment si je v sa-samostanu sam izkopal grob in izklesal nagrobnik. Bil je tudi prvi slovanski škof z nazivom EPISKOP VELlCKI, pozneje pa ga je cerkev proglasila za svetega, postal je zaščitnik mesta in zato tega velikega moža začetkov slovanske kulture najdemo na marsikakšni freski, ko drži v rokah mesto oziroma cerkev. Njegova podoba je krasila težke, s srebrom okovane in poldragimi kami okrašene platnice evangelijev in okvire nekaterih ikon. Malo manj kot stoletje pozneje, 976 so sinovi brsjaškega kneza, David, Mojzes, Aron in Samuel ustanovili prvo državo makedonskih Slovanov, 983 pa je Samuel vladal samostojno in njegova prestolnica Ohrid je cvetela do 1014, ko ga je na Belasici premagal bizantinski cesar Vasilij II. Ta poraz je bil je obenem velika človeška tragedija za premagano Samuelovo vojsko. Domov se je vračalo 14.000 slepcev, Vasilijevi rablji so pustili po eno oko le vsakemu stotemu, da je lahko vodil svoje tovariše. V mestu, ki je tudi po razpadu Samuelove države 1018 ostalo pomembno trgovsko in prometno stičišče, je bilo središče sorazmerno samostojne arhiepiskopije. Tu so se zbirali slikarji in arhitekti, ki so daleč od konstantinopolskega klera našli svojstven slikarski in graditeljski izraz. David Talbot Rice, angleški bizantolog je 1961 zapisal: »Danes je nemogoče študirati bizantinsko umetnost, ne da bi človek obiskal Makedonijo. Ob pogledu na freske v ohridski Sveti Sofiji je še posebej dobro videti način, kako so neznani slikarji slikovito reševali svoje kompozicije. Popolnoma neupravičeno je govoriti o čisto bizantinski šoli...« Sv. Sofija, ta svojstvena galerija stoji v spodnjem delu utrdbe, 100 m daleč od jezera. Polovico fresk je uničenih, saj so jo lurki prezidali v džamijo in šele po drugi svetovni vojni je z UNESCOvo pomočjo dobila zdaj-šno podobo. Tu najdemo ob prizorih iz stare zaveze, Kristusovega in Marijinega življenja tudi najstarejši znani Klimentov portret poleg njegovega učitelja, apostola Cirila. Še posebej se vtisne spomin monumentalna kompozicija Marijinega vnebovzetja iz katere veje občutena, preprosta človeška žalost. Pod zvočnimi oboki stare cerkve iz 11. st. so danes koncerti ohridskega poletja in vstopnica za dober koncert velja le 100 din! V bližini Gorne porte pa je cerkev sv. Klimenta. 1295 jo je bizantinski namestnik Progon Zgur posvetil Bogorodici Perivlepti. Ta izjemen kulturni spomenik ne osuplja z monumentalno veličino, marveč s skladnostjo po človeški meri. Freske, polne dramatične moči, dinamike in barve polifonije sta naslikala Mihajlo in Evtihij, velika mojstra, ki se nista več pokorila idealizirani lepoti poznokomnenskega sloga, marveč sta svoje like približala preprostim vernikom. Najbolj pretresljiv je prizor Kristusovega objokovanja, na katerem je ožaloščena Mati božja naslikana z razpuščenimi lasmi — kar je redkost —, med množico živih obrazov pa je še skupina naricalk — preprostih žensk iz ljudstva. 1365 se je končala druga faza umetnostne zgodovine tega hrama. Z ene izmed fresk razpoznamo ohridske cerkvene dostojanstvenike in posvetne gospodarje tik pred usodno bitko ob Marici. V cerkvi je shranjena tudi zbirka tridesetih ikon, ki sodi med najstarejše in najznamenitejše na svetu. Nekatere ikone so poslikane na obeh straneh, saj so jih nosili v procesijah, njihovi srebrni okviri pa so mojstrovine zlatarske obrti. Ozke uličice starega mesta odkrijejo še marsikakšno cerkev ali kapelico, tri med njimi pa zagotovo zaslužijo obiskovalčevo pozornost. Prva stoji na koncu mesta, na visoki, navpični steni, od koder je najlepši pogled na jezero; to je Sv. Jovan Kaneo. Pri Sv. Nikoli Bolničkem najdemo portrete srbskega carja Dušana, njegove žene Jelene, sina Uroša in sv. Save, v Sv. Bogorodici Bolnički pa je ikonostas s sijajnimi rezbari-jami iz 1830. Alenka Bole-Vrabec PRIHODNJIČ: Z ladjo do Sv. Nauma G LAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 24. AVGUSTA ] viuhpnski na^rf • M v U.MV110IV1 liCll/1 t 1 J V spomin na pet ustreljenih talcev sredi vasi praznuje krajevna skupnost Ljubno danes praznik — Zadnja leta hiter razvoj — Tudi vnaprej zahtevni pri nalogah in načrtih Ljubno — Pred leti so bili pogoji za razvoj boljši, saj je dovolj sredstev dajala »gramoznica«, za denar ni bilo nobenih problemov, danes pa se je vse pogosteje treba zatekati k samoprispevku. Na to obdobje pa so bili Ljubenčani pripravljeni, zato so srednjeročni program tako prilagodili. Komunalno so vse štiri vasi — Ljubno, Otoče, Posavc in Praproše — kar dobro uredili. Manjka jim le še dva kilometra asfalta do Praproš, za kar pa bodo težko zbrali sredstva. Vas šteje majhno število prebivalcev, od občine pa si težko obetajo pomoč. Krajevna skupnost namreč leži na »tromeji« občin Kranj, Radovljica in Tržič in ta obrobna lega se jim tudi pozna pri tem. Tudi do novega naselja v Ljubnem bodo potegnili asfalt, v Posavcu pa gradijo stanovanjski blok, do katerega bo prav tako vodila asfaltna pot. Blok bo sprejel 24 družin delavcev, ki so zaposleni pretež no v otoški Iskri. Nekoliko kritično je tudi s preskrbo krajanov. Trgovina na Posavcu je bila sicer modernizirana, v Ljubnem pa morajo na to še malo počakati. Njihova mala trgovinica (poslovalnica blejske Špecerije) je Že več let pretesna in temačna, zato bodo prihodnje leto zastavili z gradnjo nove. Stala bo v spodnjem delu Ljubnega, saj v ozki, strnjeni vasi ni moč dobiti druge primerne lokacije. Tudi most čez Savo je eden od problemov, na katerega Ljubenčani opozarjajo že več let. V planu je pravzaprav nov železobetonski most, vendar šele 1985. leta. Do tedaj pa bodo starega čuvali pred povodnijo. Z vodo so preskrbljeni s treh strani, a voda je kljub temu še vedno dokajšen problem. V gornjem delu Ljubnega jo primanjkuje, pa tudi cevi so Že precej dotrajane. Problematičen je torej vodovod iz Drage. Od radovljiške komunalne skupnosti pričakujejo, da bo kmalu to uredila. Praznični teden Ljubno — Krajevni praznik so Ljubenčani začeli praznovati že v soboto, ko so priredili kolesarjenje za trim značko. V nedeljo so tekmovali strelci, gasilci pa so pripravili vajo pred gasilskim domom. Včeraj so v Iskri v Otočah odprli razstavo o Tekstilni zadrugi Otoče, predhodnici današnje Iskre, nato pa se z ustanovitelji (iz leta 1937) zadržali na prijateljskem srečanju. Osrednja prireditev bo danes, 24. avgusta. Pri spomeniku NOB v Ljubnem bo osrednja komemorativna svečanost. Jutri bodo za pokal krajevne skupnosti tekmovali v namiznem tenisu. V soboto bo proslava s kulturnim programom in podelitvijo krajevnih priznanj, tu pa si bodo krajani lahko ogledali tudi razstavo o Tekstilni zadrugi Otoče, ki jo bodo dan poprej prenesli iz Iskre v Dom TVD Partizana v Ljubno. KMTMNA PLAČAMA V G#TOVIf»I fioRENJSKI felAS glasilo O s t O S OD I L H FRONTE ZA cobbnjsko TAKO SMO PISALI 1952. . . dražgošani bodo zidali novo šolo Dražgoše, ki so znane iz herojskih borb januarja 1942, še danes nimajo šolskega poslopja. Pouk je že vsa leta po osvoboditvi v leseni baraki. v prvih povojnih letih so si Dražgošani postavili najprej lastne domove, zdaj pa mislijo začeti z zidanjem šole. V soboto, 11. oktobra, je bil ogled zemljišča, kjer naj bi stala nova šola. Sezidati mislijo dvo-razrednico. V njej bodo tudi prostori za gospodinjske tečaje in krojenje ter za učiteljska stanovanja. Že to jesen bodo začeli pripravljati