HmjTcejl slovenski ismdk ▼ Združenih državah. VeJja sa vm leto.........$6.00 Za pol leta...............$3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA list sio^^Si delavce* % Amerik? Tka large«! Slovenian Italy In the United State* Issued every day except Sunday* and legal Holidays. IT 75,000 Headers. TELEFON. 2876 CORTLANDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. . — -- ■ — — ■ «• TELEFON: 4687 CORTLANDT♦ NO. 91. — ŠTEV. 91. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 19: 1922. — SREDA, 19. APRILA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. VELIKI VIHARJI PO SREDNJEM ZAPADU VELIKANSKI VIHARJI, KI SO SE POJAVLI V ILLINOISU IN INDIANI. SO ZAHTEVALI PETDESET ČLOVEŠKIH ŽRTEV. V OPUSTOŠENIH KRAJIH JE ZAVLADAL SILEN MRAZ. BRZOJAVNA ZVEZA PREKINJENA. Chicago, III.. 18. aprila. — Pr <<|ir;iv M»veroiztcn"ni smeri Vv<>/i «■••111r;i!ii»» rap.idiie države, j«' š< ! dam vihar, ki j« imel svoj i\ *'i* v lWkv Mountains ozemljil *< ii« delj«», prt-k > Ohija ter pust 1 /,\ s'-hcj smrt t«'T obilo razdejanju. Pribliino petdeset življeuj je l.ilo izirub'jenih tekom tega vi-l.,irja v Illinoi*u in Tndiani in v htevilnili krajih je* zavzel Iji vi-li.ir oM'ko tornadov. Domneva m«, da bo znašala ško- : a lastnini reč miljonov do- na la rje v. Ker s; je nahajal v spremstvu nalivov, ki so polnili že itak na-polnjene struge rek. je povzročil in na- vili.i r natialjna trpljenja daljne neugodnosti nekaterim <»b-r-inam. ki so bile že itak več dni izpostavljene pre plavi jen ju in povodnjim. Xadaljne težkoče j«» povzročilo za one družine, kojih domove je, u. ičil vihar, padanje temperatura jmi'1 običajno normalo v tem Vtnem času. in več lj*idi je izgubilo pri tem življenje. Rrzojavil«- in telefonske zveze po 1 > i I pretrgane <>d viharja in telegrafske ter telefonske kompa-iije ho danes poslale na prizadeta mesta številne delavce, da popravijo napravljeno škodo ter nanovo ustanove zvezo. Natančnejša poročila glede ce-lega obsega škode, ki je bila *tor-jena. i odo sele prišla v teku na-sb'dnj h par dni. Prizori iz Johannesburg. UBOGI PREDSEDNIK! To so prve slike m stavkarskih n< mirih v -iu-i.i Afriki. ki so do spt-1" v Amerik«!. Nem ri so z-vz je bilo razdejanjih, ra stotine lju ili je padlo. Po vročili bojih se .if posrečilo četam g'n -rala Smuts? pognati demonstrante v beg. Ječe so nabite s takozvanimi poli minnto. i ti.'nimi zločinci. Gornja slika nam mnenja, kaže barikade na ulici. spodnja Jda j«- najmanj 7500 ljudi stisnilo! pa odtlelek vojaštva, ki se vrača i predsedniku roko tekom pretek-j v Sl.(1.,j vlaiU v južni 'lega tedna. ndiana jc očividno občutila} Med obiskovalci Bele hiše so ni učinek včerajšnjih viharjev, bili seveda v Washington, 1). t\, 15 aprila. — Naval obiskovalcev, ki so prihiteli v Belo hišo i/.za časa. ko je predsednik Harding odprl svoja vrata ter inavguriral navado dnevnih sprejemov, je dosegel svoj višek danes, ko je 1500 ljudi stisnilo predsedniku roko. Potiskali so se naprej v vrsti z na-Iglieo do petdesetih na fVadniki v Beli hiši so ZAVEZNIKI PROTI NEMŠKO-RUSKI POGODBI DELEGATI, KI SO POPDPIRALI TO POGODBO, JO MORAJO \U RAZVELJAVITI ALI PA ZAPUSTITI SEJE V RUSiKI KOMISIJI. ANGLEŽI PRAVIJO, DA JE NEMČIJA ZAHRBTNO DELALA. MNENJE LAŠKIH DELEGATOV. mesto. Sedaj Afriki mir. V t.-j čmah državi je izgubilo 21 ljudi je in sicer v različnih ob- /.rr'Miaj v«*eraj z.nitraj se je <*-si« t«»{*il vihar v Illinoisti. V p>l-ni t«*!iii so se pojavili tornadi v šievilnih olx'inah in pikra poročila. ki so prišla iz številnih far-in« iskiAi okrajev, ka/ejo, da je b'1'1 tekom viharjev ubitih dva in dvajset ljudi. Tudi države v Missouri, Iowa in Kansas s«> bčutilc silo.viharja v v« ib-ljo zjutraj, a v teh drža-vi.h ni napravil dosti škode, a drugi, lei je Š**! preko severnega «b !a. je im< l za posledico številne izgube življenj. I/ Waren okraja, v zapadneni • h In dr/ji ve, i>oroi*»jo, da je iz-gidulo življenje dvana. prišli ogl<^-«lat -.i znamenitosti zveznega glavnega mesta LOV NA ŠPIJONE KONČAN. VENDAR ZA OPROSTITEV GENERALA SEMENOVA 1Sg£t£2SŠSShSSL SOONIJSKE PREPOVEDI SO BILE PODALJŠANE Portland, Oregon, Jožef Woerndle. ki Pričela se je postavna bitka, da i ?c oprosti kozaškega voditelja, ki 18. aprila. —| je sedaj zaprt v New Yorku. je b i tukaj i --- Mexico City. Mehika. is. aprila., Osnove določbe, na temelju \-ate-: I'll se l>o izvajalo novo poljedel-i sko postavo v .V-hik* sn ! i i!»--»ii i- j fledmjeke-preporedi, uveljavi je ,javljene «i«.aes v nekem dekretu.!ne proti organizatorjem, so bile katerega je podpisal pre«Ise«lnik! podaljšane za deset dni. Obregon In ki postane pravoino Pariz, Francija, IS. aprila. — V nekem Ha vas sporočilu iz Genove danes popoldne se glasi, da sfMavljajo zavezniki poslanico na naslov Nemcev in Rusov, s katero jih bodo obvestili, da se ne bodo mogli Nemei in Rusi Še na-lalje vdeleževati zasedanj komisije za ruske zadeve, če bodo še prav se je Nemčija ]*> besedah angleških delegatov '4 prostovoljno odtrgala od nje". Nekateri mlajši člani franeo-eosk<* delegacije, so mnenja. da bi bilo treba Nemčijo m Rusijo izključiti s konference, a stališče Francijo bo določeno šele tedaj. ko bo dobil Barthou defini- idalje ust rajali pri pogodbi, ka- ^ tivna navodila od svojega muii- tiijski konzul pred izbruhom • Zasličanje glc«le pravomoČnosti danes, vojne, bo ohranil svoje ameriško . iu posavne.sti aretacije generala Dekret «lo i državljanstvo. Vlada j«> stavila (J«gorija Semenova, j pr-illog, naj s.- mu to državljan-;.^1 ^edaj v Ludlow jstvo odvzame, a tozadevno zalite-[°tvorjeno še danes, j\o je sodnik Bean odklonil. , "Woerndle .je baje pred vstopom Združenih držav v vojno posodil , voj «l»r.n*ljanski papir iwkemu t nemškemu špijonu. V MORJU ODLIKOVANJ. Tokio, Japonska. 14. aprila. — Odiičnjaki. katni spremljajo an •rb skecra [>rinea na jMitovanju. so radi bankerota bili «lanes odlikovani z redom v/hajajoč«'ga solnea. najvišjim ia(>ouskim odlikovanjem. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah bank« IsntaJeJ« f alzld eni, ucmIJIt« ta Utr«. TlcrmJ M Mk Mie MM ilaMa: Ju^oslmTija: RupoilU* trn »V« pokU In izpbžni« «Kr. p»Hml Mtnri mT ta "Jadnuink* banka" v i.nm)mI 300 kron ---- $ 1.30 1.000 kron ____ $ 3.80 400 kron ---- | 1.70 10,000 "kron ____ $3 TOO 500 kron .... 5 2.10 Glaaom aaredba Ministrstva ma potU k> brrotar v Jugoslaviji )c a*daj Motaim ten amkazovai! neske potom poftU edlnole v d^ aarjlli; sa vsake štiri krone bo izplačan en dinar; razmerje bo« ■rt^-a UreJ nelsprancojcna. Italija in nueaeno osemljo: In tsplntoio Charleston, \V. Va., Iti aprila. >loea metode irlede ek-,(j pravici Uniteil Mine Workers-ki se naha- spropriaeije 1 ar razdelit ve /.emljiše 10f America, tla skuša še nadalje St. jiV-i, bo i"' navaja, -zakaj imajo gotoverganizirati neunijska preinogar-to je v to- osebe prirojene pravice do zein-|ska polja v West Vii-giniji,0 sc rek. pred sodnikom višjega so- l.k\ katero namerava ekspropri- 'u0 odločal-; prihodnji ponedeljek. eneficijarjejdelodajalcem v Winding Gulf dejstva. iu zemljo, katero se bo vzelo se-;okraju in s katero se je prepo- V slučaju, da bo izdano pove- danjim veleposestnikom, oliseca;Vedalo delovanje uuij.skili organi I je, da se ga mora izpustiti na obdelana kot neobdelana, zatorjev. svobodo, bo ostal v tej deželi za ozemlja. j D«, njegove konečne odločitve, nedoločen čas. kajti proti "njemu ~ I'^i bo proglašena potem ko so > naperjeno eivilno postopanje^ POVALILI V SMO-:1'"' ^'f ^ m raz ven t etra bo-| nadaljmh prepovedi. .1«' podaljšal če iti tudi v Washington, da od- sodnik Mrlntie veljavnost teh pre govori na nekatera ugotovila se- ;p<»ve»..li za nadaljnih deset dni. Od- natorja Koraha. Oakland, Cal.. 18. aprila, —.klonil pa je »premen teh povelja)koneeno tudi sklepala. Zanimanje*za zadevo kozaškega Včeraj so odvedli v gozd trije ne-|.,ko. da bi se dovolilo premogar-»oditelja med prebivalci v okolici!z,,anci urednika Pliil. Rileva. ga j jem piketiranje ali mirno zboro-Ludlow St. ječe je danes očividno j slekli do nagega, povalili po smo-1 van je. ponehalo. Prvikrat izza časa. ko li in perju ter ga nato izpustili, j Pri zavrnitvi trditev, da je je bil aretiran ter poslan v ječo. (United Mine Workers of Ameri- s? ni zbrala zjutraj nobena ljud PRIMEREN NASVET. j*-*«1 nepostavna organizacija, ki ska množica pred ječo. da vidijo __; preti neuiiijskim premoga rje 111 ter izprehajati se j)o dvorišču jetni- Washington, D. C.. IS aprila.j-''*1 skuša ustrahovati, je izjavil šnice. ;Ameriški državni tajnik Hughes Harold Houston, pravni zastop tero so sklenili v Rapallo. Genova, Italija, 18. aprila. — Organizatorji genovske Konferen-eo si danes na vse mogoče načine prizadevajo, da si pribore svojo pot iz razvalin in zmešnjave, ki je posledica eksplozije nemške bombe. — namreč tajnega pod-pjsanja formalne mirovne pogodbe meti Rusi in Nemci v Rapallo. te?