Ameriška Domovi ima /i-m/iJE r i e/* m— ho AH6RICAN IN SPIRIT FOR€)ON IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 14, 1964 SLOVCNIAN MORNING NCWSPAPCR STEV. LXII VOL. LXH Wece kitajske oblasti Kraljica Elizabeta II. knlnnUi^iA CmUan« končal obisk v Kanadi ^ionizirajo Smkjang 0TTAWA Can _ Kraljica Ha srerfni-avp^ki narin EIizabeta IL je bila v p°nede- ^ JI^UIIjvYOdlll nami !jek v ottawi navdušeno spre- --- jeta od okoli 25,000 ljudi zbra- desettisoče mladih ljudi nih na trgu Confederacije, v Pošiljajo v to oddaljeno ostrem nasprotju s tem, kar je Pokrajino iz mest in več- prejšnjo soboto doživela v Que-lih naselij ožje Kitajske, bee City. Tam so pristaši ločit-HONG KONG — Treba je ve franc0^ke Kanade od angle Ui stoletja nazaj, da najdemo ške uprizorili demonstracije in ,pri^r, kako divje kolonizira- Polici^a ^ nastoPila P™« nPm ]0 ^tajski komunisti svojo naj- z vao ^trostjo. To je povzroči-tah°dnejšo provinco Sinkjang. lo dost! hude krvi in ze tako Kitajci se bojijo, da Rusi še ni- naPete 'odnose med angiesko in ao izgubili apetita po njej, kajJ francosko Kanado še bolj zateg- b Moskva s posebnim veseljem se Je ves cas kra- Por°ča o vseh nemirih in upo- ^f ° vedla in napravila na ^ih v Sinkjangu, da bi svetu po- SP °fno na Ja^ost Jazala, kako nezadovoljni so Vcera.1 dopoldne ob desetih je 5udie s kitajsko centralistično kralPca odletela v London' med diktaturo. Nezadovoljnost je ^ k° \e ^en ™z v0.iv°da Fi‘ Pasebno velika med muslimani|hP odsel za en dan,na lovT na bmkjanga. ^ kitajski komunisti so začeli Sedaj uporabljati najbolj divje f(rednjeveško sredstvo, da bi Pomirili” Sinkjang. Nabrali so j šfmgaju nad 100,000 mlado-® uih brezposelnih fantov, ^.ednje so pomešali celo take, 1 so dovršili srednje šole, pa irenutno brez dela, in jih Vrhovno sodišče ZDA vztraja na stališču: En volivec en glas! Vrhovno zvezno sodišče je zavrnilo vrsto prizivov, med njimi tudi one proti njegovi odločitvi za državne zakonodaje: En volivec 'en glas! WASHINGTON, D.C. širajk na podzemni železnici v Londonu bo vplival na volitve? LONDON, Vel. Brit. — V ponedeljek je nastal na podzemni železnici “divji štrajk”, to se pravi, štrajk, ki ga unija ni o-dobrila, se je nasprotno izjavi-! la celo proti njemu. Kakih 3,500 vlakovodij in stražnikov je zavrnilo delo po novem voznem redu. SEATO NAJ PRISPEVA VEC K BOJU V JUL VIETNAMU Združene države bodo na sestanku članic SEATO prihodnji petek v tajski prestolici Bangkok pozvale SEATO, naj močnejše poseže v boj proti rdeči gverili v Južnem Vietnamu. SAJ GON, J. Viet. — Boj z rdečimi v Južnem Vietnamu je trd in krvav. Vladnim četam se kljub vsej pomoči, Na vlakih podzemne železnice! ki jo dobivajo od Združenih držav, ni posrečilo zavreti ko-Zvezno vrhovno sodišče, ki jej in na njenih postajah je prišlo j munističnega napredovanja. Rdeči izvajajo v zadnjih ted-pretekli teden začelo novo po-j do popolne zmede in nereda in n ih svoje napade in zasede že prav na robu glavnega slovno dobo, je zavrnilo kakihjljudje so bili prepozni na deluj mesta dežele. Vlada začenja vedno znova “načrtno čišče-600 prizivov in sprejelo v raz- in seveda tudi pozni zvečer naj nje”, ki pa ne prinaša nobenih uspehov. Velikopotezne jyavo le 25 novih, med njimi poti domov. To je povzročilo onega proti prepovedi potova- kupe slabe volje, ki bo po sploš- kanadske gosi na reki sv. Lov^ renca, pa se nato vkrcal na kraljevsko jahto Britannia za potovanje v Karibsko morje. Ko sta visoka gosta s svojim spremstvom zapustila deželo, je ta začela preudarjati in razpravljati o njunem obisku in o vsem, kar