gradbeni material v upanju, da bo drugo leto v tem času stavba že pod streho. Zidavo te nove šole je dal tudi občinski odbor v Železnikih v svoj gospodarski načrt. PONAREDIL JE OPOROKO Pred okrajnim sodiščem v Kranju se je moral te dni zagovarjati občan iz Žabjega pri Trsteniku, kjer je ponaredil očetovo oporoko, po kateri je hotel razlastiti pravo dedinjo, svojo sestro Ančko in njenega moža. Stvar je prišla na dan in krivci so pod težo dokazov priznali krivdo. Sodišče je izreklo ostro obsodbo: občan je bil obsojen na tri leta zapora, mož in njegova žena Ančka pa vsak 0 eno in pol leta zapora. To naj 1 bil obenem resen opomin vsem, da se s takimi stvarmi ni šaliti. I V Ljubnem so si zaželeli tudi več telefonskih priključkov. Za zdaj jih je le kakih 25, če ne štejemo tovarne, trgovine in šole. Zanimanje za razširitev krajevne telefonske mreže pa je bilo tako veliko, da so sklenili tvegati dok&jšnjo investicijo. Dobili naj bi 235 priključkov, 170 v Ljubnem. Naložba bo znesla milijon dinarjev, na krajana pa bo prišlo štiri stare milijone in pol. Investicija pripada dvema občinama, Radovljici m Kranju, telefon pa bodo napeljevali iz Podnarta. Sčasoma bo pretesno tudi lju-bensko pokopališče. Zemljišče za širitev imajo, vprašljiv bo le denar. Leta 1979, ko so naložbo načrtovali, je znesla le 300.000 dinarjev, zdaj bo verjetno še enkrat več. Načrti so neskromni, toda zajemajo tiste naloge, ki so za nadaljnje življenje krajevne skupnosti nujne. Za požarno varnost so dodobra poskrbeli, saj je v vseh vaseh kar nekaj protipožarnih bazenov, letos septembra pa bodo dogradili še enega. Stal bo 400.000 dinarjev, k njegovi izgradnji pa bo prispevala tudi samoupravna interesna skupnost za požarno varnost. D. Ž. Žlebir Smledničani praznujejo Smlednik — V spomin na talce iz Smlednika, ustreljene v prvih dneh na Gorenjskem, krajevna skupnost Smlednik te dni praznuje. V počastitev praznika se že ves teden vrste športne in družabne prireditve, višek praznovanja pa je bila sobotna slovesnost. Praznovanje se je začelo že minulo nedeljo, ko so pri kulturnem domu v Smledniku priredili streljanje z zračno puško, istega dne pa so se na trimsko kolesarjenje podali tudi rekreativni kolesarji. V četrtek so na igrišču odigrali košarkarsko tekmo, v petek in soboto sta bili nogometni tekmi. Množično so se Smledničani zbrali na veselem kresovanju na Starem gradu. Tega dne so v osnovni šoli Simona Jenka odprli tudi razstavo ročnih del, ki so jo pripravili smledniški upokojenci. Razstavo si je bilo moč ogledati tudi še v soboto. Za prihodnji petek načrtujejo še tradicionalni tek dvojic po stezah partizanov. Osrednja slovesnost je bila v soboto. Začela se je s sprejemom svojcev padlih talcev in gostov v domu krajevne skupnosti. Nato so se krajani zvrstili v povorko, ki se je vila vse od doma krajevne skupnosti do osnovne šole, mesta zborovanja. Tu je slavnostni govornik orisal razvoj krajevne skupnosti, pri čemer ni pozabil na žrtve izpred več kot štiridesetih let, ki se jih Smledničani spominjajo ob praznovanju. Prav tako pa so krajani ponosni na današnji razvoj, saj jim je z lastnim prizadevanjem uspelo v marsičem olajšati življenje. Na slovesnosti so razvili prapor pionirske skupine gasilskega društva, nato pa s krajšim kulturnim programom dali srečanju še slovesnejši ton. Zaključili so ga s tovariš kim srečanjem, kjer je za razvedrilo skrbel domači ansambel. D. Z. (44. zapis) Sorci (tako si pravijo domačini v Sori) so imeli svojo cerkev sv. Štefana že v 13. stoletju. Cerkev sama pa je bila že mnogokrat prezidana; nazadnje, v letu 1882, celo popolnoma zamenjana za novo, sezidano v ne* kako sodobnem gotskem slogu, ki pa umetniško čutečim ljudem nikoli ni bil všeč — ta pompozna »psevdo-gotika«! Ko je bUa stara, prava gotika vendar tako preprosta, tiha in prisrčna. — Oltarna slika sv. Štefana je zrelo delo (iz 1. 1741) slovitega slikarja Valentina Metzingerja, ki je ustvarjal pri nas v letih 1727 — 1759. *— Tudi na sedanjem župnišču, na vnanii steni, je upodobljen mučenec sv. Štefan. V posebni slikarski tehniki »sgrafito« ga je izdolbel kipar Stane Jarm. Lepo delo, Sori v okras! Sora (le kako bi rekel: v Sori ah na Sori, oboje je menda prav; res pa se je bolj uveljavilo v Sori) ima v bližnjem hribovju pravcati/ kraški svet, celo večjo podzemeljsko jamo ima na Kravjeku. Sicer pa vse tako kaže, da je bila Sora že prastaro naselje, če že ne predzgodovinsko pa vsaj že v rimski dobi obljudeno. Na to misel nas usmerjaio najdbe grobov in ostanki rimske stavbe na Groblju med Rakovnikom in Soro. Tudi svojo redno šolo so Sorci ' imeli že leta 1874. Ob osvoboditvi je dobila ime po narodnem heroju Avgustu Barletu. Je pa kot nižje organizirana osnovna šola le podružnica popolne osemletke »Heroja Franca Bukovca« v Medvodah — Preski. - Na pročelju sorške šole je pritrjeno bronasto poprsje heroja Barleta. Še vedno se mudim v Sori (najraje bi rekel na Sori, t. j. na vasi, ne v vodi, a je menda le bolj prav: v Sori) in vasujem pri pisatelju F. S. Finžgar-ju. Pisatelj Ivan Cankar in igralec Anton Verovšek v gosteh pri prijatelju F. S. Finigarju vSori 11. junija 1911. CANKARJEV OBISK V Bilo je dne 11. junija so sorškega župnika obiskali: pisatelj kar, njegov bratranec' la____ in igralec Anton Verovšek. ložnostno sliko je posnel §< vitelj Ponikvar, ohranila naši slovstveni zgodovini teljica Ana Grebenčeva. Takrat je bil Ivan < nesporen prvak slovenske besede, Izidor Cankar umetnostni zgodovinar, rovšek dramski umetnik, slovenske umetniške govorice. F. S. Finžgar pa veljam __ — realist, ki zajema snov povesti iz resničnega živi j« Bila je to žlahtna druj sestala tisto leto v Sori ljubnem Finžgarjevem ži _ _ Pisatelj Ivan Cankar je 1 rad imel in cenil. Znan J izrek, da sta pesnik Ant _ in pisatelj F. S. Finžgar moža, tako aristokratsku, licu, kot da ju ni rodila kmečka mati, je pozneje pisatelj Ivan Pregelj. FINŽGARJEV VELIKI Napak bi bilo, če »divji« petelin. Za mu slovenski lovci je »veliki«, »mali« pa (Domači petelini, če so seve ne veljajo!) Prav v gozdovih nad gar uplenil svojega pr\ njega?) velikega petelinar to rečjo, me žuli že n brezjanskih šolskih ses__ njihovem Domu napravil posnetek petelina, za kat dila sestra Hermina Kc„ čakinja škofa Jegliča), da* petelin, ki ga je uplenil pisa gar v gozdovih nad Soro nagačiti za spomin, kot fejo. No, čez nekaj let pa imajo Finžgarjevega naj likega petelina na Bledu v lasti Vide Andoljškove. Svojo čudovito lepo novelo petelina« je pisatelj v resnici IVAN JAN: Ob 40-letnici tragedije v Udinem borštu Bataljoni 18. policijskega polka gorskih lovcev, ki so konec julija prišli z Bavarskega na Gorenjsko, so bili razmeščeni v neposredni bližini Kranja in s tem Udinega boršta, in sicer v Šentvidu, v Smledniku in v Naklem, z nekaterimi četami pa še v Radovljici in v Pre-dosljah. Zato ni bilo težko vseh teh sil, ki so poieg krajevnih orožniških posadk in poleg dela 171. rezervnega policijskega bataljona na Bledu sodelovale v tem napadu, naglo pripraviti za pohod na bližnji Udin boršt, kamor so vodile lepe ceste. Komandant Hermann Franz je hitro zbral nekaj čez 3000 mož. Na enega borca Kokrškega bataljona je prišlo približno 50 nemških napadalcev, in to svežih, dobro oboroženih, motoriziranih, z dobro izdelanim načrtom, se pravi z velikansko prednostjo v moči, čemur moramo dodati še veliko prednost glede na možnost presenečenja, kar vse je tokrat Nemcem obetalo uspeh.