-om velikonočne nedelje. Pravni zvedi nei sil, ki so orga-lizirale konferenco, so se sestali •jlj devetih zjutraj, da razpravljajo o tem. Če krši sklenjena pogodba pogoje versaillske pogodbe ali če nasprotuje resolucijam najvišjega zavezniškega sveta v Cannes. na katerih temelji sedanja konferenca in glede katerih se je pričakovalo, da jih bodo sprejeli kot temelj razprav vsi narodi, ki bodo prišli na konferenco v Genovo. Izvedenci naj bi pozneje poro-čyl* o svojem mnenju zastopstvu, v "katerem naj T>i se nahajali ne le zastopniki pi-tili velesil, ki so sklicale konferenco, temveč tudi zn.vfopniki male entente in to radi pomembnega značaja vprašanja. za katero gre pri tem ter radi možnih učinkov, katere bi itotovo imela sklenitev take pogodbe na centralno Evropo. Brez vsake najmanjše izjeme se vprašujejo delegacije štiri in tr desetih dežel, zastopanih na tukajšnji konferenci, kakšen bo dejanski učinek te presenetljive po-gobe na konferenco samo. Pogodbo, katero sta podpisala Jurij Ciecrin in dr. Walter Rathe naw. ministra za zunanje zadeve v Rusiji in Nemčiji, predstavlja eno glavnih točk, o katerih naj bi konferenca razpravljala in strskega predsednika. Ttaljanski delegati izjavljajo, da ic bila sTcTenitev 'e pogodbe ve lika nairoti suši in za osebno svobodo. >edaj pa se izjavjja z merodajne strani, da se jc določilo v ta nam m Ne-vvark zaliv v bližini New Yorka. Angleški dvojarbolnik IIenr\-L. Marshall bo zastavna ladja tc-•^a brodovja, ki je nekoč prepe-1 javala žganje v deželo Volstcada in Antisalonske lige. SCHWAB KOT RAVNATELJ RAZSTAVE. »■tyilljM 50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir S 3.30 $ 6.20 $18.00 NftmSka Avstrija: ta b $29.00 $58.00 *AdriatMe Ruk m Radi velikanskih raelft t iti*Ja ttplafvjm mda] r ATrtrfJI ITM •"wiUnriw dolarje. Nate pristojbina xa vsake posrjnezne nakazil« de II«.— znaša 5% eenior; od da $5t._ p« «L—; ta >0 večja ma- kaiila po t renta od dolarja. Pod Istimi pogoji Izstavljamo tudi dolar-ufce tn pofilJflM rtike dolarje t Jugoslavijo In v Italijo. TredMei dmarja sedaj al vane; Is tega raslega na ki Ml računamo po eeol Istega tee kal aam poelmil deaar d?«« v roka. Ko« g—anilul i—jspnlkl "Jadranke Banke" ta ajenlk pifial ■le Imamo tajamčene Isvanredno nihi pogoje, ki kodo velika koristi sa om, fcl se *e aH ee koda psalalevall P« srlir ^ t1 Poroča se. da je preživel jrene-|je svetoval aineriškim časopisom, l,ik } ,,e bo b°.i v west ral ugodno nor in da se ne zne-jnaj se poslužujejo v svojih ko-j»-ikdar končan, dokler m I rja preveliko radi svoje areta- prientarjih in izvajanjih glede in-!,,e organiziran slehrni premočijo. iozemskih narodov in vlad bolj l?aI' v DrŽavi. , Soglasno s poročili iz Washing- dostojnih izrazov ko so bili do-j — ^ np zailikiljemo. — je tonu ne bo treba ruskem "po-J seda j v navadi. j rekel. — da je prišlo do nasilstev, laniku"', Bakhmetevu. nastopiti; ;a za to ni trcba delati odgovor-pred senatnim komitejem za delo TRIJE MRTVI ±-n.x ^OLIZIJIInlm ^.kljur-no preraogarjev. in vzgojo, da priča tam prtede de- LETAL. |Stavite katerikoli drugi del delovanja in aktivnosti kozaškega -- j žele pod sistem privatnih stražni- generala. Izvedelo se je namreč.! Washington, 1>. C.. 18 aprila.|I ov v in videli da uživa Bakhmetev še vedno Dva Častnika in en prostak so|,>nst°' 1,0(1° Pr0st0st ljubeči imuniteto poslanika. bili na mestu ubiti pri neki ko-^-ameriški državljani podvrgli sra- Poroeilo. da se je nahajal Se-|imj aeroplanov. ki se je pripe-',not,uh I/-re nekem bombnem atentatu leta 1916 v San Franeiscu. 1 / tega izvirajo tudi izrazi "ne-rahtno" in "nelojalno** iz ust predstavi tel je v Anglijo, ko so govorili o akciji Nemčije in tudi besede svarila. katerim so dali izraza Francozi, ko so izjavili, da se bo konferenca v Genovi v takem slučaju izkazala kot ovira k li-ranoA-ljenjti prijateljskih odnošajev med narodi, mesto da pospeši uvel javi jen je takih odnošajev. Louis Barthou. načelnik francoske delegacije, je poslal v prtrtekli no-i ministrskemu predsedniku Poineareju dolgo brzojavko. v kateri je obrazložil celi položaj ter tudi svoje osebne nazore. Kljub splošnemu naziranju. da je nastopila Nemčija za hrbtom konference, ko je sklenila t. ru^ko delegacijo pogodbo, ne vidijo angl»-"ki delegati nikake ne-vornosti za konferenco samo, ?e hajal Dhoogle kot opazovalec, pred približno pet in dvajsetimi Oba aeroplana sta v vižiui pri-j let i. bližno 4000 črevljev izvajala voj-J Pozneje je imel majhno prodane manevre, kot sta skušala pri-ljalno v scveroiztočnem delu me ti , drug nad drugega ali pa za j sta in do pred kratkim so ga hrbet. Pri tem je prišlo kolizije.|številni smatrali za moža. starega vsled. katere sta izgubila oba j krog šestdeset let. kajti lahko je aeroplana po eno krilo, nakar hodil naokrog kolikor je hotel, sta skupaj padla na zemljo. ne da bi se utrudil. Pozor potniki! Parnik "Argentina", ki je imel 29. aprila odpluti v Trst. je preklican. jO. maja pa bo odplul v Trst parnik "President Wilson". Philadelphia, Pa., 18. aprila. — Kot je objavil D Shuster, županov tajnik, je Edvard Bok ponovil svojo ponudbo. 8 katero jo zagotovil ravnatelju stoletne razstave. ki se bo vršila tukaj leta 192G letni dohodek v znesku £150,000 za robo petih let. V tem slučaju predlagp Bok za ta urad znanega jeklarskega magnata Sehwaba. Tozadevne, ponudba je bila stavljena že trgovinskemu tajniku Hooverju. a ta jo je odklonil. POZOR POTNIKI! ft Izletniški parnik "BELVEDERE (Cosulieh Line) odpluje iz New Yorka v Trst dne 14. junija naše potnike bo spremljal naš zastopnik skozi iz New Yorka do Ljubljane oziroma Zagreba, ter bo vse potrebno poskrbljeno, da bodo potovali kolikor mogoče udobno, da bodo sami zase, ter da bodo imeli posebno hrano, ako bo le mogoče, ter posebni vlak iz Trsta, ako se jih bo priglasilo zadostno število. ITI. ra::red do Trsta $102.50; TI. razred $160.00 in $5.00 voj- I Za natan2nejša pojasnila pišite na FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New Yoik nega davka. V?a pojasnila daje tvrdka Frank Sakser State Bank, 82 Cortlandt St., New York, N. Y GLAS NARODA. 19. APR. 1922 "GLAS NARODA" (SLOVENIAN DAILY) _ ' _ Own«4 and Published by r 4 Slorcnio Publishing Company (A Corporation) FRANK SAKSER, President LOUIS BEN EDIK, Treasurer Place of Business of the Corporation and Addresses of Abova Officer«: Bfl Cortlsndt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. 'Glas Naroda" Izhaja vsaki dan IzvzemSl nedelj In praznikov. Za celo leto vetja list za Ameriko Za New York za celo leto ... In Canado ...................... 16.00 za pot leta Za pol leta ........................ 93.00 Za Inozemstvo za celo let« Za t«trt I«.a ................... |1.50 za pol .eta . $7.00 13.50 $7.00 •3.50 O L A S NARODA (Voice o€ th« People) ImuU Every Day Except Sunciiyi and Holiday«. Subscription Yearly $6.00 Advertisements en Agreement. Dopisi bre- podpis«. In osebnosti se re prlot>čHij*Jo. Thenar naj «e blagovoli po-■UJatl po Money Order, rrl epr^Tnembl kraja nnroCnlkov prosimo, da »e nam tudi prejšnjo blvallfiče r.aznani, da hitreje najdemo naslovnika._ GLAS NARODA Cortland« Street, Boroegh of Manhattan. New Yorli, N. Y. Telephone: Cortlandt 2S7C NEMSKO-RUSKA POGODBA Xa vclikoiniriiu in-delju ><» sklenili delegati N^ineijc in sovjetske Rusije na genovski ekonomski konferenci pogodbo, tikajoeo se lnedsebojuili bodtn'-ili odnošajev med Ncnirijo in Rusijo. Tu pogodba ic vzbudila pravcat vihar ogorčenja med zavezniškimi diplomati, ki so takoj izjavili, da ne more in nt* sme obveljati, ker nasprotuje duhu in črki versaill-ske mirovne pogodbe. Srd za vernik« »v. predvsem Francozov, jo povsem npravirljiv. kajti j>ri>li ><» na konfei-enco v domnevanju, tla se bo v (»eiiovi vprizoiilo gledališko predstavo. ki bi liila ]»o vsebini in značaju slična komediji, vprizorjeni v Versaillesu v onih žalostnih en sili. a ol enem tudi srečnih, ko je bil vesol jni svet prepričan, da je napočila po porazu nemškega iinpeiijanzma ter vseli drugih imperijali-stičnih teženj doba resnične demokracije, bratstva in sporazuma mod narodi sveta. Takrat jo bil svet razdeljen na dva dela. namreč v takozvane zaveznike, na čelu jim Združene države, ki so sploh omogor-ile zrnato zaveznikm. ter ostale narode, ki so bili. z izjemo Nemčije ter ostalih eemralnih zaveznikov. milostno pripušeeni k konferenci. ne kot enakovredni člani. pač pa kot statisti, od katerih se ni pričakovalo tlruuega k<>t kim.uije glede vsega, kar bi ukrenile modre glave zavezniških diplomatov. Kakšen je