se je v zvezi z njim dogodilo. Kanada doslej še ni nikdar Za prostovoljno delo v Sink- prav ob tem obisku, spoznala pa je tudi vso resnost napetosti med obema glavnipia skupinama prebivalstva, ki grozi de- sili ]dai?gu. Da bo “prostovoljnost” 0 da še lepšo obliko, so “na-govorili” celo starše teh fantov, do čimPritiSl da dobB0 hjici Mariji Pelusa, da jo hoče . Je primerno zaposlitev nal ' • • ----- nja na Kubo v mirnem času od strani Državnega tajništva. Med prizivi, ki jih je Zvezno vrhovno sodišče zavrnilo, so pomembni vsi oni v zvezi z njegovo zahtevo, da mora pri vo- ni sodbi škodovalo delavski stranki pri jutrajšnjih splošnih parlamentarnih volitvah. Prav ta štrajk ji utegne izmakniti zmago, ki se je preteklo nedeljo začela precej očitno nagibati na d&želi kjer najrajše v tistih krajih, vzeti za ženo. Oblasti so 47 let starega P^bivaTt^3^1^6- m^sbmansko natija obtožile, da ima skupno že 11 žena v raznih krajih Italije, Albanije in Jugoslavije. Ko je policija ženina odpeljala, tvo. Veliko število teh os to volj cev pošiljajo tudi na ^Zna javna dela kot so ceste, freblip zcdezrdce> raelijoracije,Isj-a ge inevesta> jn njena mati na nJe gozdov itd. | mestu onesvestili. 1 ajska javnost ve o tem ze-2 1Tla|0- Kar je kolikor toliko esljivih novic, prihajajo sabo 0C* Pelkov ali kitajskih K guncev, ki pridejo v Hong litvi državnih zakonodaj, tako j nieno stran-poslanske kot senatne zbornice, veljati načelo “En volivec en glas”. Vrhovno sodišče je to načelo postavilo v znani odločitvi v preteklem juniju. Kongres je razpravljal tedne in tedne o njej ter je hotel njeno izvajanje preprečiti ali vsaj odložiti. Vrhovno sodišče je sedaj vse poskuse zavleči izvajanje njegove odločitve s prizivom, izjalovilo. Vrhovno sodišče je sklenilo sprejeti v razpravo določilo državne ustave, da volivcem v Virginiji za vpis v volivni imenik ni treba predložiti potrdila o plačevanj« davkov,, čeprav to državna ustava določa za državne in krajevne volitve, zato pa morajo predložiti posebno o svojem bivališču. Zvezno prizivno sodišče je to zahtevo razveljavilo kot protiustavno. Pritožbo zaradi razbijanja šolskih okolišev v korist integracije v New Yorku Zvezno vrhovno sodišče še ni obravnavalo, čeprav je trenutno zelo pereča, ker se beli starši te vrste integraciji upirajo. Hočete staviti na štiri senatorje? Lahko na obeh straneh! CLEVELAND, O. _ Politični krogi na deželi že računajo, kako se bosta obe stranki odrezali pri letošnjih senatnih volitvah. Čuden slučaj je nanesel, da demokratje računajo, da bodo republikancem iztrgali “najmanj” 4 mandate in da republikanci trdijo, da bodo demokrate pobili tudi v “najmanj” štirih senatnih bitkah. Vsaka stranka po svoje utemeljuje svoje upe. Demokratje računajo, da jim bo Johnsonova zmaga pomagala do 4 novih mandatov, kar bi pomenilo, da bo v senatu 70 de-mokratskiK senatorjev. Republikanci pa pravijo, da je pri letošnjih volitvah kar 26 demokratskih mandatov pred volivci in, da so štirje najmanj, kar jim bo padlo v roke. Stavite torej lahko na demokratski in republikanski strani, zmeraj pa za 4 mandate. akcije, na široko zamišljeni načrti obtiče, še predno pride do njihove izvedbe ali pa so tako površno izvedeni, da o-stanejo brez uspeha. Združene države vztrajno podpirajo vlado Južnega Vietnama, pa bi rade pridobile za sodelovanje pri teh naporih tudi zaveznice v obrambni zvezi za jugovzhodno Azijo SEATO. Ko se bo ta sestala v petek v Bangkoku na posvet, bodo Združene države pozvale njene članice, naj povečajo svojo pomoč in sodelovanje proti komunističnim osvajalnim načrtom v