*"* Komaj je preteklo nekaj ur, so bili policijski oddelki že v okolici Udinega boršta. Nekaj čez poldne 13. septembra so napadalci že začeli prodirati v gozd ... Prav v tem času so se nič hudega sluteči partizani sredi gozda ob Kapniku začeli prebujati in.vstajati. O tem pripoveduje tudi eden izmed udeležencev tega dogajanja Stane Vrhovec Robin: » ... V bližnjem zvoniku je ura odbila pol dveh popoldne, ko se je bataljon prebudil ... V več strani so bile poslane patrulje, da raziščejo teren. Sonce je neusmiljeno žgalo, le tam proti Stolu so se grmadili težki oblaki in obetali dež. Zaradi visoke praproti in valovitega terena smo mogli spremljati patrulje s pogledi. Izginile so v goščavi, a kmalu so naletele na Nemce .. .« Drugi udeleženec tega spopada, tedanji vodnik Karel Kravcar, pa o teh odločilnih trenutkih pravi: »Nekaj čez poldne smo iz Dupelj dobili prvo obvestilo, da je na cesti opaziti neke premike Nemcev, in sicer da jih je več kakor običajno. Takoj je bilo v več smeri poslanih nekaj patrulj. Kmalu je bilo čutiti, kaj se dogaja, kajti iz smeri, kamor so patrulje odšle, smo zaslišali streljanje. Patrulje so se vrnile in povedale, da so povsod naletele na Nemce. Ena izmed patrulj pa se ni vrnila, a ker je bilo v njej nekaj domačinov iz Dupelj, smo pač menili, da bodo že še prišli, ker dobro poznajo teren. A kazalo je, da so jo Nemci že zajeli*. Takoj smo se pripravili na spopad; nameravali smo se prebiti proti Kriški gori. V to smer je bilo najmanj čistine in umik najkrajši. Ko bi prišli čez cesto Križe-Golnik. bi bili že na varnejšem. Do tedaj smo še vedno mislili, da so Nemci šli le v manjšo," slučajno hajko z nekaj sto možmi. In če prihajajo z dupeljske strani, jih v smeri proti Golniku verjetno ne bo. A kmalu smo začutili, da so pripravili nekaj večjega, kajti tudi v tej smeri smo naleteli nanje. Z obeh strani se je tudi tu vnelo streljanje. Tedaj je bilo ukazano: »Preboj v smeri Kranja! Obrnili smo se in z orožjem v rokah poskusili še v to smer, a tudi tu smo trčili ob Nemce! Spet smo se obrnili in se umaknili proti sredini gozda ...« Pomočnik mitraljezca Izidor Kuljad-Jo-žek pa pravi, da je tedaj, ko so že začutili Nemce, njihova patrulja iz Dupelj prinesla tudi pismo, namenjeno Janezu Perku. Pisala mu je žena ali sestra. »Brati ga je začel pred nami«, se spominja Izidor Kuljad-Jožek, a ga ni mogel dokončati. Dobil je tako tremo, da je težko izgovarjal besede. Zato ga je dal brati apote-karju Zdenku Lavički. Pismo je bilo žalostno, prav poslovilno... Potem smo se pomikali globlje v gmajno. Ko so se borci vrnili v Udin boršt, so storili natanko to, kar so hoteli Nemci, ki so medtem nezadržno obkoljevali gozd. Partizani so bili zdaj prisiljeni sprejeti obrambo v neugodnih okoliščinah in proti neprimerno močnejšemu napadalcu. Že ta začetek ni ustrezal partizanski taktiki. Kjerkoli so 9e skušali prebiti, povsod ho jih Nemci pritisnili nazaj v Udin boršt. Poleg tega pa komandir Janez Perko tokrat ni kazal tiste udarnosti, ki je bila zanj tako značilna. Kot da ga je nekaj zlomilo.« O začetkih spopada 13. septembra je polkovnik Herman Franz zapisal, da so črto, ki je bila predvidena za izhodišče naptt in sklenil ob petih popoldne. O tem radijski zvezi obveščen na poveljni" ki je bilo postavljeno v Zgornjih D 17.40 se je v gozdu že začelo streljanje. Pri tem je policijski polkovnik da obkoljeni partizani nimajo upanja na rešitev. Pozno popoldne obeh straneh že prve padle in rai poveljniško mesto«, je zapisal Hermann Franz, »so privedli tu< ujetnike. Tedaj smo alarmirali ' alpskega področja ... Ta je bila na - I)a ie bilo nemftko poveljstvo tako naUnOne < o namerah Kokrtekga bataljona, potrj^e je Janeza Perka videl in sIHal govocm o orožnike v Dupljah fte kdo, ki je vohunil Tedaj je padel Jože Pance (prva žrtevl. h* J" j eden izmed bratov ToporS - oba iz Dupelj Predolgo zadrževanje Janeza Perka pri . U Dupljah, njegova poznejSa neodločnost preboja in njegova. nJemu ^-J™8^"^ vanje kaže na to. da je to noć Mihe. k, ie sred. avgusta preAel k Nemcem in zače »Majath ltotv« nanj učinkovalo tako, da je delal napako pozno «e je vrnil k ^not., pre^znojojep borit, ni se takoj mogel odlo6t za p^J. panjem vodijo vse dotedanje raziskan. (se $ S DREK, 24. AVGUSTA 1982 KRONIKA 9. STRAN GLAS ova pridobitev gorenjskega gasilstva ^silsko reševalna služba iz Kranja ima novo specialno gasilko vozilo — Naprava z velikimi sposobnostmi bo zadostila po-febam v prihodnjih dveh desetletjih — Skupna naložba treh to**enjskih občin ranj — Večletna prizadevanja *vcev gasilsko reševalne službe iz ija za nakup specialnega gasil-vozila so končno privedla do rezultata. V carinskem _ čaka na skorajšnjo ure- jffi -v predpisanih formalnosti in re- J^1 :l*acijo nov gasilski avtomobil ira««^ |*girus-Deutz. ^^ l||i "o skrbnem zbiranju informacij o gS^fej^- . „. 'ah specialnih vozil so 1979. leta HflHH^^^ | >isali natečaj za ponudbe, na ka- 'BP^^Os. J a so se prijavili štirje izde- flf P^* vX ci, med njimi dva nemška in po " ' francoski ter jugoslovanski. Stro-,^jaki iz razpisne komisije so se ^^Čili za vozilo tovarne Magirus-UpoStevali so zahtevo po čim ■Ji enotnosti celotne sestave vozil težnjo po kar najboljših kvalite-^.fcovega avta. - ^ ovo gasilsko vozilo, ki je oprem-»o s 30-metrsko hidravlično ^ Vijo, s katero se je moč povzpeti i 1. nadstropja, ni uporabno le iz-no za posege na visokih zgrad-Omogoča namreč učinkovitejšo >>o tudi ob požarih v nižjih nad-Sjih zaradi pristopa k ognju od in zato večje preglednosti, prav ^ pa je možna uporaba lestve do i^^topinj pod ravnjo stojišča vozila, l^^ilo zagotavlja zaradi svojih teh-.^ih sposobnosti varno vožnjo pri ^sti do 95 kilometrov na uro in tudi veliko nosilnost — do 360 nov — pri popolnoma iztegni lestvi. V višja nadstropja je • z njim napeljati več vodnih ce-.fcloSčad na koncu lestve ima vgradi* ihstrumente za priključitev ^tričnih in pnevmatskih strojev J^ševanje, lestev je pri reševanju uporabita za dvig bremena do 3 teže, v vozilu pa je prav tako ^tjični agregat za potrebe nje-*ga delovanja in razsvetljavo, »no vozilo bo prav gotovo ustre-t potrebam gasilsko reševalne r v prihodnjih dveh desetletjih, ►jjjub smotrnosti naložbe v novo J^o, ki sedaj stane z vsemi dajat-blizu 1,8 milijarde dinarjev, je denar zanjo sila težko zagoni Zato so se v treh občinah, /*jski, škofjeloški in tržiški, do-^rili za skupno vlaganje. Del ev so prispevale samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom, zavarovalna skupnost občine Tržič, civilna zaščita občine Kranj in nekaj organizacij združenega dela. Drugi del sredstev so zbrali na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju in razporejanju sredstev za izgradnjo družbenih in komunalnih objektov v občini Kranj za obdobje 1981-1985, s katerim se po programu B zagotavlja tudi nakup gasilske opreme. Kot je pred dnevi povedal direktor gasilsko reševalne službe iz Kranja Miha Molan, so vozilo plačali že julija letos. Ob tem so zvezni sekretariat za finance zaprosili za oprostitev 2,93 milijona dinarjev carinskih upravljanje novega vozila Magirus-Deutzje ie usposobljeno K S8 kontejner - Pred blokom številka 163 v Bistrici pri ,č kot en mesec leži tako prevrnjen kontejner. V njem je t nekaj smeti, ki pa