bil potek pariških konferenc in kako urd sad so «ii rodile, je znano vsakemu, ki je zasledoval pol it iene > vet < »vne dogodke tekom zadnjih par let. Me^to uveljavljanja resnične demokracije ter enakosti vseh narodov so enostavno predložili uteži. Na nie>to impt-rijalist i«"ne Nemčije. kojo blazne sanje bi bile vredne duha Atile ali Džingis-Kana. je stopila imperijalistična Francija, ki e-li. so sklenili Rusi pogodbo z Nemčijo, ki jim obeta vsaj nekoliko kompenzacij za koncesije, katere so pripravljeni in voljni dati. Zavezniki pijani svoje zniagv, izvojevaue predvsem s pomočjo Amerike, ne vidijo znamenja na steni ter silijo / vsemi >tirimi v svojo lastno propast. povniškiii jxMljetij. Ii: kakor s-e zdi, ti tudi ne zantevajo ničesar drugega. Vsi smo p; fceve tudi za to. da so premo ga rji pošteno plačani. In kalit«; i/i'Vda. se tudi ti jxiganjajo le za pošteno plačo. Zakaj torej more biti reda. zakaj ne pride do pametnega dogovora med lastniki in prenicgarji, da bi bilo ustreženo obema strankama? ZaVaj; Nekateri ljudje menjjo. naj bi vlada rešila to pereče vprašanje s tem, da ali sau. i on vname vse premogovnike v svojfo lastno upravo. ali -pa da uredi delavske razmere v tej industrijski panogi. O vladnem lastništ.u naših premogovnikov ne more biti govora. To priznavajo ceio premogarski zastopniki. Niti premoga rji sami ne žele, naj bi vlada posegla v izravn&nje njihovih sporov s premogovniškimi lastniki, Hujši vidijo, da se neposredno sami pogajajo z njimi. Izkratka. vladi je bilo jasno povedano, naj se nikar ne vmešava v ta nesrečni s-por. Ali vlada zas-tupa in predstavlja poleg premogarjev in premogovniških lastnikov še nekoga drugega. Ona govori za mogočno tretjo strank« v tej zadevi. Ona je zastopnica ameriškega ljudstva. Tn nam vsem je dobro znano, da .je ta vlada pripravljena storiti vse. kar brani in varuje ljudske interese. Premogovniški lastniki so odklonili sestanek s premoga rji. češ. da bi bila kršena protltrustovska postava, če b. pi išlo med njimi in prunogarji do sporazuma na tak način. Generalni zvezni pravilnik Daughertv je dejal v imenu svoje vlade, ki želi takšno konferenco brez vsakršnega odlašanja ali zavlačevanja, premogovniškim lastnikom, da jih ne bo nihče sodno preganjal zastran tega. Nadalje je obvestil, obe stranki, da vlada nikakor ne trpi. da bi bil narod broz premoga. To je resen opomin obema strankama. In oboji naj bi gledali na to. da se njih zastopniki sestane jo kar najhitreje mogoče na razgovor ter rešijo vsa sporna vprašanja s«*bi in drugim v korist. Premogarska stavka bi ne mogla živeti niti štiriindvajset ui'. če bi se moglo predložiti vse*pore meti premogovniškimi lastniki in premogarji najvišjemu razsodišču ameriškega javnega mnenja v odločitev. Ali kakor stoje stvari sedaj, ni tu nobenega takšnega sodišča. kolikor- se tiče to premogarstva. zakaj, ljudstvo nima nobenega zanesljivega pojasnila o temeljnih dejstvih, ki sc nanašajo na to industrijo. Vlada naj bi poskrbela za ta dejstva. In čimprej stoli to. tem bolje zanjo in za ljudstvo. Kadar ima narod dejstva na okrni in če v.*. da so popolnoma zanesljiva, potem bo tudi dobro vedel. kaj storiti. Težnja njegove simpatije bi nemudoma priselila potem vse prizadele k pametnemu izravnanju vseh tozadevnih sporov. Izprt.ja ali stavke li ne bile več možne, in vse nezdrave delavske razmere bi bib- namah odpravljene. Peter Zgaga Nekateri možki nosijo izvan-redno dolge lase. Mislijo, da je to znamenje pameti. Tak človek se pa strašno neumno obnaša in ne ve. kaj bi storil, Ce najde njegova žen t na njegovi suknji dolg las. • * # Skaza moleduje in agitira v svoji "Edinost!*': Moj kšeft ne gre več. Naročajte moj list. Pošljite že vsaj toliko naročnine, da si bo?v mogel revolver kupiti. * * * •Jugoslavijo zastopa na genovski konferenei minister Kumandi. Kot vse kaže, bo šlo le malo po njeirovi "kumandi". * * * Ilabsburžani gredo. Njihovi vneti pristaši se poslavljajo s tega sveta. Na Štajerskem je umrl škof Na potnik. Jugoslovansko časopisje si je štelo v dolžnost, zapeti slavo njegovemu spominu. Kako že pravi tista domorodna pesem: Hrast s«? zmaje, hrib se zgane, a svoboda Sloveneev ... ? ■ • * • Fant bodi dober in pošten ! (.'e tb ugega ne, boš imel krasno zavest. da j«' ene barabe manj na svetu. SlugnBUroansha Ustanovljena 1. 1858 1 2£atoL Srtmnta Inkorpor: rana L 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Gland ilborilkt Predaednik: BUDOLF PERDAN, P3& E. 185*b St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10fl Pearl Ar«., Lania, O. Tajnik: JOSEPH PISHLSR. Sly. Minn. Blagajnik: GEO. I. BKOZICH, Minn. Blagajnik neizplačanih sinrtnic: JOK X MOVERS. 6V4 V. 2nd Ava, W. DulntH, Mina. Vrhoral idrara'Jtl Dr. JOS. V. GKAIIEEL, S43 E. OWc bt^eet, S. 8., Pltlrt^rgb, Pa. Nadx^rnl MOHOB MLADIČ. 2B0S Bo. Lawi:aal© Av®, Chicago, Ell. THANK 6KRABEC. 4822 Washington Street, Denyax, Cola Porotni odbor, LEONARD 8LABODNIK, Box 4S0, Sly, Minn. GREGOR J. P< »RENTA, L':il2 Beacon Ave. Seattle. Wash. FRANK ZORICH. 8217 St. Clair Ave., Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN PIBO, 519 Meadow Ave., Rockdale, Jollet, I1L PAULINE ERMENC, B39 — 3rd Street, La Salle. HL JOSIP STE3LE, 404 E. Meea Avenue, Pueblo, Cola ANTON CELARC 706 Market Street, Waukegan, I1L r c ~- Jednotlno nradno glasilo: "Glas Narodi". t ~ % Vae Btvarl tikajoče ae uratlnlh zadey kakor tndl denarne pošilja-tvo naj pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov In bolniška spričerala naj se pnSilja na vrhovnega zdramnlka. Jugoslovanska KatollSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi install flan te organizacije, naj se zglasl tajnika MJižuega društva J. S., K. i- Za ustanovitev novih društev le pa obnilte na gL tajnika. Novo društ7o se lahko vstanovi a 8 člani ail članicami. Dopisi. Pittsburgh, Pa. ('lanom Slov Amerikanskeiia fnlitiriu*ira KluWa se ti-ni potoni a:i/.iianja. ila vi-Ai za \se volil«-«' v nedeljo m2'i. a]>rila oh treh popoldne v K. S. Domu na ~>7. cesti. Ker ima Klub že več let navado, da >.kli"-e >kupne >eje ]>rcd vsako vtditvijo. da ^e voliiee seznani > kandidati, hi ih- l»ilo inin-stno to le])o navado ^etlaj r>j>ustiti. V>top k seji iiiii. v - ak voliiee. ne »lede na to, če je član Kluha ali ne. Pridite torej vsi na shod -:>-aprila, da >e zmenimo. kateri poti hoinu leto*-, peljali naš politični V"Z. Odbor S. A. P. Kluba. South San Francisco. Cal. V predmestja \*-'lil:e'_ra obmorskega mesta San Francisea jo {H-d hribi industrialen kraj. tako-z\an South City. Za In je čase se je priselilo sem kakih osem rojakov. ki so prišli večinoma iz države Colorado. Delajo v železni irdiistriji, ki ima svoje naprave pt.h'ir klavnic. Mesto Šout- City leži med San Pranciscinn in San Mateom. Zatln.i«' imenovano most«! je oddaljeno 18 milj od San Francisea. South San Franeisko je malo delavsko predmestje. — m i"s t o Sair Mateo pa j' mesto milijonarjev. Hodil si'm t»ki-o«_r neke-ira zemljišča. na kat'-i-rm sto.ii tak milijonarski tlom. v katerem prebiva milijonarjeva družina. ('eJe po! 11 sem hodil okroir ocr-rajenejra parka, in vse to je bilo lcsmina ene ^ame os«he. In takih dolliov je V Sail Mateu Vee. po-I mislite, kakšna razlika j*' med malim in tesnim domom delavca, ki živ L - svojimi pel imi ali šest i-i:ii otroci v tesnem stanovanju, in med domom take-.'-i milijonarja'. v katerem hi laliko staimvalo deset ali celo vee družin. , 3It>sto San Mateo šteje kakih i 4000 prebivalcev in celo mesto j ei.-ači cvetočemu parku. ]>a hMo f poleti h Ti pozimi. 1 M. Pogorele. i Ely, Minn. ' T)iie 10. aprila je bil pokopan sedemnajstletni deček Anton !l«-n-ko iz Savoy naselbine. Za njim žalujejo stariši ter ostali bratje in sestre. Na pogreb je dospelo veliko sorodnikov iz Soudana. Minn. Pokojnik j«' bil član društva sv. Cirila in M«'ti bilo. če bi vzel Aleksander laško prlneezinjo Jolando sra ženo. V tem slučaju bi gotovo sklenila pokrajinska vlada za Slovenijo. da se podari njegovemu tastu, laškemu kralju še tisto peščico zemlje, ki nam je ostala na obeh bregovih reke Save. Naša vdanost namreč nima meja. Jugoslavija irredenta. Goriški župnn o razmerju med odjjov..ri na njen.* predloge t^ledč Slovenci ill Italjani. zvišanju prejemkov, naj ji do- Dne 2. marca se je vi šilo \ Uo- voli. da s.