Južnem Vietnamu. Mladi vietnamski oficirji, ki . . _ , . . , u bo Malezije, ki jo grozi Indone- poapirajo vlado gen. Khanha, J . k uničiti. Ameriški zastopniki i vlado gen. pozivajo tega, naj bi se SEAToHi'zaprosi! njeno poi- j tronesrečil. Režim sedaj misel, da bi protestiral proti bre;,a’ kai naj napravi, kajti nečloveškemu naporu teh štirih PternepUpnega lez^ka bo težko političnih mučenikov, le redki lkitaj.sko narodno za- so, ki jim svetujejo, naj bolj vini in Sarn° na skupni zgodo- varčujejo s svojimi telesnimi in ga »v,. skuipni kulturi. Verske-1 duhovnimi silami. v želji, da se posvetujejo z njim didat pohvaliti državo in okraj, o predmetih, ki jih bo kandidat kjer govori, potem omeniti vse obravnaval na svojih shodih, ki prirodne lepote in osebne vrbjih bo imel tisti dan, takih go-[ne domačega prebivalstva. To traja par minut. Potem se kandidat spusti v razlago svojih idej in načrtov, kar ne sme trajati preko 10 minut. Potem sledi kritika političnega nasprotni-ga in odgovor na njegove napade. Na koncu sledi poziv na “pravilno glasovanje” in zagotovilo, da bo kandidatova stranka gotovo zmagala. Zborovanja je konec, začenja se slovo od shoda in od kraja na letališču, ki je podobno obredu ob začetku kandidatovega prihoda. radm!0rnenta Pa režim vsaj dn° n'°če vpoštevati. u- Vremenski prerok pravi: Dnevni red vseh štirih mučenikov, — kadar so namreč na agitacijskih potovanjih, — je najboljši dokaz, kako hudo so vpreženi. Pri tem je pa zanimivo, da imajo škoraj vsi štirje dnevni redi isto vsebino/ Začne se navadno že zgodaj j zjutraj, ko morajo kandidatje hiteti na svoja jet-letala, kjer čakajo njihovi tajniki in sestav-Jljalci njihovih agitacijskih go- vorov je pa 5-9, kakršen je pač načrt za agitacijo v dotičnem dnevu. Delo v jet-letalu je pa kratko, kajti že v zgodnjih do-pbldanskih urah se letalo spusti na letališče, kjer se začne prvi shod po natančno določenem obredniku, ki se ponavlja 4-9 krat na dan in ki je isti za vse štiri kandidate. Komaj se vrata letala odpro, že začno udeleženci shoda ploskati kandidatu, ki se počasi in slovesno prikaže iz avijona, na videz kar začuden, da ga čaka tako prisrčen sprejem. Ko stoji na tleh, sledi pozdrav odbora, ki je shod priredil, potem pa narodna himna, ki je včasih edina resna točka v vsem programu. Potem se kandidat pozdravi z vsemi vidnimi pristaši, ki so ga prišli pozdravit, nakar se v avtomobilski povorki pelje na shod, ako se namreč shod ne vrši kar na letališču. Tam ga n°rna sončno in toplo. — vorov, povrhu pa še neizogibni ajVlsja temper atu ra 65. časnikarji. Komaj vstopijo v le- Kot smo rekli. Velja tak postopek za vse štiri kandidate in se na agitacijskih potovanjih ponavlja tudi po 8-9 krat na dan. Lahko si predstavljamo, da se kandidatje zavalijo na pol mrtvi na svoje postelje. Kjer lahko ugotavljamo male razlike, so samo v govorih. Velja za pravilo, da govorita oba zopet pozdravljajo zbrani pri-' predsedniška kandidata kolikor jatelji, pristaši in radovedneži, mogoče resno in “vzvišeno”. Ne nakar ga predsednik shoda to-'napadata se osebno, še manj si plo pozdravi kot najboljšega a- naravnost in z imenom očitata meriškega patrijota in politika.'medsebojne politične grehe. Se-Ves začetek ne sme trajati več veda pa pride včasih do ostrega nita samo svojih predsedniških kandidatov, ampak lahko tudi napadata oba nasprotnika, pri čemur jim ni treba ravno paziti na besede. Ako hočemo oceniti letošnje mučenike po njihovih govorniških sposobnostih, moramo reči, da Humphrey daleč nadkrilju-je ostale tri. Njemu sledi Miller. Podpredsedniška