gnijejo, vendar jih nihče ne odpelje. Ni znano je prevrnil kontejner: ali komunalci ki skrbijo za praznenje **tole prevrnjenega je sicer lažje prazniti), ah pa bistriška mladež ki Morala zbrati precej moči za prevrnitev precej težkega kontejner a, ^iiprvo ali drugo, kontejner kaže postaviti tako kot je treba in tja, lorsodi, da bo spet lahko služil svojemu namenu. - J. Kikel Hidravlično lestev je moč raztegniti do 30 metrov višine - Foto: S. Saje dajatev. Rešitev pričakujejo v začetku septembra, ko bodo vozilo lahko tudi registrirali. Zaradi razumevanja pristojnih služb pa so že med čakanjem vozila v carinskem skladišču uspeli ob pomoči inštruktorja izdelovalca vozila usposobiti moštvo za upravljanje s sodobno gasilsko reševalno napravo. S. Saje Vesel uspehov Kranj — Čeprav se tudi gasilci na tekmovanjih držimo pregovora: važno je sodelovati, ne pa zmagovati, vseeno na naših tekmovanjih nikomur ni vseeno, koliko točk zbere. Tudi za gasilce kranjske tovarne Sava velja to. Vse kategorije so na -letošnjih tekmovanjih uspele zbrati kar 3257,5 točk, kar ni malo. Posebno dobro so se odrezali starejši člani, pa tudi ostale desetine, ki so sodelovale na kranjskem občinskem in na gorenjskem področnem tekmovanju. Čeprav sem že 16 let upokojen, sdm teh uspehov vesel, saj sem pred tem delal v savskem gasilstvu. Takšna tekmovanja nimajo samo tekmovalnega pomena, ampak tudi prispevajo k medsebojnemu poznavanju in sodelovanju gasilcev. I.Petrič Požgal domačijo in napravil samomor Gorenja vas — V soboto je nenadoma izbruhnil požar na do'mačiji Janeza Bernarda v Gorenji vasi pri ReteČah. Komisija, ki je prišla na kraj požara, je ugotovila, da je bil ogenj podtaknjen, sosedje pa so vedeli povedati, da ga je podtaknil Bernard sam. Najprej naj bi ogenj zanetil v drvarnici in na seniku, nato v bivalni sobi, kjer naj bi zažgal gospodinjski plin, v predsobi pa zakuril kubik butar. Ko je ogenj Že požiral domačijo, je odšel Bernard v garažo, pognal motor avtomobila in legel k izpušni cevi, kjer se je nameraval zastrupiti s plini. Požar je povzročil za 200.000 dinarjev škode in še več bi je, ko ga sosedje in prostovoljni gasilci ne bi pravočasno zadušili. Žal pa jim ni uspelo rešiti soseda, kajti med prevozom v ljubljansko bolnišnico je Bernard zaradi zaužitega ogljikovega monoksida podlegel. D. Z. Kolesarji ne vidijo znakov Na cestah je vse več kolesarjev, zato so pogostejše tudi nezgode — Pomanjkljiva oprema koles in nespoštovanje prometnih pravil sta glavna vzroka nesreč Ko se je pred kakima dvema mesecema po vsej Sloveniji začela akcija za večjo varnost kolesarjev v prometu, domala ni bilo dneva, ko ne bi miličniki na cesti ustavljali in opozarjali kolesarje na opremo kolesa, na napake pri vožnji, za hujše kršitve prometnih predpisov pa so seveda izrekli mandatno kazen ali napisali prijavo sodniku za prekrške. Za akcijo smo se v republiki odločili, ker so zaradi množične uporabe koles narasle tudi prometne nezgode, v katerih so bili udeleženi kolesarji. Lani je namreč v prometnih nesrečah na slovenskih cestah umrlo 140 voznikov koles in koles z motorjem, ranjenih pa je bilo 1672. Kljub temu, da so miličniki že lani s posebno pozornostjo spremljali obnašanje kolesarjev, saj so poslali sodnikom za prekrške več kot 5000 prijav, pa se varnost kolesarjev v prometu zaradi tega ni bistveno izboljšala. Težko je sicer reči, kaj največ prispeva k taki slabi varnosti - ali oprema koles ali slabo poznavanje prometnih predpisov, verjetno pa sta to najbolj slabi »strani« kolesarjev na naših cestah. Čeprav je po novem zakonu treba imeti na zadnjem kolesu rdečo luč in ne le rdeči odsevnik, pa je na cestah še vedno največ takih koles brez luči, često tudi brez vseh odsevnikov, kaj šele luči. Kolesarji tudi kaj neradi prižigajo prednjo luč na kolesu, saj se jim na ta način delno zmanjša hitrost, vendar pa, kot kaže, raje tvegajo mandatno kazen in prometno nezgodo kot pa nekaj večji mišični napor. Vožnja ob poletnih večerih skozi naselja je zato za avtomobilista prava loterija — kaj drugega ob srečevanju z neosvetljenimi kolesi niti ne more biti. Po drugi strani pa kolesarji ne upoštevajo niti prometne signalizacije niti drugih prometnih predpisov. Marsikateri pešec se mora z begom rešiti čez prehod za pešce, pred katerim sicer avtomobili ustavljajo, kolesarji pa ne in si z nezmanjšano hitrostjo utirajo pot med pešci na prehodu. V večini mest tudi ni kolesarskih stez, zato morajo kolesarji pred avtomobili kar na pločnike, kjer spet ogrožajo pešce, medtem ko so na cesti enakopravni udeleženci. V mestnem prometu večina kolesarjev ubira bližnjice skozi ulice, čeprav je s prometnim znakom zanje pot prepovedana. Mižanje pred prometnimi znaki je za kolesarje kar značilno, kljub temu, da večina prometne znake tudi pozna. Res pa je, da bo še nekaj časa trajalo, da bo na cestah več kolesarjev, ki so v svojem osnovnošolskem izobraževanju dobili tudi solidno kolesarsko znanje. Kolo namreč ni le sredstvo za šport in rekreacijo, pač pa predvsem vozilo, za katerega v prometu veljajo pravila kot za vsa druga vozila. L. M. Bencin uhaja — Lastnik želene »katrce«, kije parkiral ob kranjskem mostu čez Kokro, je verjetno osupnil nad veliko lužo bencina ob ! zadnjem kolesu. Ob temperaturi nad 25 stopinj C se avtomobilom s polnimi rezervoarji bencina kaj rado zgodi, da jim ob parkiranju na soncu odteče odvečni liter ali dva dragocenega pogonskega goriva. Bolje torej dolivati v rezervoar kak liter manj, kot pa bencin polivati j po pločniku. — Foto: L. M. NESREČE TRČIL V TRAKTOR Žiganja vas — Zaradi neprevidne vožnje v deževnem vremenu se je v soboto v Žiganji vasi pri Tržiču ponesrečil 17-let,ni Viktor Bodljaj s Pristave, ki je vozil kolo s pomožnim motorjem. Na cesti od Dupelj proti Tržiču je dohitel traktor, ki ga je vozil Andrej Gregorc iz Seničnega. Zaradi zmanjšane vidljivosti ga Bodljaj ni opazil in se mu je zaletel v zadnji del. Ranjenega so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. ZBIL OTROKA Kamna gorica - Voznik osebnega avtomobila, 41-letni Mihael Lukan iz Kamne gorice,'je v četrtek vozil v smeri Lancovega. Po desni Strela netila požare Kladje — V soboto, 21. avgusta, je med divjim neurjem z grmenjem strela treščila v kozolec v Kladjah, last kmeta Franca Selaka. Razen kozolca in 8 ton sena v njem je ogenj uničil tudi dva kubična metra smrekovih desk in plohov, vfcrežni plug in okopalnik za krompir. Gmotna škoda znaša 530.000 dinarjev. Istega dne pa je strela udarila tudi v prižgan televizor v stanovanju Cinla Ropreta na Bračičevi v Tržiču. Televizor se je vžgal, zraven pa še zavese in pod v stanovanju. Ropret je nemudoma stekel na hodnik v bloku in skušal ogenj pogasiti z gasilnim aparatom. Požar ie kljub temu uničil televizor in naredil nekaj škode na stanovanjski opremi. Skupna škoda znaša 100.000 dinarjev. strani ceste je hodila skupina otrok, od katere se je nenadoma odtrgaj 3-letni Jože Kunšič in stekel pred avto. Kljub zaviranju ga je Lukan zbil po cesti. Težko ranjenega so otroka odpeljali v jeseniško bolnišnico. BREZVESTNI VOZNIK POBEGNIL Zapuže - Občani so v četrtek, 19. avgusta, sporočili na radovljiško postajo milice, da ob lokalni cesti Zapuže-Hlebce-Begunje v naselju Zapuže leži poškodovan moški. Mi- ličniki so ugotovili, da gre za 83-let-nega Franca Cengla iz jeseniškega doma