- . r rne do darežljivost i lici slovesno Vsttdičeiijc novega Ijndsiva z iiabinJnimi polarni, župana dr. lionnca. ki je zmagal t pri volitvah s pomočjo slovenskih} Ncvo italjar.sko nasilje, jirlasov. Novi župan je imel pri tej' lz zanesljivega vira se poroča, j priliki govor, v katerem se je med t,a (In,i marca pri trža- j drugi m dotaknil tudi razmerja >k,'!" tle/.eluem - »dišču vršilo za-; med italjani in Slovenci ter na- s, i,u" posvetovanje nekaterih sod-1 -lašitl potrebo lojalimsti napram' Ilik"v " j« zikovn: rabi pri tam->loveuskemu plenit nu. kar zahtevata že svoImkIidjub.je in demokracija. Samo. da ne bi ostalt» samo pri besedah! Preganjanje slovanskih učiteljev v Istri. i Po naročilu višjih šolskih oblasti je bilo v Istri m-davuo vp >-kojenih vee učiteljev jugoslovanske naivni;!os! i. zla--! i v pnlj-keiu okraju. Da je udarec za te rev *-že še oibčutnej^i, vroren jim je 1> 1 dekret nekoliko dni po prvem, ko no že bili prejel i plače, katere ;ul so potem morali vrniti, ker je imel dekret datum 1. marca. V poljskem okraju sedaj samo še pet ju;-i! slovanskih u«*ite!jev. I Granata ubila dva otroka. i Kakor poroča tržaška "Ivli-nest". sta s«1 te dni igrala - otroka na traMiiku blizu Volčje dra-iie. Našla ^Ut jrranato, ki j>* bila še cela. Granata je eksphxllrala in razmesarila cUroka tako. da sta takoj mrtva obležala. i * ! Žalosten položaj državnih nameščencev v Trstu. Zveza državnih uslužbencev v Trstu j«* poslala tržaškemu |»o!i- Iz Jugoslavije. Aretacija italjanskega prekupče-; 30.000,000 za dobrodelne namene. valca. V Parizu umrli generalni kon- r, , -i r ; - i.i; znl -Jugoslaviie. M. iiarlovae, je Zajrrelxska policija, je ze ualj . . , , , v svnu oporoki zanustil vsi» svoje casii zasledovala trirovea z zivmo, „ ■ . , . .. .. i- i • preniftizeine. ki se ceni na SO nn- Luiirija Negri ja iz \ erone. ker je ' *' , . , i- I ionov kron. v dobrodelne name- ogoliutal Prvo hrvatsko stedioiu-; ',,.,. . , . ,wu. ,U1,. - r.. 'ne. Določil ie. naj se ]>retlvsem eo v /airrebu za 2t.H>.(MK> kron. 1 e 0 premogarski stavki. C Vran nremo »le biti ncmt»/r.< *ne države. K a r^ ;n s'.-ivk.; To j« "na tistih tekem, ki bi mo-ian biFi - \ tako napredni deželi, kakor so Ztlrli-ro-»»mo«_r j-- Idstveni «!«■! industrijske življenske sile V tej d«/. b p -.polen p-est.umk pridobivanja premoga jv>meni smrtni udare« rn n. n . tovar»>am pa delavnicam in nevšečen mraz po domt.vih ras« ira .jndstva Zakaj ni nepretrganega pridobivanja nreotosra in pam« pa rdravejra retla v tj industriji po večini drugih pan«.?: protiukiivne dela vnt^ti * Kar narotl ]x> treh nje in zahteva. je t«k. tla ime. *..st! premoga vsak <"-as in |k» solidni ceni. Poč en in ill t. ko Pie!(,og se fla kopali v vseh letnih časih, in železnice morejo raz v. /a t tinli t>b vsakem času. vsakdo želi. da imajo p rem Jgo vii i-iti lastniki premer en dobiček iz svojih premo- zgradi otroško zavetišče in boliu-*a v kakem mestu Srbije. dni s,, Negri j a izsledili v Vinkov-eih in ura izročili sodišču. Železniški tatovi pod ključem. Komisiiriatu železniške postaje v Sarajevu se je p«» dolgotrajnem j ajšnji demis^ji predsednika vr-zasledovanju pt.srečdo zajeti tol- t_________ ^ ____t____ , . , _ V. dneva v dan se «'-ujojo očitki: Zakaj zabavljate? Zakaj nisi e z nobeno stvarjo zadovoljni. Gradimo svojo državo, zidajmo in popravljajmo. da bo najlepša, kai jih je na svetu! Zabavljanje je popolnoma od vee. Kdor podira je proklet. kdor noče zidali, ul-n*a mesta med nami. To so lepe besede, b pi nasveti, vredni zlata. Gospoda naj mi pa dovoli sanm eno vprašanje, ki je dobro pre mišljeno in odgovora vredno: Kako naj vraga zidamo in gra-,_. tlimo, ko je povsod, kamorkoli j g VICTOR SAVlHSEKlLlE^f IV človek pogleda, sama siva ikajsiijih sodišči!;. Pi-:?'li so dlanei z vso odločnost ju. Tr-'zaška ""Kilinost pričakuje. «la se ! ji in pridružijo udi drugi činite-!j:. Ves narod na. s., tlv'-jne proti takšnemu nasilstm. Ogoljufan tihotapec Nedavno ila v l'o-t«»jni iaretiiana neki st rojevo I ja južne železnice in njegov kurja'-. Nek znan tihotapec, jima je izročil poldruni miljoii / lata, da nu ua I prep« 'i jeta v Postojno na -trojn. t>bliubil jima je »j(M>tlO kron na-. :»rade. Ko sta se pripeljala v Postojno. s t»; p i k njima tihotapec in /ahteva d Miar. t' da izjavila st.j, da ga nimata. Tihotape.- ju j«- dat i l.ato aretirati, (lovori se. da so na Planini ustavili vlak in je »vh-n od njiju tam denar ponoči zakopal. . Zagoneten umor. V i nrlanskem Tržiču se j«» te 'Ini odrjrral v trafiki nekega Mar- Cambonova deraisija. '•Eeho de Paris" poroča o sko- hovnegn sveta fambona. ki ho imeutivan \ predsedstvo 'Banrpie P< tatov, ki so že dalj časa Kradli uiaterijal v železniški delavnici in. . , r, , i ;t«- raris et «scs Pavs nas . Za n ]e-- tem za ogromno «vor«t oskou«'-' . .. , govega naslednika bo imenovan val: zelezmeo Aretiran li j«k t <»- ! najbrž l-i\ši francoski poslanik v j Pftrojiradu Paleologue. kateremu j očitajo Xenn-i. da je podpiral vse-slovansko idejo. *•]» Preiskava nadaljuj«'. Tihotapec z valuto prijet. Obmejna straža pri Sv. Ani hli-I zu Sušaka je zopet zajela tiho-tapea z valuti*. K obmejni postaji je prišel imki moški, hoteč prekoračiti mej«i. Pri temeljiti preiskavi -i našli pri nj«'n> 117 tisoč ili-narjev. večinoma v starih srbskih bankf-veih. Dognali s«t. «la je n«-- iPoljsko-Finska zveza. 41 Berliner Tageblatt" priroča iz ITc-lsinirforsa. i »a iz."? » se lonmeva. da j'- bil itmor-; to. tla 'taljanska vlad;; sploh ne .i»-n /ar;, li denarja. MHKmi ZASTAVE gost a J — ... i ■ iralta in ni nikjer nobene kreme- j J EDINO skale. REGALIJE. TROBOJNICE, KAPE, PREK DRAMNICE, in vse potrebščine -a društva. Ti A K A. X TIR A NO 1 >E LO. GONEMAUGH. PA. Z M K R N K CEN K. PRAVA SLOVENSKA TVRDKA Uiti znanec trgovce J urina, ki ptis»re du je valutne p«mle med Zagrebom j bliža Skantlinaviji. in Rt ko. Hauknvce je imel skrite i deloma v dežniku, deloma v no-J Nov krematorij na Češkem, gavicah. Denar je bil zai»h-njen.| Mesto Pisek pripravlja zgradbo Jurina pa izročen sodišču. Mastnega seži^ali^ča mrtvecev. ŠTEDENJE KOT IZDATEK Katero pot gre Vaš denar? PRORAČUN VAŠffl PREJEMKOV IN IZDATKOV VAM BO POVEDAL TO V NAPREJ! Prihraniti denar ni tako težavno, akc se ve na kateri način. Izkušnja je dokazala, da postane štedenje cisto lahko in umevno, ako se preračuna načrt ze. izdajo svojih dohodkov, brez ozira na to kako mali so, ali kako občutni so odbitki na istih. Ako smo toraj dosegli stališče, pri katerem smatramo naše prihranke kot redno postavko naših izdatkov, s tem da položimo za prihranek določeni znesek na straa tako sigurno in skrbno kakor ga bi dolgovali mesarju namesto samemu sebi — potem je vprašanje rešeno. DAJTE NAM PRILIKO RAZLOŽITI VAM NAČIN, KI BI BIL NAJBOLJ PiRIMEREN VAŠIM POTREBAM. Glavno zastopstvo Jadranske Banke FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street — — New York, N. Y. r GLAS NARODA, 19. APR. 1922 Vladimir Levstik: GAD JE GNEZDO. Povest iz dni trpljenja in nad. (Nadaljevanje.) _ Stara pravda je pravda zatiranih. in jaz sem jo prvi podpisal ter boni do radn.f^a ž njo; start pravda je dobra pravda, zato m* sovraži v njenem imenu. Bojuj v. toda ne.kolni: mrzi krivi-eo. ki jo delajo — duše so moja la?t. Tak njemu si odpustil! — ju.navija »rospa in skoraj nič ve«'* ne n|Ki. Tudi ti odpustiš. — veli fio-spod. in komaj j«* rekel, že čuti s težavo jo spravi stara v svo- iiei' s<> ustnicah i jo sobo. da se revižče spočije. vdova, da jrasnc črni plamen v njenem srcu. — Glej. kaj ti pri-n: šain. in ti se braniš? _ Sovraštvo me peče. Gospod. i>i tvoje besede so sladka roc-a. Tak r.a našo reč mi dovoli« stati* Pa z nami. praviš, da s:? J — Za pravico se stati ne boj: ja/ sani sem z vami, do konea., Odpusti jim zdaj. saj ne vedo. kdelajo. Kastelka jc že odpustila ; ?ora ji pada s srca in lehko se ji dela pii duši kak« r pred davnimi, davnimi leti. On pa jo nežno pritegne k sebi ter položi njeno sivo friavo na svoje prsi. — Blagoslovljena bodi. — še-peče nad njo. — Vsa moja si zdaj Kastelka: prišH sem nocoj, da ozdravim tvojo dušo ter ji pokažem |*>t. Ne boj se ljubiti, ne ljudi, ne zemlje. Tudi v nji sem jii>:. kakor pov*odi. Z^-lo jo lju-b;š. zares, in marsikdaj si žive pi Ikrajsala. da si nji bolj služila-, toda koliko ljudi s! nasitila ž njo! In na skrivnem si vfiidar ljubila svoj mali grunt vadi veli-kcj/a. peščico zemlje radi msojrh duš: vse to je zapisano v mojem srcu. . . Ti pa. uboga mati, miši i!,t, da j«- Tvoja ljubezen prekleta. in --I jo ves čas davila m tajila 1 )a. joka i. uboga Kastelka! Ne veš. da je ljubezni zmerom pi uialo na svetu* Davila si jo. tajila preti njimi in pred seboj, in čira bolj si jo morila, tem lejv ša jc bila. Ali je moči ljubiti sve-teje od lene. ki hočeš rada v smrt in po'/ubl j» it je * Zanjo m pletla /aiiko. n vendar moreš ubiti le s.-Im* : ljubezen bi te preživela, kakor sem jaz preživel telo razpe-i< «fa Nazrirenen. . . Ne boj so. Kastelka. tvoja velika ljubezen ga bo rešila. — Mojega s:na ! Moje ubogo, •zmnčeno d"te! — kri<"'i gospa. — O (Ji.spod. kar svet stoji, nisi sto f čno glorijo sreče. Janezovi 1 sta votli, oči vdrte, v skoraj ni krvi; toda zdi se, da ne Tega ni pričakovala Gal.iot.ova umira. 