kandidata sta torej boljša govornika kot predsedniška. Na drugi strani je pa Goldwater boljši govornik od svojega nasprotnika. Zelja po političnem mučeni-štvu se pa ne omejuje samo na štiri kandidate. Telkma je vključila v to družbo tudi družine kandidatov. Mrs. Johnson je najela za svoja politična potova- MOSKVA, ZSSR. — Po poročilu lista Izvestia je vesoljska ladja “Vzhod” s tremi kozmonavti pristala nedaleč od Aralske-ga jezera v Kazakstanu v Sovjetski Aziji s pomočjo retroaktivnih raket in padala. Kozmonavte so domačini navdušeno sprejeli, v petek pa bodo imeli svečan sprejem v Moskvi, ki se ga bo udeležil tudi sam predsednik vlade Nikita Hruščev. Ta bo nalašč za to prišel s svojih počitnic ob Črnem morju. CORPUS CHRISTI, Tex. — Oblasti so tu odkrile zaroto proti predsedniku ZDA L. B. Johnsonu. Zaplenile so več orožja, streliva in bomb, nemške vojaške čelade in nacistične zastave. Prijeli so nekega bivšega kaznjenca, ki naj bi izvedel atentat na predsednika, katerega obisk je tu napovedan za prihodnjo nedeljo. KANSAS CITY, Kans. — Bivši predsednik H. Truman se je včeraj malo pobil in si zlomil dve rebri, ko mu je spodrsnilo v banji. Odpeljali so ga v bolnišnico, vendar njegovo stanje ni nevarno. CLEVELAND, O. — Nemške policijske oblasti so še pretekli mesec odkrile ob avtomobilski cesti Mucnchen - Karlsruhe truplo mladega dekleta, oblečenega po ameriško. Sodijo, da bi to utegnila biti pogrešana visokošolka z University Hts. pri Clevelandu Ann Marie Peterson. Njena mati, ki je včeraj priletela v Pariz, je odpotovala v Nemčijo, da ugotovi ali je najdeno truplo njena pogrešana hčerka ali ne. Iz Clevelanda in okolice Iz bolnišnice— Louis Godec s 6619 Edna Ave. se je pred kratkim vrnil iz St. Vincent Charity bolnišnice. Tem potom se najlepše zahvaljuje vsem, ki so se ga spomnili v času njegove bolezni z obiski, darili, karticami in pozdravi. Je na potu okrevanja. V bolnišnici— Prof. in nekdanji gimnazijski ravnatelj Josip Ovsenek s 5516 Carry Avenue je v St. Vincent Charity bolnišnici, soba št. 326. Stanje se mu je izboljšalo in so obiski dovoljeni. — Želimo mu naglegB okrevanja! Seja— Klub Slov. upokojencev St. Clairskega okrožja ima jutri, v četrtek, ob dveh popoldne sejo v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. Kdo je videl— G. Karl Gorišek z 929 E. 67 St. ,e bil 9. sept. letos v avtomobilski nesreči na avtomobilski cesti Interstate 90 blizu Mentorja. Nekdo od rojakov je nesrečo videl in je to imenovanemu tudi omenil na Slov. pristavi. G. K. Gorišek ga prosi, da bi se mu iavil, ker bi ga potreboval za pričo. Lep lovski plen— G. Franček Toplak in g. Avgust Kollander, oba navdušena lovca, sta se vrnila z lova v severnem Ontariu, kjer sta ustrelila velikanskega musa. Včeraj ga je letalo pripeljalo za ponosnima lovcema. Čestitamo! Amerika ne mara političnih dinastij! NEW YORK, N.Y. — To je najnovejše poleno, ki so ga nasprotniki vrgli pod noge Robertu Kennedyju, ko se poteguje v njujorški državi za senatorsko mesto. Pravijo, da ameriška demokracija še ni trpela nobene politične dinastije na oblasti. V tem stoletju so na vzhodu naše dežele poskusile tri družine ustvariti politične dinastije. Vsi njihovi poskusi so propadli. To so rodbine Roosevelt, Wagner in Morgenthau. Ako so pri volitvah zmagali očetje, so pri njih pogoreli sinovi. Kennedy-jevi nasprotniki seveda trdijo, da čaka tudi Robertovo družino enaka usoda. nja celo poseben vlak in ima na svojih sestankih menda prav do-J CARACAS, Vcnez. — Policija je bre politične govore. Mrs. Gold-water tudi agitira, toda nikoli Poplava v