ostarelih, ki je bil hudo ranjen v prometni nesreči dan poprej od 21. do 22. ure. Brezvestni povzročitelj nezgode je pobegnil. Po sledeh na kraju nezgode so prišli do podatka, da je nesrečo bržčas zakrivil Boris Mencinger, star 37 let, doma iz Zapuž. Pri njem doma so našli poškodovano vozilo, lastnika, povzročitelja prometne nezgode, pa jim še ni uspelo dobiti. D. Ž. Reševali srčno bolnico Iz Staničeve koče na Triglavu so v soboto, 21. avgusta, gorski reševalci prepeljali v dolino 43-letno Angelo Vre* iz Dravograda ki je v gorah doživela srčni napad. Bolnico so prepeljali v jeseniško bol- SoiSlco 8 helikopterjem KSNZ. ILA8 10. STRAN lotokros ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 24. A) Vaterpolo »Ia Breznici tekmovali V motokrosu fKranjski Triglav spet prvo »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I Žiri — Avtomoto društvo Žiri je drugič po vrsti organizator re-bliškega prvenstva v motokrosu v tegoriji 125 ccm. V nedeljo so na li zgrajeni progi na Breznici tek-ovali člani vseh slovenskih klubov, imerilo seje 57 tekmovalcev. Štirje bili od domačega žirovskega klu-Sicer pa so nastopili še od Slo-nija avta, FAM Lukovice, Do-ijskih toplic, Šlandra iz Celja, ehove vasi, Trebnjega, Mengša, tovega Velenja, Šentvida pri Stič-, Ptuja, Radovljice, Kranja in -žiča. Najprej so startali v prvi vožnji kmovalci z neparnimi številkami, z pol ure pa parni. Oboji so požali, da so se na letošnjo tretjo rko republiškega prvenstva dobro ipravili in da bo tekma trd boj »akovrednih moči. Še trši je bil kaj-\k potem, ko je 32 tekmovalcev v artalo v finalni vožnji. Za vodstvo a se v vseh 12 krogih nenehno >rila člana Slovenija avta Franc nel s startno številko 2, ki je vozil i japonskem motorju suzuki, in iloš Sojer s startno številko 1 na isguarni. Zadnji krog je vrstni red koliko obrnil. Nesporni zmago-lec je še vedno ostal Franc Srnel društva Slovenija avto. Na drugo 3sto se je uvrstil Jernej Frlic na strijskem motorju KTM, tretji pa iz je bil slednjič Tone Ručigon Mengša, ki vozi na husquarni. Organizatorju so nedeljsko prireditev omogočile žirovske organizacije združenega dela Kladivar, Re- mont, Etiketa, Poliks, Alpina in Mizarsko podjetje, poleg njih pa še krajevna skupnost Ziri in telesno-kulturna skupnost Škofja Loka. L). Lt. V finalni vožnji je startalo 32 tekmovalcev. Nogomet : Matna predilnica in tkalnica tržič BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ razglaša naslednje proste naloge in opravila na podlagi 6. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih ter v skladu z 21. čl. Zakona o delovnih razmerjih: V TOZD TKALNICA VODENJE ODDELKA TKALNICE (1 oseba za nedoločen Čas) Pogoji: 1. STTP - tkalske smeri ali delovodska šola, - poznavanje tehnoloških postopkov in strojev v tkalnici t — 1 leto delovnih izkušenj ASISTIRANJE NAVIJALNICE (1 oseba za nedoločen čas) Pogoji:. 1. poklicna šola kovinske smeri, - poznavanje tehnoloških postopkov v navijalnici, — 1 leto delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski oddelek 15 dni od dneva objave. Gostje iz Kopra boljši GOSTINSKO PODJETJE TURIST LESCE Na podlagi sklepa zbora delavcev ponovno razpisujemo prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — upravnika DO Pogoji: - VKV gostinski delavec s 2 leti delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu, . . - ali KV gostinski delavec s 5 leti delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu, - da obvlada en tuj jezik, - * da je moralno politično neoporečen, Osebni dohodek po pravilniku DO. Stanovanja ni. Pismene prijave pošljite v roku 15 dni po objavi oglasa na naslov. Gost. podj. TURIST Lesce - Razpisna komisija. KRANJ - Slovenska nogometna liga Triglav : Koper 0:2 (0:1), stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 200, sodnik Ponikvar (Ljubljana). Strelca: 0:1 Kocijančič (30), 0:2 N. Finkšt (88). Triglav: Beton, Legat, Valant, Qv-senk, Ćančar (Krnič), Grubišič, Levstik, Jakara, Mokič, Tkalec, Murnik. Koper: Ivančič, Bertok, Rioso, Pribor, Stepančič, Kocijančič, Matkovič, Ipsa, Crnalič, I. Finkšt, N. Finkšt. Domači nogometaši so zasluženo izgubili prvo prvenstveno srečanje. Boljši gostje iz Kopra so že na startu v Kranju pokazali, da bodo v tej sezoni v slovenskli ligi igrali vidno vlogo v borbi za vrh. Usodna za domačine je bila osemindvajseta minuta. V tej so Triglavani imeli res # idealno priložnost, da si zagotove vodstvo. Toda žoga ni in ni hotela v mrežo. Po tej neizkoriščeni priložnosti so gostje iz hitrega protinapada dosegli zadetek. V drugem delu se je igra še bolj razživela, a domačini v konici napada niso imeli strelca, da bi premagal solidnega vratarja Ivančiča. -dh Škofjeloška nogometna liga Skofja Loka - Na Godešiču so se sestali predstavniki nogometnih klubov iz škofjeloške občine in se dogovorili o organizaciji Škofjeloške občinske nogometne lige. Igrali bodo člani, mladinci in pionirji. Tekmovanje se bo začelo 4. septembra. Ker so se prijavila samo tri mladinska moštva, bodo igrala izven konkurence med člani, njihova medsebojna srečanja pa bodo odločala o prvaku. Pri članih bo sodelovalo 9 moštev in sicer Alpina, Gorenja vas, Jelovica, Polet I in II, Rateče I in II ter Kondor I in II. Pri mladincih bodo igrali Reteče, Kondor in Polet, pri pionirjih pa Reteče, Kondor, Alpina, Polet in Gorenja vas. V prvem članskem kolu bodo igrali Reteče II : Polet II, Alpina : Jelovica, Gorenja vas : Kondor, Kondor II : Polet, Reteče I pa bodo proste. Pri pionirjih pa so pari Kondor : Gorenja vas in Alpina KRANJ - Že pred začetkom letošnje vaterpolske sezone v prvi B ligi je bilo jasno, da bodo vaterpolisti kranjskega Triglava v tej ligi o^r®11 vidno vlogo, saj so bili med favoriti za visoko mesto. Po nedeljski zadnji tekmi v tej sezoni doma, ko so gostili Riviero iz Djenovičev, pa bo dokazali, da so zasluženo osvojili prvo mesto in s tem mestom so si zagotovili spet pravico igranja med najboljšimi jugoslovanskimi vaterpolskimi klubi. TRIGLAV : BOKELJ 16:6 KRANJ - Prva B vaterpolska liga -Triglav Bokelj 16:5 (4:0, 5:3, 3:1, 4:1), letni bazen, gledalcev 300, sodnika Ljubo-bratič (Dubrovnik), Jerman (Koper). Triglav: Perkovič, Kuhar 2 Brinovec 1. Sirk, Stanišič 3, Stariha 1, Svarc 1, L. Malavašič 4, Kosi, M. Malavašič 2, Vidic, Rakovec 1, Naglič. Bokelj: Cmogorčevič, P. Sijerkovič 1, Krivokapič 2, L. Ivovič 1, A. Sijerkovič, Simemdič 1, Mustur, Stakič, J. Sijerkovič, D. Ivovič, Djalovič, Popovič, Bosmč. Brez Caliča in Sveglja domačini niso imeli težkega dela, da so premagali solidne goste iz črnogorskega primorja. Triglavani so že v prvi četrtmi gostom dali vedeti, da jih v Kranju čaka poraz. Bokeljani so sicer poizkušali vse, da bi poraz omilili, toda proti razigranim domačinom jim to ni uspelo. TRIGLAV : BIJELA 9:7 KRANJ - Prva B vaterpolska liga -Triglav : Bijela 9:7 (3:1, 2:3, 3:1, 1:2), letni bazen, gledalcev 200, sodnika Jerman (Koper), Ljubobratič (Dubrovnik). Triglav: Perkovič, Kuhar, Brinovec, Sirk 1, Stanišič, Stariha 3, Svarc 2, Z. Malavašič 1, Kosi, M. Malavačič 2, V ldic. Bijela: Vraneš, Vujnovič 2, Cicovič, Malovič I. Milovič 1, Malovič II Spaič 1, Krivokapič, Svilanovič, Mušorovski, Vu-kovič, Pešikan 1, Roganovič. Premočeni gledalci so v bazenu viden solidno vaterpolsko predstavo, ki je obenem odločala o prvem mestu Kranjčanov. Gostje iz Bijele so se vse do konca srečanja