'mala, tla jo Kastelka kdaj položi — (iad se izliže! — zapoje vjv svojo lastno ]>osteljo ter jo pre-starki. j križa, odene in poljubi na čelo! Rabi o se mu približa, poklekne ; -lanez je spustil trepalnice; nje-k post e| ji tci otrpne, šepetaje: j go ve prsi se dvigajo in padajo v — Moja velika ljubezen ga bo, mirnem sopenju. Zunaj se bliska rešila. . . jutro čez Scvški hrib; solnčni Na tihih >olzah plava zadnja t žrtbci drove visoko, visoko in senca iž njene duše. Vse je pozab- stresaio zlate grive nad gadjim Ijeno: v neizmernem blaženstvu.; grrfdnm. d.-i sme tiščati obraz v odejo, kii Vdova pa gleda z enim očesom k i i je gadove ude. beže ure kakor J spečo mladost, z drugim lepoto. minute. Prva zarja se je spopadla z medlo svetlobo oljne čuvajke; takrat začuti Kastelka rahel jhem ljubil, vprašal jo je na tako i poseben lia&iu z izrazom, da je ue- Tudi v Rumuniji so zelo "svobodomiselni". V Rumuniji je izvršila vlada kle moral« misliti, da jo hoče snubiti. Odgovorila je torej s "da". Mladeniču je postalo tesno, zato na tako terorističen naoin volitve, | je takoj šel svojim bratom pove-tia se čudi rumunskim vladnim plat, kar je vedel. Vsi so postali odredbam ves kulturni svet. Opo- i resni ter noben ni hotel prvi iz-zicija je sklenila, da bo odrekla pregovoriti. Pledzadaiji brat po parlamentu ustavotvoren značaj »tarosti je pač dobro vedel, da in pri pni seji. na kateri bo po- nojm,a^i dekl° reslli,:n10 Vi,d Idi; vedel je. da skoro gotovo do- leti njega usoda ostati samec, kajti če se oženi najmlajši, ne more on tega storiti. Težko je bilo to zanj, ker je tudi on že imel izbrano deklico, ki mu je 'bila nad \>e draga. Pa ka.j je hotel ' Prekinil je molk ter dejal: *' Če hočemo, da ostane dekla Pozor, potniki! Dobro! Kupi te cigarete in prihrani denar. š- ni storjen na t»-j ljubljeni zem 1 ji . . j Sovjetski rubelj pada nevzdrž- — Živel boš. irad ne boj se? _j»«. Poledica tega je. da se dra-esrečnem za-U'"!« stalno dviga dala protestno izjavo, demonstra-» tivno zapustila skupščino. V Rumuniji vlada zato veliko razburjenje ;n v vladnih krogih že go-vorc o razpustu zbornice. To in ono iz Rusije. Primanjkljaj Rusije znaša za leto 1022. preko 2iO miljonov zla-!vedno pri nas. potem bo najbolje, lili rubljev. V kritje tega pri-1 da postane in ostane kot gospo-} manjkljaja bodo uvedli nove dav-^diuja." ladkor in petrolej, j Vsi so bili edini ter soglašali dalje tudi carinske njim; podali so skupaj k materi. da bi se tudi ž njo p t »svetovali. Ker pa jo je bolezen ravno stanovanj« za ča učitel iskim ot rokom' njihvvih študij v Miii-il>m-u.!niei m vlaKO General Wrangel. Belgrajska vlada je dala na razpolago carLstičnemu generalu Wrangln graščino v Vinkovcih. poleg tega pa tudi razkošno stanovanje v Belgradu. odkoder se vozi na vse strani naŠcf države nadzorovat — svoj štab in svo-! _ je čete. Belgrajska vlada je sicer r , , ... . iDnTttvnnnTi) . . ., H . . „._ , Izletniški parnik BELVEDERE izjavila po ministru Nmcicu. da ..... , , • • , , . i i - , (Cosulich Mne odpluje iz New je nevtralna in da hoče gojiti v , m x , z. . *..... . . . t, i orka v 1 rst due 14 junija, ter prijateljske stike s sovietsk o R11- i, ... » ... J . ' , - . -- 00 spremljal nase potnike nas za- s io. toda njene izjave so nsto . , .,_.,„. fctopnik skozi do Ljubljane ozi _ ^fl Potniki, ki prihajajo v New York, kaj lahko postanejo žrtev raznih zakotnih agentov, katerih je v New Yorku vse polno. Ko pride potnik iz vlaka, g:, obsujejo taki agenti in vsnk «ja hoče vzeti s seboj. Ako potnik nve, da je namenjen k nam, bo agent rekel, da je 011 naš zastopnik ter ga pelje v svojo pisarno. Tam potnik šele spozna, da ni prišel na pravo mesto. Če ima pri nas že aro in !agentu to pove. mu jo agent takoj i povrne. V takem slučaju bi nas I agent seveda moral o tem obvestiti. da mu povrnemo izplačano aro; toda tega ne stori Kako si tedaj tak agent povrne tak izdatek? Potnik um ga plača na ta ali <-r.i način in največ pri izmeni denarja. Tajili slučajev je bilo zadnje 4 mesece že -">'). Potniki s> prišli v New York v namenu, da gredo k nam, pa so bili zapeljani v dru-|go pisarno. Agent jim j' aro. ka-jtero so nam poslali, povrnil, pa jih I je 11a drug način prev.iril še za večjo sfvoto. Vsakdo na i tedaj pri prihodu v New York pripne naš gumi* na vidnem mestu, da ga bo naš zastopnik spoznal. Ako našega zastopnika ne bi bilo na postaji, nas pokličite na telefon, ali pa prosite železniškega uradnika ali polic*-ud t"in imenom se je ustano- ja pokliče. Naš telefon jel vilo v ^ lii ribo ni društvo, ki iuni Cortlandt 4687. Pred svojim odho-nainen najeti ali kupiti stavbo zaj^ ypdno pf> katopi želez. * ' 111 vlakom pridete in naš za-t opni k vas bo gotovo pričakoval "Učiteljski dom". Pozor potniki! na postaji. Frank Sakser Sta:e Bank. ke na sol. Zvišali bod« pristojbine. mrmra Kastelka v pr nosu. — Gospod sani mi je obljubil tvoje zdravje. Zintca je ihtela z materjo vred; proti jutru .*<• zadremala, trudna od solz in Sedenja. Domov ne gre i dokler plava temni an^el nad hi-1 razsajati še kolera V prvih treh tisiti čas hujše napadla, sklenili so posvetovanje za toliko časa odlo- meseeih tekočega leta so narastle i^iti, da ji bo zopet odleglo, liole-Cfne za inr> odstotkov, dne l-|Zen pa je trajala dalje časa, zato oktobra leta 1021. pa celo za 700jS(, po nasvetu najmlajšega zopet J;. < dstotkov. 1 sklenili, da se toliko časa ipri do- V Rusiji je začela poles lakote I mačlji ničesar ne izpi etiieni, do- to ti a navadna laž. Dejstva namreč tlo-kazujejo. da se vede general — AVrangel v Belgradu kakor kakšen car. da sprejema deputaeije iz ele države, da }>odeljuje av-dijence in deli različne kolajne ne samo bnržoaznim Rupnm. ki so se pritepli i/ Rusije, temveč tudi zaslužnim Jugoslovanom. Kjer potuje general WrangeT, ga po- roma do Zagreba, ter bo skrbel,''Vstopi" infzl de^ , , , ... pot.blaMl-ent pobirati uaroci..iuo za tit\ da bodo vsi nasi potniki kolikor .,(.laS NaroUa-. mogoče udobno nastanjeni in po- %si)k znstojiiiik. iz:'-a t»otr«lilo za svoto, streženi, da bodo sami za se v kntero je prejel in jih rojakom pripo-posebnem oddelku in ako mogoče, ročamo. NaroCntiia r.ci r:ias« Xarotla" je: .00; lota 1 1 1 1 Naročnina xa »■•as .^aiwa - da bodo Jmeli tudi posebno lira- Mn o. 'bodo imeli nikakih sitnosti in skr- |--ranrisco, Cal.: Jakob I.ausin. j bi na celem potovanju do Ljub- Denver, Co!a.: Frank Skrabee. Zvestoba. Skandinavska kmetska povest. ......... ....................... V lepem Ura ju moje domovine izprememb. Dogovorili .>0 se z maid neirmerne jše dobrote: še ti. ki'sta živela dva zakonska, ki .sta terjo, da se starejšima bratoma poznaš vse skrivnosti, ne veš. kaj si vzel o.arja jiatie in sreče. . . — In še fo t: |K»veiii, me C*os»pod, tiho in tiše plaval izpred nje. Preden sem ki "nil I" tebi. sem ]>ogIetlnl v bukve i.i\ljeja tej itlcl zapisano, da boš I tnalu sanjala v mojem na reč ju. Trudna m. ljuba moja. in konec tvoje poti se bliža. Rabi čj.s. Ka delka. ratl'ij se za vsa svoja mikla leta, iu bodi dobra, ko-llkt.r žene ^rce; rabi čas. zakaj rt> se vidiva, . . imela šestero sinov. so živeli izplača njima pripadajoča deleža v prijazni zvestobi skupaj ter od posestva, to pa »e razdeli na skupno obdelovali obširno, a manj dva enaka dela med ostale štiri rodovitno posestvo. brate tako, da bosta imela dva po Nekega dne pa so prinesli mo-Jenak tlel posestva iz dohodkov, ža — očeta težko ranjenega do- Sklenili so sezidati še eno hišo z mov: poškodoval se je v gozdu vsemi gospodarskimi poslopji: v pri sekanju drevja. Po preteku to novo hišo bi se preselila dva malo dni je umrl vsled dobljene brata druga dva pa bi ostala še rane. Ž^na je tedaj ostala sama nadalje v rodni hiši pri materi. — v šestimi otroci, toda poguma ni Ker pa mora bili pri hiši ženska, izgubila. Svoja dva sinova, ki sta ki skrbi za gospodinjstvo, živino že bolj odrasla, je peljala v solio itd , je treba, tla se eden izmed k mrtvemu očetu, tja pred krsto.'obeh bratov, ki sta se imela p re-kjer sta ji morala obljubiti, da bo-' selit! v novo domovanje, oženi, sta skrbela za mlajše brate ter tu-'ni. Mati je tudi že mislila 11a dedi njej pomagala, dokler jima da klico, katera bi ji bila povšeči hit Bog zdravje. Jsinaha. Slovesno sta onadva vse to ob- Vsemu temu ni nikdo ugovar-povzn-j ljubila materi, a to obljubo sta jal. nastalo pa je drugo vpraša-kakor |tudi zvesto držala, dokler ni od- nje: katera dva brata naj se pre-|rastcl najmlajši brat in bil kon- selita in kateri izmed njiju naj se miniran (birrnan) oženi' Starejši je'izjavil, da je Spolnivši tako svojo dano be- pač pripravljen preseliti se, uže- sedo in obljubo, sta so potem sta-ic.jša brata kmalu oženila; prvi z vdovo večjega posestnika, drugi z njeno premožno sestro. Ostali štirje bratje so sami prevzeli gospodarstvo. Počet kom za ro niso imeli dovolj poguma. Ze niti pa se ne misli. Ravno to so pa izjavili tudi ostali trije ibratje.