E. Karolini pregnala 2,800 ljudi iz njihovih domov KINSTON, S. K. — Reka Neuse v Lenoir okraju je v ponedeljek in torek narasla preko 14 čevljev in je poplavila obsežna področja ter pregnala iz njihovih domov okoli 2,000 ljudi. Škodo cenijo na okoli 10 milijonov dolarjev. kot par minut. Potem začne kandidat s svo- streljanja “okoli ogla”. Bolj divja polemika je prepuščena obe- ne govori. Menda je ravno radi tega zelo priljubljena med pristaši njenega moža. Zelo malo sta pa zaenkrat aktivni ženi o-beh podpredsedniških kandidatov. Zato se pa agitacija živahno udeležujeta predsednikovi mladoletni hčeri Lynda in Luci. Vse to nam napoveduje dobo, ko bomo lahko govorili o mu-čeniških političnih družinah, morda že 1. 1968. prijela 7 pristašev Castra, ki so ugrabili pretekli petek a-meriškega vojaškega atašeja, pa ga nato v ponedeljek zvečer izpustili. Po njenih podatkih je ugrabljenje zamislil in vodil neki 30 let stari slikar, rojen v Španiji. --------o------- Rdeča gverila tudi v Burmi RANGUN, Burma. — Pre- ki? teklo soboto so komunistični gverilci napadli dve vladni rečni ladji pri Henzadi, pri čemer Francoska vina bomo kmalu pili iz plastičnih posod PARIZ, Fr. — Francoska veletrgovina bo letos prvič v velikem obsegu rabila pri kvalitetnih vinih namesto steklenic plastično posodo. Strokovnjaki so namreč dognali, da kakovost vina prav nič ne trpi od nove vrste ambalaže, trgovci pa pravijo, da je plastična posoda bolj praktična, lažja in — cenejša. Kaj bodo na to rekli potrošni- je bilo 5 policajev mrtvih, 10 pa ranjenih. ilx’i St. Clair Ave. — H2ndcrson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation xblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi July Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: ia Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece c-a Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATEŠT i nited States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ^$£$*83 No. 199 Wed., Oct. 14, 1964 V Veliki Britaniji bodo jutri volili Ker smo doma sredi volivne borbe, sledimo manj pazljivo volivni borbi v Veliki Britaniji, katere izhod utegne biti velike važnosti ne samo za našo deželo, ampak za ves svobodni svet. Velika Britanija je namreč res izgubila svojo nekdanjo moč in pomen v mednarodni politiki, vendar ;e še vedno pomembna sila v mednarodnem dogajanju. Od izida parlamentarnih volitev jutri zavisi, ali bo hodila po svoji dosedanji poti v mednarodni politiki in skušala tudi v bodoče ohraniti dobre odnose z Združenimi državami ali bo z zmago laboristov ubrala bolj neodvisno pot naslonjena na svojo Skupnost narodov. Pri volitvah nastopajo tri stranke, konservativna pod vodstvom predsednika vlade Douglas-Home, laboristična (delavska) pod vodstvom H. Wilsona in liberalna. Zadnja je le ostanek nekdaj močne stranke, ki je dolga desetletja vodila Veliko Britanijo, pa v času med obema svetovnima vojnama izgubila svojo nekdanjo moč in vpliv na javnost. Ob razpustu parlamenta je bilo v njem 353 konservativnih poslancev, 260 laboristov in 7 liberalcev. Konservativna stranka je na oblasti od leta 1951 in je zmagala pri treh zaporednih volitvah. Tokrat ji je prav do zadnjih tednov zelo slabo kazalo in prevladovalo je na splošno prepričanje, da konservativna vlada novih volitev ne bo preživela. Ko je bil parlament razpuščen, je izgle-dalo, da so konservativci za spoznanje pred laboristi v vo-livnem boju, ki sta ga obe stranki vodili že več mesecev. Laboristi so se v tem razdobju zopet vrgli, dvakrat z vso silo, v volivni boj v prepričanju, da bodo volitve najprej