dobro upirali domačinom, ki so rutinsko osvojili nadaljnji dve točki, temi pa so si zagotovili tudi prvo mesto. Polet, Reteče pa bodo proste J. Starman TRIGLAV : RIVIERA 15:5 KRANJ - Prva B vaterpolski i Triglav : Riviera 15:5 (2:0, 1:1, tt letni bazen, gledalcev 300, m bratič (Dubrovnik), Jerman Triglav: Perkovič, Kuhar Sirk, Stanišič 2, Stariha 2, Malavašič 4, Kosi 1, M. Vidic, Čalič, Rakovec. Riviera: Damjanovič, kasinovič, Cvjetkovič, Krivo kap*; ljevič, Odalovič 5, LazoviČ, D. Ji* Plesnik, Stankovič, G. Malovič,, Gostje iz Djenovičev " veliko, čeprav so Triglavu vzeli načrtovano zmago, tokrat zaigrali izredno dobro ic nasuli točo golov. Se posebno sta bili zadnji dve četrtini, v Triglavani pokazali res vrhunske D.l iS Kranjčani gredo na Triglav Kranj - Le kdo med pozna Triglava, naš tako priljubljenega i letno se nanj povzpne vsak venski planinec, nekateri vzpon odločijo pogosteje, pristopi niso tako zahtevni planince, žal pa nekateri cenjujejo in to je vzrok za , vzpon na Triglav je treba [jnpravljen in tucfi primes« jen. Prepotrebna je strpnost Kdor gre rad v skupini na turo, pripravlja Planinsko Kranj izlet na naš naivSji vodstvom izkušenih vodnikov, na Triglav bo v nedeljo, Avtobus bo odpeljal izpred Creina do Pokljuke, odtod hoja mimo Velega polja na ponedeljek bo spust do ier bo ponovno čakal avtobus. pravite potrebno planinsko ^ kaj za okrepčilo in prigrizek, nejša pojasnila dajejo v ninskega društva Kranj. Janez Pintar med dirko na Češkoslovaškem in na zmagovalnem Foto: J. Jenkole Nova zmaga Janeza Pintarja Kranj - Kranjski dirkač Janez Pintar, vedno bolj znan tudi na tujih dirkah^ seje udeležil velikega tekmovanja na Češkoslovaškem. Na motorju MBA 125 je ugnal tekmece iz Češkoslovaške, Avstrije, Nemške demokratične republike, Madžarske, Italije, Poljske, Zvezne republike Nemčije in Danske. Zmago si je zagotovil v zadnjem krogu, ko je prehitel našega tekmovalca Pavliča. Prav malo je manjkalo, da Janez na dirki ne bi nastopu. Na uradnem treningu je pri hitroBti nad 1W kilometorv padel. Na srečo je pisarno dlan desne roke, motor p*1 bil tako poškodovan, da ga nt ■ mogoče prek no« popraviti--- njegov nastop uspešen. je bila 138 kilometrov na uro,: krog pa je vozil Janez in sice " metra na uro. Janez se bo sedaj udeležil __ državno prvenstvo v Kraljevu *' vonski Požegi. M.. Gradimo tudi jeseni Letošnja letina sena je bila dobra, prav tako otave. Le da bi jo vsi v lepem vremenu spravili pod streho. Nekaj dni je dež nagajal, zato so zdajle ob soncu kmetje spet pohiteli s spravilom. Pri Vazarjeifh v Doslovčah so jo i torek spravljali v kozolce. Lepo je gledati, kako se polnijo late, a za tistega, ki jo spravlja, prav nič prijetno opravilo. Posebno še v vročini ne ... Foto: D. Dolenc Za vse. ki gradijo bo gotovo pomembno, če bodo na enem kraju dob.li večino tistega, kar potrebujejo pri gradnji. in 9 V Metalki na Topnišk. v Ljubljani, v Domžalah m v Ptuju bo v dneh do iu. posebno bogata izbira gradbenega materiala Naj vas opozorimo na cement, cementne in opečne izdelke, apno malt.■ t poro zidake, siporex bloke, termo in hidro.zolac.jsk. mate ^. s^ Schiedel dimnike, marmorne okenske pol.ee, tlak, obleke, lepilo fugirno maso, ploščice, betonsko železo in armaturne mreže, strešna okna, ske podboje, stavbno pohištvo, žlebove in cevi, vse vrste ograj Novost na našem trgu so tudi celotne betonske montažne garaže Prodajamo za gotov.no, gradbene kred.te, za d.narje dev.znega porekla (s pop stom v višini temeljnega davka) Na kupčevo željo organiziramo tud. prevoz na gradbišče! T<,rmika iz Z Metalko sodelujejo: Gradnja Žalec, Marmor Hotavlje. Ljubljane, Plutotehnika Beograd, Bitumenka Sarajevo Železarna RŠC Velenje, LIKO Vrhnika, GLIN Nazarje. © metalka ■Tn r a ženske, moške in otroške konfekcije, obutve, usnjene galanterije O ^ od 1 5. 8. do 1 5. 9. do 40 /znižanje lv veleblagovnici k (Ninama škofja loka in BLAGOVNICI ? CERKNO JOREK, 24. AVGUSTA 1982 OBVESTILA OGLASI OBJAVE 11. STRAN O telefon 27-960 ^^ sproti porodnišnice -.JLA16 """ uprava komerciala ekonomska propaganda 28-463 Prodam vhodna macesnova VRATA s stransko svetlobo in vezano zastekljeno OKNO 100 X 90, Informacije po tel. 61-671 od 6. do 14. ure 8306 Prodam barvni TELEVIZOR panorama montreal ultra (ekran 51), cena 3 SM. Telefon 75-248 od 18. do 20. ure 8323 Prodam gospodinjski . LIKALNI STROJ. Satler, Oldhamska 14, Kranj 8324 PRODAM Vodarn več PRAŠIČEV, težkih od 'J&o 120 kg. Posavec 16, Podnart 7994 Ugodno prodam 200 m MREŽE za ^do hiše ter 30 KOMBI PLOŠČ. Smre-Sp. Besnica 108 8192 prodam ČOLN maestral 18 in TOMOS rabljen 30 dni, cena 30.000 din. Go-^ič 2, Skofja Loka 8198 ■Vodarn dve toni APNA v vrečah. Visoki, Šenčur 8290 s-"f^odam 9 mesecev brejo KRAVO fri-J^o. Zg. Bmik 54 8291 r^odam REGAL katarina za dnevno . Valjavčeva 6, stanovanje 14, Kranj 8292 *Sodam otroško POSTELJICO z jogi-in moško KOLO. Mramor, Frankovo 41, Skofja Loka 8293 k Vodarn OTROŠKI VOZIČEK - zelen let. Šturm, Na Kresu 24, Železniki 8294 ^5**odam plinsko PEČ super ser, kuhinj-~ ŠTEDILNIK ktlppersbusch, stoječo C »kraljica peči« in DREVO limone, 1,50 m. Gorenjesavska 55, Kranj 8295 Jagodno prodam JEDILNICO tennes-- lipa Ajdovščina. Telefon 26-120 115. in 16. uro 8296 > l^odam večjo količino bukovih BU-Telefon 79-646 8297 O>odam brejo OVCO. Kokrica, Dolža-/ft poti 8298 Ugodno prodam OJAČEVALEC z RA-^M HI-FI 140. Metod Jagodic, Na-^e29 . 8299 škodam staro POHIŠTVO. Informacije 23-310 8300 t^;godno prodam KUHINJSKE ELE-k^NTE. Mato TUnič, Lojzeta Hrova-& Kranj 8301 Vodarn PEČ na olje, plin, ŠTEDIL-na drva, trofazni ŠTEVEC, dve žaljeni okni 100x50 cm in CIRKULAR. af 279, Kranj 8302 dodani nov ŠTEDILNIK (2 plin, i-flektrika), dobro ohranjen ŠTEDIL-X dva FOTELJA in KAVČ in 3 OMAJE za na zid. M. Ušeničnik, Sorlije-A Kranj 8303 j^adi črni PSIČKI, se dobijo zastonj Vrati št. 14, Cerklje 8304 škodam 8 don CEMENTA. Slavko Ko-«1-28-845 popoldan 8305 Tudi na pošti lahko oddate tnali oglas! VOZILA Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 1980 - tel. 21-322 od 13. ure dalje Ugodno prodam AMI 8, letnik 1975. Kranj, Reševa 5, tel. 25-678 8126 Prodam GOLFA JGL. Tel. 064-61-414 8146 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1969. Galetova 16, Kokrica, tel. 25-147 8307 Prodam dobro ohranjen TOMOS na 5 prestav in ŠTEDILNIK kttppersbusch s pečico. Dorfarje 16, Zabnica 8308 Prodam ZASTAVO 101 letnik 1974, v dobrem stanju tudi na kredit. Ul. Veljka Vlahoviča 8, V. nadstropje, tel. 27-711 8309 Ugodno prodam WARTBURG, letnik 1974 z mnogimi rezervnimi deli. Ogled vsak dan od 14. do 15. ure. Jure Frelih, Begunjska 9, Kranj 8310 Ugodno prodam OPEL KADETT, letnik 1970, Telefon 064-62-600 8311 Prodam LADO SL, letnik 1977, registrirano do avgusta 1983. Telefon 26-634 8312 Prodam ZASTAVp 750 in PUNTE. Križnar, Preddvor 86, tel. 45-195 8313 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. ftoled v popoldanskem času. Jože Perko, Begunje 58/A, tel. 064-24-788 8314 MZ 250, prodam. Ješe, Moša Pijade 15, tel 064-28-821 8315 Prodam rumen CITROEN GS 1220, lPtnik 1975. Telefon 47-087 zvečer 8316 Prodam MOTORNO KOLO JAWA ČZ 350, letnik 1978. Janez Ovsenik, Predoslje 124! Kranj 8317 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Marjan Mubi, Staretova 2, Kranj 8318 Prodam FIAT 126-P, letnik 1976. Ivanka Potočnik, Sv. Duh 74, Škofja Loka 8319 Prodam brako PRIKOLICO. Šifrer, Šutna 2, Žabnica, tel. 44-554 8320 ZASTAVO 750, letnik 1974, ugodno Erodam. Lakner, Cankarjeva 21, Radov-ica. Ogled vsak dan od 18. ure dalje 8321 " Prodam osebni avto MERCEDES 250 SE, za 10 SM. Informacije po tel. 69-300 dopoldan (Kopač Simon) 8322 Ugodno PRODAM Z 750 1. 