— Naposled so se domenili z mater jo, naj se deklica sama odloči, za katerega hoče; tako bo vsem prav. Mati sama se je ptxiala nekega večera k deklici ter jo vprašala, če bi se hotela preseliti k njim kot gospodinja. Z vidnim veseljem je deklica ponudbo sprejela. Mati jo je tudi vprašala, kateri remed štirih mladeničev ji je najbolj povšeči; lahko si izvoli, katerega hoče. 44 Na to nisem še mislila *\ odvr- Ti hip iz-jrine njegovo obliej.,, . . , , i/*_ni" roMeva. plašč in klobuk !pd inlad.irti so bdi vajen«, da drug le rešnja znamenja še -ore. pet'hrez ^ugiw 111 ti .cesar ukrenil; rdečih plamenč ko v pred temnimi |lemboli bili dri1^ 113 Avn- vrati. Zdaiei ugasnejo tudi oni.l?e"a navezani, ker so potrebovali k rog ink rog se rgrinja polnočni mf*d?iehojne podpore, zato »e ni mrak Kastelka sedi sama za pef. nobeden upal česa ukreniti brez jo in ne ve. kaj je bilo. resnica a1,l^nosti ostalih. Ce je bilo treba sanje. Toda frčna lehkota ne m! |kai ločiti, storili so to vedno re. črv ooupa ne trloie več, in be. ]VsI soglasno in skupno. Med vse-Jnila je lidadenka. seda tolažbe zveni v tišini, kot bi Tl1' l> vladalo tiho soglasje in vsi ' venomer nekdo ponavljal. Go- so natihoma edini v tem. da spa re pomišlja; \ pijanosti svoje-ne bodo ločili, dokler bo živela '_'a odrešenja leti k bolniku, n«,lnat'- pa je gojila edino željo, čuteč stopnic pod nogami, ne \-e j katera je bila po godil tudi obe-doč. kdaj piime za kljuko in vsto 111 ^ starejšima sinovoma, pi. I 1'etiwli <0 se razmere pri gospo- Do pičice je vse podobno, kn-jdarstvn v zadnjih letih izdatno ko*- »e kazal gost - še gube odeje izboljšale, ker so živeli vsi Pomisli torej sedaj", rekla je mati: ""odvisno je to le od tebe." "Dobro, potem vzamem za moža najstarejšega." "To ni mogoče", dejala je ma- kler mati ne ozdravi. Dekla pa naj ta ča< samo streže materi. To je obveljalo. Celih šestnajst let je trajala materina bolezen, šestnajst let ji je stregla bodoča šinalia z otročjo vdanostjo in tiho potrpežljivost j< Vsak večer so >-c vseli Šestnajst let vsi štirje sinovi okolu materine bolniške postelje, ob netlcljah j»a sla redno prihajala tudi starejša dva sinova. Tako zbranim je mati večkrat dejala, da se morajo dekli za trud in trpljenje hvaležne izkazati. Vsi so umeli. kaj hoče a- tem reči ter ji tudi obljubili, da ostanejo hva-b žili. V vseh šestnajstih letih bolezni je uživala mati preredko srečo božjega »blagoslova, kakoršno doživi mah-katera mati. da je uživala uo zadnjega diha zvesto otroško ljubezen. Koilkorkrat so bili zbrani okolu nje, v sede j se j tm jc zahvaljevala za to srečo, dokler ni zatisnila oči za vedno. Ko je umrla, prišli so vsi sinovi, da bi nosili krsto k pogrebu. V onem kraju je bila navada, da so Šle za mrtvaškim sprevodom vse žene. Takrat pa se je udeležilo pogreba vse, kar je moglo hoditi: moški, ženske in otroci. — Vseh šest sinov je nosilo rake v. občinstvo pa je prepevalo mrtvaške pogrebne pesmi, da se je cul odmev daleč naokrog. Ko so pa zagrtbli rakev z materinim truplom, podali so >e vsi bratje ter vse spremstvo v cerkev. Dogovorjeno je bilo. da se takoj po pogrebu vrši poroka najmlajšega brata: po mnenju starejših ljudi namreč sta oba dogodka spojena drug z drugim. Duhovnik je govoril o zvestobi, kakoršna se redkokrat dogaja, in vsem so segale besede do srca: solze so stopile v oči vsem zbranim. Pisatelj te povesti, ki je bil tudi navzoč, pravi, da mu je bilo tako svečanostno pri srcu. kakor Vsi ti je general Wrange! v "Belirradu akcijo proti sovjetski Rn-oji. — kar je tudi sam že večkrat prt-al. Ruslci monarhistt so prnv pridno na delil in tako so neka-ter' Rusi tudi že v Zagrebu ustanovili zvezo ruskih inonarbistov. vlada jfTi seveda 1'eter CuUg, J oba lit nu, in t runk Janesli. , -■» -11 -11 f-aiida, tolo.: Louis C'ostallo. jtih potnikov, jih bo pričakal v ludiai;apoUS| llld.: Alois itudman. in Jos. sod pričakujejo službeno. Prt belgraiski vladi ima tudi svojega ! I',n110' ^lo Zagreba; ako se Tutblu, tolo.: poslanika, hekega Potočnega —\b<> Pojavilo zadostno število na-I>ojavi dokazujejo, da Trstu poseben vlak, da se bodo Clinton, Ind.: Lambert lul^kar potniki takoj lahko odpeljali na- J Aurora, III.: J. Verblč. prej v Ljubljano, oziroma kamor'Chicago, 111.: Joseph u.irt ho kdo namenjen, r^na za tretji . .. r. „ iiK y.,lnto1 11 rP . - ■ d,- Jolirt. IU.: it. Bombic, Jolin Zaletel. uizred do r.-st je >90.00 111 ^>.00 , a SaHe Jh Jos Spcii« u. vojni davek; vožnja tja m nazaj ( Iaseoutahf iu>: rrank Auguatin. ?:a nedrzavljane je >="201 .-"»0. držav- isorth Chicago, 111.: Aut>m Kol^al in scbi-i-ari skozi \ -Tuiroslovanska vlada iiTi seveda Pečajo pa š^.OO manj; otro-j Math Ugrin. podpira bogat«, z denar rem D-. ^ cne-a leta prosti, do petega Springfield, 111.: Matija Itnrborleh. i • , - J ' 1 '' i , , 1 - - - , - - Waukecaii. 111.: Frank letkovsek. br odrinila par mil.jonov za gla- pla«-!iio četrtino m $1.00 voj- lrmukl\u 'Kaus in okolico: diijoce v Rusiji, ji p;» seveda nitr j'^vka. do desetega leta pa, lHlV-' na misel ne pride. • 'polovico in -^o.(M) vojnega davka. Kitimiller, Md.: l'r- V01 opivec. Vožnja drugi razred stane šlfiO. Chisholm, Minn.: Frank tiovZc. do 11»- ADVERTISEMENTS. NAZNANII.O. Koncem tega iui>s(t;i se jiotlani na potovanje proti vzhodu in ob-■j-kal bom vse Rojake, ki so lansko jesen naročili od mene kalifornijsko grozdje, da se osebno spoznamo in domenimo glede bodoče kupčije. V slučaju, da pa še kdo drugi izmeti rojakov, ki kupi celo karo grozdja, želi, da ga ob-iščem. naj mi piše iu jaz 11111 bom poročal, kdaj ga bom obiskal. Moje geslo je bilo in bo, da svoje odjemalce zadovoljno postrežem Se priporočam vsem. Walter Predovich, 117 W. Pitkin St., Pueblo, Colo. 0 Trsta: za tja in nazai stane Elv' MUin:. TJ iW":L , -, i-;ve'ulli, Minn.: I.ouia ( ovze. mg. razred za nedrzav.jane $300. j Jilbert MIil|| . Ij0uis Vcsel. ra državljane '.^R.OO manj. Hibhing, Minn.: Jt»lui 1'lvSc. Parnik "Belvedere" vozi do Tr- »jrfintii, Minn.: Frank Hrovfttlch. .ta približno od 1« do 20 dni, St. Louis. Ma.: Mike Urai.rian 1 - 1 t i: i Fast Helena, Mortt.: Fr. Ilrclla. odvisno od vremena :n kolikor*, . . ' , . - . , Klem, Mont.: (iregor ZtilK-f. se na potu vstavi. f.ouanda, N. Y.S Kari Stcrnlaha. Kdor želi natančnejša pojasni- LUile Falls, N. Y.: Frank Maslo, l.i ali kdor se odloči potovati s Jarberton, O.: A. Okollsh. tem izletniškim parnikorn. naj se Cleveland, O.: .lanko FleSko. Jak,A , ...........I Hcsnik «n Chas. KflrliuKer. tako.1 prijavi 111 posije aro. Volliinvood, O.: Math siapnik. FRANK SAKSER STATE BANK Lorain, t).: I.ouls Balant in J. KumSe. 82 Cortlandt Street, New York. ^Jmt "dikcij. " * *_—A|U_t. Ambridj,^ r,.. Fr.,r.k JnkSe. Tvr . Richter'Q I EXPELLER" I i ti: on se noče ženiti. Nato je imenovala^ mladenka'da bi vsa nerava. trdne skale in najmlajšega, toda mati je bila.globoko morsko dno s stoterimi skup mnenja, da te tudi ne gre bas za-'jezik? vsem govorilo in slavilo ta to, ker je "najmlajši". |najlepši vzor medsebojne zvosto- Dekliea de nato: "Vzamem pa be ter jo priporočali vsem v po-smehljaj v soln- bilo treba • še tnpatam temelj i tihi predzadnjega." no take. ^.'nkr s«di pri spečem. In kot zadruga ter skrbeli za sknp-•c• t zagleda Ke«telkn, se razlije ni blagor vse rodovine. vendar je njen ;.ainisljtni ^snemanje. NAZNANILO IN VABILO. Društvo sv. Alojzija štev. :iti JSKJ. v <'onemaugh, Pa., priredil plesno in zabavno veselico dne 22. aprila 1922. Tem .potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz te okolice, da nas blagovolijo po-setiti omenjeni dan ter pripomoči društveni blagajni. Za dobro postrežbo in zabavo bo izvrstno preskrbljeno. Začetek ob 7. uri zve-1 čer. Vstopnina za moške 50r, dame proste. K obilni udeležbi vabi (19-21—4) Odbor. Pri prvih znamenjih prehlada, prvih pojavih revmatizma; nevraleje se poslužite tega zanesljivega oo-mačega linimenta. Pripričajte se, da li.ia vsaka steklenica Pain-Expellerja. ki jo ku-■nite. tvorniSko 2namko"Sitlro' LWbJikii ^mrrrTTTi.ti Rojaki Slovenci in Hrvatje, kadar ste namenjeni kupiti farmo v državi Ohio pridite naravnost do mene, predno greste drugam. Jaz imam farme vsake velikosti, kakoršnokoli boste hoteli in sicer samo v državi Ohio. Imam farme ob tlakani cesti in ob pouličnih železnicah, dobre in lepe in vem, da jim ni para ▼ Zednjenih državah. I' 5506 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. JOHN ZIJLICH Uess€iner, Pa.: Lcuis Uril »ar. Brought:*!, Pa.: Anton Ipavec. Rurdine, Pa.: John Deinshac. Couemaugh, Pa.: J. Brczovec in Vid RovanSek. Ciaridge, Pa.: Anton Kozoglav In L. Jerina. Dunlo, Pa.: Atnon Osibatten. Cxport, Pa.: Txtuis Siipf..nči5. 