v letošnjem marcu, nato v juniju. Konservativna stranka je čakala z razpustom parlamenta in novimi volitvami do zadnjega. Ko je bil parlament razpuščen in objavljene za 15. oktobra volitve, so laboristi že vse svoje volivno gradivo in gesla izrabili ter niso imeli nastopiti pred volivci z ničemer novim, privlačnim. Volivni boj je do zadnjih dni potekal precej dolgočasno in nobena stran ni gotova zmage. Zadnji teden je konservativni minister za vzgojo in znanost Hogg tekom vo-livnega zborovanja v Plymouthu naredil nerodnost, ki utegne konservativce stati volivno zmago. Nekdo je govornika vprašal: Kaj pa Profumo? Hogg, ki je znan po svoji udarnosti, je motilcu odgovoril: “Če mi morete reči, da na prvih klopeh laboristične stranke (v parlamentu) ni prešustnikov, potem lahko govorite o Profumu. Če mi tega ne morete reči, potem držite jezik za zobmi!” Hogg je res ukrotil motilca, toda razburil je vso britansko javnost. Profumova zgodba iz lanskega poletja, ki je bila že v pozabi, je prišla znova pred oči javnosti, z njo pa vsa teža in sramota, ki je tiste dni težila britansko javnost v taki meri, da je trumoma začela obračati konservativni stranki hrbet. Razburjenje se je zadnje dni že malo poleglo, vendar bo nemara le imelo svoj vpliv na preneka-terega volivca, ko bo jutri na volišču. Konservativna stranka je v 13 letih svoje vlade dala večini nekdanjih angleških kolonij v Aziji, Afriki in otoški Srednji Ameriki neodvisnost. Z neuspešnim nastopom proti Naserju jeseni 1956 je uničila dober del angleškega vpliva na Srednjem vzhodu in se sedaj trudi le še, da bi, kolikor dolgo se da, ohranila del Arabije, od koder dobiva Velika Britanija petrolej, pred Sukarnom brani Malezijo, Gvajani pa noče dati neodvisnosti, dokler nima vsaj nekega jamstva, da ne bo ta postala nova komunistična postojanka v Latinski Ameriki. Konservativna stranka je poskušala spraviti Veliko Britanijo v Evropsko gospodarsko skupnost, četudi na škodo britanske Skupnosti narodov, pa je doživela, da ji je lani v januarju De Gaulle pred nosom zaloputnil vrata. Zagovarja britansko neodvisno atomsko oboroženo silo češ, da bi brez nje njen ugled v sveVu še bolj padel. Delavska stranka želi v zunanji politiki Veliko Britanijo tesneje povezati z državami britanske Skupnosti in ji ni do vstopa v Evropsko gospodarsko skupnost (Skupni trg), kamor ji sicer De Gaulle itak zapira vrata. Napoveduje bolj neodvisno pot v mednarodni politiki in bo zato verjetno dala Gvajani neodvisnost, čeprav to Washingtonu ni prav nič po volji, ker je prepričan, da jo bo Jaganova vlada spremenila v novo komunistično postojanko v Latinski Ameriki. Vodnik delavske stranke Wilson je proti neodvisni britanski atomski oboroženi sili, ker po njegovem ta ni niti “neodvisna” niti “sila”. V tem pogledu se hoče popolnoma nasloniti na Združene države. V7 notranji politiki so konservativci sprejeli večji del socialnih reform, ki jih je izvedla delavska vlada takoj po drugi svetovni vojni in v tem pogledu delavska stranka sedaj ne predlaga nič večjega novega. Volivce opozarja na stanovanjsko stisko, na slaba stanovanja in jih svari pred napovedujočo se gospodarsko krizo. Konservativna stranka prepričuje volivce, da jim je dobro, da je dežela sredi gospodarskega blagostanja, kot ga že dolgo ni uživala in bi bilo nespametno, da bi to blagostanje spravljali v nevarnost s tem, da glasujejo za delavsko stranko, ki nima v vodstvu države nobene prave skušnje. Dejansko se okoli tega tudi največ plete ves volivni boj in volivci se kljub vsemu utegnejo le največ odločati prav pod tem