1976, Bajt Zg. Bitnje 130 Prodam ZASTAVO 750, za 1,2 SM, motor brezhiben. Tomo Prislan, Gospo-'svetska 17, Kranj, tel. 24-215 8333 Prodam OPEL ASCONO-B - 1,6 prevoženih 81.000 km za 13.500 DM. Inf. na tel. 23-739 Naprošam cenjene stranke, da do 1. 10., dvignejo slike, diplome, gobeline in ostalo, ki je bilo prinešeno za uokvirjenje. Jože Pemuš - STEKLARSTVO Bled, Ri-benska 12/A 1 8269 Opravljam VRTANJE za centralne in DOLBLJENJE (štemanje) za elektriko. Informacije v popoldanskem času. Telefon 064-24-788 8329 PLETILJE POZOR! Če imate doma pletilni stroj, lahko dobite delo na dom. Telefon 75-034 8330 Iščemo kooperanta za izvajanje kleparskih del v Kranju. Pri-četek takoj. SGP GRADBINEC, TOZD SKO Kokrica. OSTALO STANOVANJA Iščem primerno žensko, ki je pripravljena celodnevno skrbeti za hudo bolno mamo. Informacije po tel, 26-543 — Brovč, Gubčeva 7, Kranj 8331 Iščem dobrega izvajalca za polaganje PLOŠČIC (30 kv. m). Ponudbe pod: Čimprej - Žiri 8332 Prodam dvosobno STANOVANJE, 50% kredit, ostalo gotovina. Naslov v oglasnem oddelku 8325 V Kranju najamem enosobno opremljeno ali neopremljeno STANOVANJE. Ponudbe pošljte na naslov: Milena Stra-žišar, Gerbičeva 49, Ljubljana 8326 ZAPOSLITVE Začasno zaposlim delavca za delo v LIVARNI — ulivanje aluminija. LIVARSTVO - Stane PRIMOŽIČ, Zminec 30, Škofja Loka 8327 OBVESTILA: »DEMONTAŽA«, MONTAŽA in PLESKANJE radiatorjev. Naročila in ponudbe po tel. 064-24-374 8265 KOMPAS JUGOSLAVIJA ŠTUDENTJE! Nudimo vam cenen polet do KRETE, dne 28. avgusta. Cena samo 3500 din Informacije in prijave Kompas Kranj, telefon: 28-473. I Mvvfmt k".-. N • srajce • otroška konfekcija • ženske biuze \® ženske, moške, otroške pietenine KŽK - TOZD KOMERCIALNI SERVIS, Kranj — skladišče Hra-stje, tel.: 26-371 GRADITELJI! Nudimo gradbeni material po konkurenčnih cenah ter celotni program stavbnega pohištva INLES - OKNA KOMBIVAK ISKRA Industrija meriino-regulacijske in stikalne\ehnike, n.sol.o., Kranj TOZD Tovarna merilnih instrumentov, n.sol.o., O toče Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke objavlja prosta dela in naloge VARNOSTNIKA Pogoji: — da imajo popolno osnovno šolo, — da obvladajo slovenski jezik, — da imajo odslužen vojaški rok Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v roku 15 dni po objavi na naslov : Iskra - Tovarna merilnih instrumentov Otoče 5 a, 64244 Podnart. GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA Kranj — Oldhamska 4 Po sklepu delavskega sveta Gasilsko reševalne službe Kranj in v skladu s Statutom razpisuje razpisna komisija naslednja dela in naloge: RAČUNOVODJE Poleg zakonskih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, — 5 let prakse, od tega 2 leti na odgovarjajočih delih in nalogah, — moralnopolitična neoporečnost Dela in naloge razpisujemo za 4-letno mandatno obdobje. Interesenti naj oddajo vloge z dokazili o šolski izobrazbi na naslov: Gasilsko reševalna služba Kranj, Oldhamska 4, za razpisno komisijo, v 30 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bomo obvestili vse prijavljene kandidate v 8 dneh po sprejetju sklepa delavskega sveta. ZAHVALA Ob izgubi našega ata, starega ata, brata in strica JANEZA BERTONCLJA p. d. Kosovega ata s Sv. Lenarta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Lepa hvala tudi zdravstvenemu osebju iz ZD Železniki, g. župniku Antonu Jakošu za pogrebni obred, praporonoši in predsedniku ZB Stanetu Bajtu za govor ob odprtem grobu. Hvala tudi pevcem za žalostinke. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Sv. Lenart, 14. avgusta 1982 Ob boleči izgubi naše ljube žene, mamice, sestre in tete KRISTINE UDIR roj. JELEN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh hudih trenutkih stali ob strani, jo pospremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Iskreno se zahvaljujemo dr. Bavdku za hitro pomoč, bolniškemu osebju nevrološkega oddelka v Klmičnem centru, pevcem iz Stražišča, župniku za lep pogrebni obred in zvonarjem ter dobrim sosedom. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: mož Franc, hčerka Andrejka, sin Milan, bratje in sestre , ter drugo sorodstvo Sp. Besnica, Titovo Velenje, Črnomelj,. 14. avgusta 1982 Prizadevni sovodenjski planinci gradijo na Ermanovcu planinski dom, ki naj bi postal nekakšen družbeni center oziroma središče razvijajočega se kmečkega turizma v Stari Oselici Ermanovec - Deževno, vetrovno in skoraj novembrsko hladno vreme je v soboto prekrižalo načrte članom Planinskega društva So-vodenj v Poljanski dolini, ki so pripravljali srečanje planincev ob še ne povsem dograjenem planinskem domu na Ermanovcu • nad Staro Oselico. Ker naj bi bila prireditev na prostem, so jo morali odpovedati in jo bodo pripravili 12. septembra popoldne z enakim kulturnim programom. Sovodenjski planinci so zelo delovni in planinstvo je v tem kraju oziroma krajevni skupnosti najbolj množična rekreacija. Čeprav živi v krajevni skupnosti le nekaj več kot 700 prebivalcev, jih je v planinsko društvo včlanjenih kar 245. Najbolj aktiven je planinski krožek na osnovni šoli, ki pod vodstvom pri- Odkar so iz doline v začetku maja napeljali elektriko, je življenje pri Suhodolnikovih lažje, prijetnejše. Te dni so spravljali otavo m jo na skednju do kraja osušili s sušilnikom na elektriko. - Foto L_M. Močnejša luč iz dolme Od maja letos sveti pri Suhadolnikovih v Kokri močnejša elektrika - Pri napeljavi pomagali krajani, delovne organizacije, občinska skupščina Kranj, mladina in drugi Kokra — Sedmega maja letos je na Suhodolnikovi kmetiji v Kokri zagorela električna luč. Sicer je luč svetila že prej, saj ima kmetija vodno zajetje, ki ga je s Peltonovo turbino že poprej spreminjala v elektriko, vendar pa je bilo vode vedno premalo, naprava se je zaradi starosti rada kvarila, skratka vedno jih je skrbelo, kaj bo z elektriko. Kmetija brez elektrike pa je seveda v današnjem času domala nemogoča. V začetku maja je po električnih žicah iz doline do 900 metrov visoke kmetije prišla" dolinska elektrika. Že v jeseni je namreč stekla 'solidarnostna akcija, ki jo je vodila krajevna skupnost Kokre. Nemalo dela in truda je bilo vloženega, saj so krajani s prostovoljnim delom posekali drevje in pripravili traso za električne drogove, pri koipanju jam pa je pomagala tudi mladina, krajani, kranjski izvršni svet, vojaki in drugi'. Celotna vrednost nove električne napeljave je okoli 60 milijonov starih din, sredstva pa so poleg Anice Štularjeve, lastnice kmetije, prispevali še krajevna skupnost, sklad združenih sredstev za krajevne skupnosti pri skupščini občine Kranj, s krediti pa Gozdno gospodarstvo, sklad za intervencije v kmetijstvu občine Kranj, strokovna dela pa je pod ugodnimi pogoji opravilo Elektro Kranj. Suhodolnikovi so seveda hvaležni vsem, ki so jim z delom ali kako drugače pomagali pri napeljavi elektrike. Po dobrih treh mesecih, odkar na kmetiji Suhodolnik lahko uporabljajo elektriko ves dan, ne le kake tri ure kot poprej, se je precej spremenilo. Peltonova turbina je sedaj pokvarjena, obratovala je le še kake dva tedna