'orest City, Pa.: M«th Kamin. FarreU, Pa.: Jerry Okorn. Imperial, Pa.: Salentin Peternei. Ireensburg, Pa.: Frank Novak. Irwin, Pa.: Mike PavS?k. Johnstown, Pa.: Jolin Polanc. luzeme. Pa.: Anton OsDlnik. Lloydell, Pa.: Anton Malovrh. Manor. Pa.: Frank Demsliar. Moon Run, Pa.: Frank Maček. SranK PodmiJfiek. Pittsburgh, Pa.: U. Jakoblch, Z. Khe,. Arh in Ic. Magister. Ralphton. Pa.: Martin Korontieta. Reading, Pa.: ,T. Peztilrc. ■^Rockwood, Pa.: A. Hoc'ievar. Rteelton. Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in ckolico: Frani Sehifrcr, West Newton, Pa.: Josiph Jovan. Wkite Valley. Pa.: Jurij PreviC. Hillock, Pa.: ,T. Petertiel. Coaeton, W. Vs.: Frank Kocian. Milwaukee, Wis.: Jos. Tratnik. 'Sheboygan, Wi*.: H. Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: ;Louis Tauchar in A. Justin, j Poleg gori navedenih, so poohlafifenl pobirati narofnino fnill rsi tajniki 'J. S. K. J. fc GLAS NARODA, 19. APR.. 1922 FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROMAN. Spisal Emil« Gaborlam, Zš "OlM Naroda" pivi) O. P, 91 (Nadaljevanji.> - Ali gospod Galpin takn prepriraii <> svoji zmag:? — Brez najina n jše n'rer\c. On že vidi svojega prejšnjega prijatelj;] na galeraii Dol.il je nadaljno priznavtalno pismo od generalnega pravilnika ter prišel včeraj »einkaj. da ga prečita vsakemu, ki ga liotel po-Iu.sati. Vsakdo, seveda, mu je čestital, z izjemo predsednika. ki mu ie j« »k a zal hrbet ter gospoda Dobižina, ki mu je reke! po latinski, da prodaja medvedovo kožo se predno je medveda ustrelil. V tem časti s«' je čulo korake na hodniku in gos|»od Folgat je hitro dostavil: š«' ena stvar. Cudar lnH*e osti nepoznan. Ne go % urite o njem proti noheni ;i\i duši ter ne kazite nikakega presenečenia nad obleko. v kateri gn boste videli. Kopot vrat, ki so se orlprln. ga je prekinil. Vstopil je eden iz-iipiI sodnikov ter pričel stavljati uradniku celo vrsto vprašanj glede nekeka slučaja, ki je prišel še isti dan na vrsto. Z Bogom, go*j>od M»*šm«-t, — je rekel mladi odvetnik. Njetro*- naslednji ohisk je bil pri zdravniku. Ko ponavadi po-yvouil je pi i-e1 služabnik ter rekel: . — (Jospod doktor je odšel. Vrnil se ho hitro ter mi jc naročil. da čakajte nan; v njegovem študiju. Tak dokaz, popolnega zaupanja je bil naravnost nezaslišan. Ni-kdo ni sni H dote daj sam ostati v zdravnikovem svetišču. Bila je to velika soba, polna najbolj čudnih predmetov, ki so na prvi pogled razodevali na/-ranja in okuse lastnika. Prva stvar, katero .ie zapazi! obiskovale«*, sta bili sliki Robespierre-ja in Rousseau-ja. tema dvema oknoina je stala ura v slogu Ludovika XIV. ter naznanjala sekunde z ropotom, ki je zvenel kot rožljanje starega železa, na cela stran sebe je bila polna knjig vsake vrste, vezanih in broširanih in električni aparat, ki je stal v enem kotu. je pričal o tem. da jc rd ravni k nekoč vrjel v zdravljenje s pomočjo elektrike. Na nrr; v srtdini sobe je ležal \elik kup knjig, ki so pričale o zadnj h študijah zdravnika. Tam so bili vsi avtorji, ki so pisali o blaznosti in idiotst\u, od Apostoliiu. pa do Tardiena. Gospod Fol-ifnt je še vedno oziral naokrog, ko je vstopil dr. Sejnbo. kot vedno, nalile bombi, a do.^ti boljšega razpoloženja, kot je bil ponavadi. — Vedel sun. da vas bom našel tukaj, — je zavpil takoj pri vratih. - Prišli ste me prosit, naj sestanem z Gudarjfm. MIndi odvetnik se jc zganil ter ieke! ves presenečen: — Kdo vam je povedal to? — (»uda/ sam Ta človek mi jc všeč. Prepričan sc;n, da me ne bo imel nikdc na sumu. v o ur tu brlogu pri Rdečem teletu, da sc je napravil bolnega t«r |x«slal pome. Prišel sem ter našel neke vrste niuzikanta. ki fa, se je nahaja!* skozi več kot eno stoletje v posesti velike družine Julias, ter S3 jo smatra še vedno za eno najlepših in najfinejših poslopij v Sovterjn. V manj kot desetih minutah sta dospela dr. Sejnbo in Folgat do te hiše. S ceste ni bilo videti ničesar drugega kot visok zid. slišen onemu starega gradu ter poraščen z divjimi rožami. V tem zidu so bila velika vrata, ki so se odpirala na dve strani. Tekom dneva je bila ena polovica vrat odprta, a zadelana z omrežjem, ki se je odprlo, kakorhitro je kdo pozvoii na zvonec. Nato je šel človek skozi velik at t, kjer je dosti Kipov, pokritih, z zelenim mahom, razpadalo na kosce in kjer so kipele proti nebu stare košate lipe. Hiša jc imela le dva nadstropja. Prostorna veža jc segala od enega pa do drugega konca v pritličju. Na koncu veže pa so vodite široke stopnjice v prvo nadstropje. Ko sta stopila v vežo, jc oupn dr. Sejnbo neka vrata na desni strani. (Daljo prihodnjič.) Najslabši in najboljši. . Isto velja za obrtnike in vse s\obodne poklice: izjeme potrjujejo pravila. Da so žene trgovcev in borzijancev vsaj navidez sreč- Kdo je najslabši zakonski mož? j je ne najdejo, potem sta profesor Moja žena trdi seveda, da jaz. j in učitelj najbolj komična rogat-1 ti ima popolnoma prav, zakaj sa-. ca. iuo|M»lnc harmonije čustev, misli in interesov, gnusoba. Mož in žena, ki imata jvogum hitro razkleniti vezi. ki so brez zmisla i»i pmnena, ki združujejo nezdružljivo ter povzročajo obema le bolesti ter moralni in estetski odpor. — mož in žena. ki ko ne. jc razumljivo; vzdržujejo pač v najgršem zakonskem peklu, i!J. — Genoa kakor ženske pred porodom so nasajeni, pretirani v zahtevah, ljubezni in mržnji. hitro naveličani in hlepeči po novih senzacijah, novih borbah in uspehih. — Po vsakem noveni "porodu"' pa so krotki kakor ovčice in sladki kakor. . , no, kar se zdi pač raznim ženskam najslajše. . . In labod o ž njo strinjale. .Zanimivo je, krat so umetniki do svojih žen da so na Angleškem protestirale kavalirji kakor najbogatej- žene pisateljev, novinarjev in u- ** borzijanci, zakaj podarjajo jim imtnikov. Seveda le one. ki so vso- kar imajo (v tvarini navad-srečne, fin koliko žena. ki imajo 110 te"a res dosti), predvsem — Vprašanje stavca.) Odločno sn umetniki veseli kakor naivni namreč trdijo, da so pisatelji, no- roc1 temperamentno *aljub- vinarji in umetniki naravnost ide- kakor dečki, ki so objeli a-ni zakonski možje; najboljši ži- Prvo žensko. Taki pa izžiti in bla- v I jen ski tovariši so. veseli, d uho- borzijanci nikdar ne znajo viti. vedno drugačni, nikdar dol- Petindvajseto poglavje. firof Klotlijez in njegova žena sta se nastanila na dan po požaru na Mot rek cesti v Sovtcrju. Iiiša. katero jc najel župan za gro- gfM asui in v težkih t.renotkih zvesti kameradi svojih ženic. Res je, včasih so neznosni, sitni, nervozni prepirljivi, sila potrti. Ampak to ne traja doljro. pa so zoj>ot sami-sv« ji in potem še živi ji. slajši, boljši. Gotovo je. da niso umetniki fdlstri, ki se jih človek hitro naveliča. Toda anglikanski pater jim je odgovoril, da je sestavil svoje lestvice z znanstveno objektivnost-j-» in točno p<^ statistiki zakonskih ločitev. Na j man je se razločujejo duhovniki in kmetje, a največ umetniki. In razvija sc polemika. Žene ne odnehajo. Saj je res. pišejo, da se pastor-ski in kmetiški zakoni najbolj redko, skoia i nikoli ne razvezuje-jo. Ali iz tega nikakor ne sledi, da so pastorice in kmetice najbolj srečne žene. Ločena pas tori ca je v puritanski družbi nemogoča. — Ima le dvoje izhodov: ali ubiti se ali pa trpeti do smrti. Tn kmetica. prvič ni tako ter. ko čutna, ker sc že moži večinoma le iz razuma. špekulacije; drugič ima v naravi več svobode; tretjič je os-srcdotoeeno njeno mišljenje le na delo in pridobivanje ter ji je zato ljubezen jedva četrta ali peta točka v življenjskem programu. Častniki in mornarji so malo doma; včesih se zakonci ne vidijo dolge mesece ali celo vse ieto. Iz tega dejstva ivkakor ne sledi, da so si vsi in vedno idealno zvesti, pač pa da se večinoma idealno močno požele in kadar so skupaj, izlehka obnavljajo medene tedne. Profesorji in učitelji se bavijo največ s svojim abstraktnim svetom ter resnično najrajši tiče doma; za družabno življenje večinoma nimajo dosti smisla, in žena jim nadomešča gledališče, koneerte. ple se in vse javne senzacije kultnure in umetnosti. Treba je le. da najdejo prave žene. ki jim je duša povsem zadovoljna v domači kletki. v otroški sobi in kuhinji. Če biti. I metniki. književniki in novi-n;.rji so tudi zorno odkritosrčni zakonci. Kar nič se ne silijo in pretvarjajo. Namreč doma ne: v javnost.i igrajo zato tem večjo komedijo. Ako se z ženami ne ra- se mi zd«'l ptpiiliioma zdrav. Kakorhitvo pa sva bila sam. mi je novinarje za može. je srečnih a? f>n ^^ga