vidikom. Če zmaga konservativna stranka, bo hodila Velika Britanija tako v domači kot v mednarodni politiki po stari, znani poti, če zmaga delavska stranka, bo brez dvoma prišlo do nekaterih sprememb tako doma kot v mednarodni politiki. V Washingtonu so volivni boj spremljali z vso potrebno pazljivostjo in bodo jutri z napetostjo čakali volivne izide. Zavedajo se predobro, da jim k težavam v Južnem Vietnamu, Kongu, v Parizu in drugod lahko prinesejo jutrišnje volitve v Veliki Britaniji še nove. BESEDA IZ NARODA s A I Kandidatje in sprememba vselilvenih predpisov STOCKTON, Calif. — V sedanji volivni borbi bo brez dvoma prenekaterega rojaka in rojakinjo zanimalo, kak odnos zavzemajo kandidati do vprašanj vseljevanja v našo deželo. V svojem imenu in v imenu soro-jakov sem se obrnil tekom zadnjih let na razne kandidate s prošnjo, naj podpro predloge za spremembo sedanjih določil za vselitev v našo deželo, ki so krivične do narodov južne in vzhodne Evrope, dajejo pa posebne prednosti Ircem, Angležem, Nemcem in skandinavskim narodom. Tu so nekateri odgovori, ki sem jih dobil na svoja pisma. Pojdimo štiri leta nazaj. Takrat se je pokazal na demokratski politični pozornici mlad, spreten, pošten, iznajdljiv in sposoben kandidat za predsedniški stolček senator John F. Kennedy, Njegov volivni govor je bil udaren in med ostalim je dejal te besede: “Sel bom po poti predsednika W. Wilsona o samoodločbi narodov, delal za mirno poravnavo in osvoboditev Evrope, a nikdar ne bom priznal sovjetske nadoblasti. Značilne so njegove besede, prav tako kot njegovo pismo, katero mi je pisal. Dear Mr. Simončič: Thank you very much for writing to me recently regarding the need to improve our immigration policy and to resolve the difficult problem of the rootles refugees. As you may know, 1 have been intensely interested in immigration problems. I was the author of the last revision of the Immigration and Naturalization Act, which was passed in 1957. During the past session of Congress I introduced legislation to make permanent immigration reforms and to provide for participation of the United States in World Refugee Year. Unfortunately, though preliminary hearings were held, no progress was made on this legislation. However, I think that immi g r ation legislation will have a higher priority during this session of Congress. I am most disappointed that we have not been able to highlight the emergency program of the World Refugee Year to better effect. I do want to assure you that I intend to continue to press for effective immigration legislation to improve our present law. With every good wish, 1 am Sincerely John F. Kennedy (lastnoročni podpis) Naslednje pismo je pisal bivši senator dn sedanji predsednik L. B. Johnson — 1960: Thank you very much for your recent expression of views with respect to questions of a legislative nature, of interest to the Senat. 1 have always found it extremely beneficial to receive directly from the people concerned their thoughts and suggestions on such matters. keep me advised of your thinking. In turn I can assure you that your views will have every consideration from me. Sincerely, Lyndon B. Johnson Letošnje leto sem sprejel na ponovno prošnjo za popravek begunslkega zakona H. R. 7700 in S. 1932 predsednikove pisarne v Beli hiši sledeči odgovor: The President has asked me to thank you for your letter. Your interest in letting him know of your support of S. 1932 and H. R. 7700 is appreciated. You may be assured that your comments have been fully noted. Sincerely, Ralph A. Dungan Special Assistant to the Pres. Naslednji senator, sedanji podpredsedniški kandidat za novembrske volitve, ki je odgovarjal na naša pisma in prošnje, je senator iz Minnesote Hubert H. Humphrey. Pismo iz 1. 