v maju, zdaj pa stoji. Verjetno jo bodo še popravili, tako da bo kljub temu za skrajno rezervo. V teh nekaj mesecih kmetija seveda ni mogla dobiti kakšnih posebnih strojev na elektriko, ki bi Štularjevi in njenim šestim dekletom ter svakinji olajšalo delo. Vendar pa so lahko kupili elektromotor, tako da večino sena in otave posušijo kar na skednju. Tudi zamrzovalno skrinjo so lahko iz doline, kjer so jo imeli pri sorodnikih, pripeljali domov, treba pa bo seveda za gospodinjstvo še kaj takega, kar je sicer v vseh gospodinjstvih že običajno, od hladilnika naprej. Morda bo kdaj na vrsto prišel tudi televizijski sprejemnik, pa še kaj. Zdaj tudi ne bo več treba pozimi z nočjo zaključiti z delom pri živini in v hiši, dekletom, vse so zelo pridne za šolo, pa se ne bo več treba učiti pri petrolejki. L. M. zadevnega mentorja, domačega učitelja vsako leto pripravi planinsko šolo in organizira vrsto izletov za šolarje. Če bi bili v vseh odsekih tako aktivni, pravijo planinci, bi lahko še veliko več naredili. Učenci vsako leto obiščejo tudi vsa spominska obeležja in položijo vence, skratka skrbijo, da pomniki revolucije niso pozabljeni. Vendar se ima tudi celotno društvo s čim pohvaliti. Ne le, da vsako leto pripravijo vrsto samostojnih in organiziranih izletov v naše gore in hribe in se udeležijo vseh množičnih pohodov, z izredno prizadevnostjo in navdušenostjo gradijo svoj planinski dom na Ermanovcu, ki so ga poimenovali v Dom triglavske XXXI. udarne divizije. Leta 1976 so položili temeljni kamen, prihodnje leto, ob 90-letnici organiziranega planinstva na Slovenskem in 40-obletnici osvoboditve Sovodnja, pa ga nameravajo izročiti namenu. S tem menijo, se bodo najlepše oddolžili pomembnim obletnicam in krajevni skupnosti. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi I. spominski tek Sovodenj —Ermanovec, ki naj bi postal vsakoletna, tradicionalna prireditev. Dom gradijo večina z udarniškim delom, saj so planinci, mladina in drugi krajani do sedaj opravili že več kot 5600 udarniških ur. Denarja pa so porabili le dober*milijon, medtem ko je zgradba vredna že več kot 4 milijone. Ves les, ki so ga potrebovali za dom so darovali okoliški kmetje,, denar pa so prispevali občinska skupščina, telesno kulturna skupnost, Planinska zveza Slovenije, Term opol, oddelek za ljudsko obrambo občinske skupščine, LTH in Termika, medtem ko je Jelovica priskočila na pomoč z razrezom lesa in bo pomagala tudi pri zaključnih delih. Vendar dom ne bo nudil zatočišča domačim in drugim planincem, ki bodo prišli na Ermanovec. Planinsko društvo se namreč dogovarja s turističnim podjetjem Plava laguna iz Poreča o skupnem načrtovanju in organizaciji letovanja. Dom na Ermanovcu naj bi postal nekakšen družbeni center za razvijajoči se kmečki turizem v Stari Oselici, kamor bi pozimi hodili letovat smučarji v organizaciji Plave lagune. Poleti pa bi delavci iz Sovodnja imeli organizirano letovanje v Plavi laguni. L. Bogataj Bfe moreta videli... Ljubljana. — Naša najstarejša organizacija za proučevanje neznanih pojavov in neznanih letečih predmetov UFO (NLP) društvo iz Ljubljane se obrača na vas s prošnjo, da ji sporočite, Če ste morda videli kakšen nenavaden pojav ali leteči predmet. Će ste kaj takšnega videli, sporočite leto, mesec, dan in uro opažanja, podroben opis opazovanja z risbo po možnosti in naslov očividca. Društvo zagotavlja očividcem anonimnost, če to želijo. Podatke pošljite na naslov UFO (NLP) društvo Zveza ŠOLT, Studentsko naselje, blok VII, 61000 Ljubljana. Društvo izdaja tudi glasilo. Ce vas zanima, sporočite na gornji naslov! Prijetno pri Trnovcu — Prijetno je bilo v nedeljo popoldne pri Trnovcu v Dupljah na zabavni prireditvi, ki jo je pripravilo TVD Partizan Duplje. Za razvedrilo so poskrbeli Toj, Rifle in ansambel 12. nadstropje. - Foto: J. Kokalj _j Drzen 2iri — V Žireh je bilo v nedeljo republiško prvenstvo v motokrosu. Čeravno je Breznica, kjer so Žirovci lani uredili progo, dokaj oddaljena, je prireditev obiskalo nekaj tisoč gledalcev. Staro in mlado je drlo skupaj z vse Slovenije, da si ogleda, kako dobro pripravljeni so njihovi Športniki. Največ je bilo kajpak Zirovcev. Bojan Kržišnik, predsednik športne sekcije pri Avtcftnotu društvu, organizatorju nedeljskega tekmovanja: »Lani je naše društvo organiziralo prvo tekmo v motokrosu, letos imamo torej že nekaj izkušenj. Lani smo usposobili tudi progo, ki je terjala veliko dela. Naši člani so se prostovoljno angažirali tudi pri pripravi letošnjega prvenstva. Več kot tisoč ur dela smo vložili vanjo. Tudi domačim organizacijam združenega dela gre velika zahvala za to, da. nam je letošnja organizacija tako uspela, le od Alpine bi pričakovali več. Kar pa zadeva domače tekmovalce, smo z njimi -zadovoljni. Tekmujejo štirje, trije so v finalu. To pa je že lep uspeh.« Janez Šubic z Žirovskega vrha: »Tokrat sem prvič na tovrstni tekmi. Nanjo me je privabilo dejstvo, da nastopa tudi eden od sodelavcev, s katerim delam skupaj v rudniku. V finale sicer ni prišel, kljub temu pa je dobro —:i -i i — tekmovalci pa so vre< občudovanja. Ne le zs jega poguma, tudi zai treningov, ki jih morajo Ervenstvo dati skozi. Uj odo domačini dobro odi Janja Meher iz Žirov: »S prijateljicami sem gor, ker nas ta zanima. Že lani sem si takole tekmo prav tu ravno zgradili novo ni zmagal domačin, lfcwg mo, da bo prvi kdo od" Navijamo za Jerneja Fr gorja Novaka, Marjana riča in ostale. Pogumni to in tudi veliko — J- * - pa bodo uspehi veliki Orehek pri Kranju - Številne prireditve, ki so se vrstilč ves teden in izredno lepo pripravljena proslava praznika krajevne skupnosti >re-nek-Drulovka, so kot vsako leto, tudi tokrat privabile k sodelovanju in udeležbi številne krajane. Pravzaprav bi lahko rekli, da je njihovo sodelovanje z vsakim letom tesnejše in udeležba vse številčnejša. K temu veliko pripomorejo prav mladi, ki s svojo razgibano vsestransko aktivnostjo dajejo kraju svoj pečat. Zadnja leta je bilo ob krajevnem prazniku vsakokrat kai novega v tej krajevni skupnosti. Tokrat imajo največ pokazati prav mladi: novo nogometno igrišče ob Savi k. je plod prizadevnosti le mladih' rok. Sami so ga zgradili. Največ z udarniku Selom. Z leti ga bodo razširiliuredd tako, da bo to pravi rekreacijski center. Ne le za mlade tostran ^ave, temveč tudi za druge. » , Izredno lepo proslavo z bogatim kulturnim programom, v katerem so nastopali tudi pevci s Kokrice, savska folklorna skupina m tamburaši, so pripravili organizatorji. Poseben pečat pa so slovesnosti dali Številni nekdanji aktivisti in borci obeh zasavskih vasi. Vsem tem, ki so prišli tudi od drugod, so bila podeljena prizn« Veliko je bilo v letih po ^ jenega na Orehku ali Veliko s prostovoljnim v rednim prizadevanjem skupnosti in družbeno ganizacij. Veliko pa je __...ni Prim nolnm brez z I1UVU ~ Jin je tako nesrečno odrezala prometnih žil, slede pa pri gradnji naselja v D,«, daljnja izgradnja športnih Savi, povečanje sp«"* trgovine, javna razsve dobno. Nekaj tega b., spevkov zagotovo ne bo Velikokrat so krajani že radi poprimejo. Samo z Soli je bilo narejenih « stovoljnih ur!/Vsak _ _ uspehi veliki, ie pozval danji predsednik sveta skupnosti Tomaž Iglič. udarniško delo tista v-več je vredno to, da krajani ne le pn delu > odločitvah. Večja bo delu v krajevni skupne mokratične bodo odi, bomo zgrabili za delo, zati...