samega sebe. In takrat povdal ter mi obrazloži svoje misli. Gospod Folgat. ta Gudar je zelo prebrisan, to vam rečem. Midva zelo dobro razumeva drug drugega. — Ali vam ie povedal, kaj namerava storiti? — Skoro tako. Ni pa mi dal dovoljenja, da govoran o tem. Le potrpite. Pustite ga delati, čekajte in videli boste, da tuia stari Sejnbo precej dober nos. Potem ko je rekel vse to z izrazom največje lo&avosti, je snel svoja očala t«M jih pričel pridno brisati. — Dobro, čakal ooiu. — je rekel mladi odvetnik. — Ker pa jc s tem tudi konec mojega |H>sla tukaj, vas prosim, da me pustite govoriti o neki drugi zadt-vi. Gospod j:li najbolj intimnih prijateljev. — In kljub temu jo mrara videti. V njene lastne roke moram na vsak način položiti poslanico, katero mi je zaupal moj klijent. Doktor, jaz hočem biti odkritosrčen z vami. Ravno ker sem videl vnaprej te težkoče. s« m prišel k vam. da vas prosim pomoči pri od-stranjenju ali preprečen ju teh težkoč — K men* ? — Ali niste vi zdravnik grofa? — Sto tisoč hudič« v. — jc vzkliknil dr. Sej bo. — Vi odvetniki pač ne tehtate stvari. Nato pa jc pričel govoriti s pritajenim glasom, bolj kot samemu sebi in ne gospndu Folgat: — Gotovo, jaz zdravim groa Klodijez. kojega bolezen, liiimo-grtib« rečeno, se roga vsem mojim teorijam in mojim izkušnjam. Ravno iz tega vzroka ne morem ničesar storiti. Naša profesija ima gotova pravila, katerih ni mogoče kršiti, ne da bi sc kompromitiralo cele zdravniške profesije. — lil če je od tega odvisne življenje ali smrt Žaka. vašega prijatelja ? — In so-repuhlikanea da povdarim. Ne morem vam pa pomagati. ne da bi zlorabit zaupanje grofice Klodijez. — Gospod, ali ni ta ženska izvršila zločina, radi katerega bo prišel pred sod\če gospod de Boaskoran. čeprav je nedolžen? — Gotovo, a vendar , . . — Premišljal jc nekaj časa. a si nato |>otisnil na glavo široko-kra ji klobuk ter vzkliknil: ^ — Res, tem slabše zanjo. Najti je svet« interese, ki nadkrilju-jejo vsako drugo stvar. Pojdiva! j Avstrijski podaniki morajo pla ^ati vizej pii ameriškem konzulu r amerikanskiaa denarjem in rav □o take morajo na Erus Islandi *voto $25.00 pokazati v ameriškil lolarjih. Glede denarnih pošiljate* i U. S. dolarjih, za vsa pojasnili: ^ledc potovanja, potrebnih listir (affidavitov^ in voznih listkov *e obraba j te na najstarejšo slo vensko *vrdk^: Frank Sakser Stat« Bask, *2 Cortlandt S*, Ne« York, N. Y ADVERTISEMENTS. O POTOVANJU. Za potovanje spomladi, poleti in začetkom jeseni je dragi razred na prekoceanskui parnikih že več mesecev naprej razprodMi. Že ^edaj je ležko dobiti prostore dru gega razreda za jnnij in dru^f raebece. Le ma'o prostorov je na razpolago. Kdor bi tedaj hote. zum«*jo. jim tO naravnost povedo: j potovati prihodnje meseca v dru -- Ločimo s,-! _ Zakaj dol-otraj »em razredu, naj nam takoj na- nil: zakonskih razj>orov kratko-malo ne trp<>. Ovirajo jih pri d.*-lu. ubijajo jim ustvarjanje. Umetnikom pa je slikanje, modeliranje p« snjon je. boren je s peresom, r. a-mišljanje novih ul »«r ali paj-tij ua odru prvo. najvažnejše v življenju. — a ljubezen ali zakon le d ek o ra c i ja ži vi jen ja. In ker so umetniki š«> vedno človeška kasta, ki se ne boji. prav nič onega, pred čem^r beži vsak povprečen Anjrlež: namreč škandala. senzacije v družbi, so ločitve zakona med njimi nekaj vsakdanjega. Njih zakoni so ali silno srečni, ali pa jih — sploh ni. pri njih stoji temperatura vedno na 70 ali SO stopinj R. Predno jim pade zakonsko srebro do le-dišča. sta zakonca že ločena taista prav jrotovo zopet na vrelišču v novi zvezi. Zakoni, ki sc nem razumevanju in ljubezni, so ne«revnejši, ker so brer hinav^'5-nr. ker ne priznavaio konvenci-onalnili laži ter nišijo družabna okove kot močne individualnosti. Ločitve zakoncev ivso torej ni-kak kriterij za zakonsko nesrečo v k-ikem izvestnem poklicu, niti ni neločljivost zakonov dokaz sr >-če. Stvar je le znak značaja; so zakoni, ki so mrtvi od prvega dne do smrti enega izm^d zakoncev, podobni so obsojencu, ki mora prenašati na hrbtu mrtvo truplo. Drugi so. ki uvidijo v par mesečin. v par letih, da jim je spas e-drrole ločitev. In energično se otrese io mrtveca, žive poslej zopet neodvisno, ali pa si poiščejo novo bolišo koalicijo. Pametnemu človeku je zakon, ki je živa mrtvašnica, ali gnusna prostitucija ali gnusno matodjjel- znani, da mu preskrbimo prostor Frank 8&ksrr Btats Bank. atCVCKSKA BANKA Zakrajšek & Cešarek TO — tth AV?.. NEW YORK, N.V (med 16. In 1«. cm to) poillja denar v Jugoslavijo, Italija Ktf; — predaja vozne listke za v«« vainejM trte: —- lxvriu|> notarske pcale, k | so v zvezi s ctsrlm krajem. — Cen* vedno med najnl^llml. — Telefon Watklua 1L19 Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa. .rT. Koler je najstarejši sloveius'xi zdravnik epecja-list v 1'ittsburghu. ki ima 24-letno prakso v zdravljenju Vseh moških bolezni. Zastrupljenje krvi zdravi s glasovi tem 606. ki ga je izumel dr. prof. Erlich. Če imate mciolje ali mehurčke po telesu, v grlu. • izpadinje las, bolečine v kosteh, pridito i l izčistil vam bom kri. Ke čakajte, ker ta. bolezen naleze. m Vse mofke bolezni zdravim po i>-krajžani metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne čakajte, tem v o-j pridite in jaz vam ga bosn zopet povrnil. Ilyrosolo ali vodno kilo ozdravim v 36. urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu ln hrbtu in včasih tudi pri puščanju vode, ozdravim z gotovostjo. Revmatlzem. trganje, bolečine, o-tekine, srbečice, Skrofle in druge kužne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati. Nekateri drug! zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam že Iz starega kraja, zato vas lažje Zdravim, ker vas razumen slovenski. Uradne urerob delavnikih od 9. do 5. Ob nedeljah od 9. do 2. /f-ft- Hitra pet v Evropo. Tesne zveze z JUGOSLAVIJO Pogosto odplutje velikih pamlkov ^ RED Star V Cherbourg in Antwerpen Zeeiand — apr.: junija: N julija Kroonland — 6 maja: 10 jun'. 13 Jul. Lapland — 13 maja; 17 Junija; 22 Jul. Finland — 27 maja; l julija: o avg. American LTNS V Cherbourg in Hamburg Manchuria — 2»> aprila: 31 maja. St. Paul — 3 maja; 7 junija. Minnekahda (samo 3. razred) 21 maja: - 2S junija. Mongolia — 21 junija; 2'» julija WHITE STAK V Cherbourg in Soutiiampton Homeric i.'!4."00 ton> »i maja; 10 junl Olympic 1-iC.OtiO Ioni 13 maja: 2 junija Majestic i'0<> ii»n> maja. 17 juni. Največji pari i k sveta JAKO VABLJIVE UDOBNOSTI ZA POTNIKE TRETJEGA RAZREDA. Dobite svoje prijatelje in sorodnike iz Evrope z udobnimi parniki naših prog Dobra in obilna hrana . Veliko zaprtih prostorov. Udobna družabna zbirališča.. L'ljudnl služabniki, ki po-vore vaš jezik. Vprašajte nas glede ugodnih vnaprej p!a«'anili voženj PASSENGER DEPARTMENT No: 1 Broadway, New York ali pri lokalnih agentih. I I Najhitrejši *oodern parniki na svetu. Izborra po^irsit>a potnikom. V va^em mestu ali btlit^l je lokal- nI agent. V Jugcilarjo, Bol^aisko, Rumunsko in Madžarsko, Preko: Dubrovnik, Trst ITALIA - - 3 junija Parobrodni Pstkl $9). Davel* $5. Železnica do LJubljane $1.65 Preko Cherbourg*: MAURETAN1A 25apr.; 16 maja AQU1TANIA - 2 inajB; 23 m»ja Parobrodni listki $1CO. Davjk $5. Železnica do LJubljane $10< K j O VlX(i:\r KR ISTA J)m-ma je iz Sel a |>ri Žiivli. lšk»tel zelo »lačke debele ja-^ p ► ^ sladkej.-Se Jaj;o t t « *t ^ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARCDA", NAJVEČJI SLOVENSS.I DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Lai ka *» vzama — hitro pomtii pri VNETJU MEHURJA Vaeke ptlul« 'M!DY ■•si in« V V—S Vttrojte »eponeredh POSEBNA RAZPRODAJA. POSEBNA PONUDBA Ta allka Vam pokaže pravi glasni Columbia Gramofon, kateri Igra tako eiato tn glasno, da ga slišite na milje daleč, V zalogi Jih Imamo 300 In da Jih čimprej« razprodamo, dj.no vsakemu kupcu, ki narodi tak gramofon, Slsto zato zavratno Iglo all par man£etnlh gurrbov za 15.00; ženski pa damo krasno okrašeno naprsno broSko za t5.00 In sicer zastonj, Garantlrcmo, da Je vsak gramofon pravi Columbia nov In ne ponarejen, Ako Je kaj druzega. Vam vrnemo denar takoj. Cena gramofonu oa eno močno pero Je $30. Cena gramofonu na dve močni peresi Je $35. V zalogi Imamo prave slovenske, nemške In v vseh Jruglh Jezikih gramofonske plošče po 75 centov ena In vsaka Igra na obe strani. Cenike pošljemo zastojn, pišite ponj na: IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa. OPOMIN ! Znano nam Je, da Vam nekateri ponudijo star, prebarvan gramofon za novega, aH pa obrabljene plošče za nove: Čemu kupiti starino za novo, ko pa pri nas dobite pravi glasni, čisto nov gramc*9n ln čiste nove plošče za Isto cene. Ne pozabite, da amo ml direktni od Coljmbla tovarne postavljeni zastopniki v Conemaugh, Pa. 24 Main St.