BILISMO V KS KRIM
V ospredju boljša preskrba z vodo
Z dograditvijo novega trgovsko poslovnega centra je bUa odpravljena marsikalera težava kra-janov v KS Krim, kjer živi 2.300 Ijndi. Dobili so trgovino, pošto, banko, zelo pa si želijo, da bi se izpolnili tudi načrti o ureditvi lekarne. Prostori so zdaj že odkupljeni, le opremiti jih je še Ireba, za kar pa je treba kar precej denarja.
V zvezi z dograditvijo trgovsko poslovnega cen-tra pa je v KS ostala še ena težava - preskrba z vodo. Cevi primarnega vodovoda, na katerega je priključena nova modra zgradba, imajo namreč premajhen premer. Tako včasih stanovalci v blo-kih ostanejo (v višjih nadstropjih) brez vode. In-grad bi moral novo vodovodno napeljavo zagoto-viti že med zidavo, vendar tega ni storil. V KS Krim zato pravijo, da se jim zdi čudno, da je podjetje dobilo uporabno dovoljenje za zgradbo.
Preskrba z vodo je sicer problematična tudi ponekod drugod, predvsera ob Poti k ribniku, kjer je 11 hiš še vedno vezanih na lokalni vodo-vod, v katerem pa je voda vedno bolj onesnažena. Načrti za priključitev na omrežje mestnega vodo-voda so sicer že narejeni, vendar je naložbena vrednost del zelo velika. Mestni vodovod naj bi nase prevzel 70 odstotkov investicije, 30 odstot-kov pa bi morali plačati krajani, ki bi dobili novo omrežje. Po sedanjih cenah pa je naložbena vred-nost novega vodovoda 4,9 milijona dinarjev. Predsednik krajevne konference SZDL v KS Krim Maks Močnik pravi, da se bodo že nekako znašli.
V naslednjem srednjeročnem obdobju čaka KS še nekaj nalog s področja komunalnega urejanja. Tako bi radi uredili cesto ob rakovniški železniški postaji in pot k ribniku. Enega od obeh bajerjev, ki ponujata veliko rekreacijskih možnosti (skupaj s širšo okolico, seveda) so že uredili.
Med pomembnirni stvarmi je tudi ureditev kri-žišča nasproti strelišča, kjer se je zgodilo že veliko prometnih nesreč. Križišče bi moralo biti semafo-rizirano, da bi pešcem in predvsem tudi otrokom bližnje osredne ščole zagotovili več varnosti. V
lem okviru imajo med željami tudi ureditev avto-busnega postajališča, ki bi moralo imeti izogibališ-če, nič pa ne bi imeli proti, če bi dabilo tudi streho.
Čeprav je kanalizacija v KS sicer urejena, vse ni tako kot bi moralo biti. Nasproti Utensilije je namreč odprt kanal, le pet metrov stran od stano-vanjskih hiš. Smrad marsikdaj Ijudem v njegovi Okolici precej zagreni življenje. Ureditev tega ka-nala bi bila zelo draga, saj bi bilo treba prekopati Dolenjsko cesto. Predračunska vrednost vsega dela, da bi kanal uredili in zaprli, je po sedanjih cenah najmanj 800.000 dinarjev.
Tako kot v KS Vič, so se tudi y krajevni^kup-nosti Krim pohvalili, da je krajevna samouprava dobro organizirana. Ljudje, ki delajo v njej, so postali dober delovni team, kar je zelo pomemb-no. Seveda pa bi lahko naredili marsikaj, če bi jim kdaj ostal kakšen dinar. Tako kot povsod drugod, imajo tudi v Krimu denarja ravno toliko, da po-krijejo stroške osnovne dejavnosti in delegatskega. sistema. Za kaj drugega jim ne ostane nič.
Nekatera društva v KS, na primer športno, zelo dobro delajo. Aktivni so rezervni starešine, pa tudi taborniki. Mladinske organizacije nimajo. Mladi se po preoblikovanju KS v letu 1980 kar ne fnorejo spet povezati. Tudi poskus, da bi v štirih krajevnih skupnostih ustanovili vsaj eno mladin-sko organizacijo, se je izjalovil. Morda bo delo mladih malo bolj opazno zdaj pozimi, vendar pa je očitno, da prevelikega interesa za povezovanje ni.
Čeprav so v KS Krim v priprave na volitve vložili že veliko truda, nad rezultati ne morejo biti navdušeni. Od 120 evidentiranih možnih kandida-tov za štiri delegacije, so uspeli ?agotoviti le 29 Ijudi. Na razgovor so recimo povabili 40 evidenti-ranih kandidatov, odzvalo pa se jih je le 10, ostali niti prišli niso. Vsem, ki niso prišli, so v KS še enkrat poslali vabilo, vendar prav tako zaman. Za uspešno delo krajevne samouprave bodo potrebo-vali še okrog 200 ljudi, vendar se bojijo, da jih bodo res zelo težko dobili. Vsi, ki imajo še en
mandat, bodo ostali, vendar to ne bo dovolj. Kako bodo »zapolnili« vse družbenopolitične or-ganizacije, komisije, delegacije . . .? Morda pa bo le šlo. Vloženi trud bi pač moral biti nekako poplačan.