1960, ne pozabite, da je to leto zgodovinsko politično leto (World Refugee Year spominska znamka izdana v počastitev in spomin). Many thanks for your letter about World Refugee Year and revision of immigration legislation. Let me assure you that a more liberal immigration policy based on America’s historic role and obligation as refugee for the oppressed—remains one of my foremost goals. I am sending along several of my World Refugee Year statements. My amendment to the Mutual Security Act authorizing the President to spend $10 million for refugee relief and resettlement this year was approved by the Congress. Sincerely, Hubert H. Humphrey In kaj odgovarja politični kandidat demdkratske stranke v letu 1964? — Čitajmo: Thank you for your letter urging my support for a more equitable immigration policy. I have always supported this objective and I am proud to be a cosponsor of S. 1932. I am hopeful that we shall finally muster the necessary support for this needed reform. Sincerely yours, Hubert H. Humphrey Pisarna bivšega pravosodnega tajnika je odgovorila (R. B. Kennedy): You are assured that your comments have received careful and considerate attention. The Attorney General appeared before a subcommittee of House Judiciary Committee on July 22, 1964, and spoke in favor of enactment of H.R. 7700. The enactment of legislation is the primary responsibility of the Congress of the United States. Sincerely, A. A. Lounghran, Associate Commissioner Management niško mesto, Barryja Goldwa-terja: This is to thank you for your recent correspondence giving me the benefit of your. views on legislation now pending before the Congress. 1 appreciate your writting and you may be sure your thoughts will be kept in mind. Sincerely, Barry Goldwater To so pisma vodilnih ljudi o-beh političnih strank. Slovenski volivci države New York, ne pozabite demokratskega kandidata za senatorsko mesto, brata pokojnega predsednika, bivšega državnega tajnika R. Kennedyja! Poznamo njegovo pošteno delo, poznamo tudi njegove sovražnike. Kar napravijo njemu drugi škode, popravimo mi s tem, da glasujemo zanj. V državi Kalifornija priporočajo, med drugimi tudi soproga umorjenega predsednika gospa J. Kennedy, sedanjega senatorja Sallingerja v izvolitev. Naša državljanska dolžnost je, da gremo na volišče 3. novembra in volimo po svojem najboljšem prepričanju. M. Simončič -------o------- Dijaški problemi Cleveland, O. — Z velikim zanimanjem motrim sleherno sliko, odnosno liturgične podobe, katere prinaša “Novena Note Magazine” sleherni petek (list izhaja v Chicagu). Zelo neprijetno sem bil dir j en v petek, dne 25. septembra letošnjega leta. Slika je .predstavljala skupino mladih deklet, ki so z robci veselo mahale po zraku. Ob površnem pogledu na sliko sem si mislil: Ali je tudi uglednega urednika N. N. vrglo iz ravnotežja, kot mnogo drugih urednikov, kateri s takim veseljem priobčujejo slike mladih deklet na prvi strani časopisov in to ne redko v zelo skromni obleki. Ko sem si sliko malo boljše ogledal, sem bil pa drugačnih misli in to tembolj, ko sem pre-čital še razlog. Urednik omenja, da iz slike na naslovni strani izdaje veje akademski duh; meseca septembra in oktobra se bo mladina povrnila zopet v šole. Zakaj ne bi ne bila vesela, mladost je velik dar božji; dasi je njena bodočnost v negotovosti, vendar ima upanje ter zaupanje v prihodnjost. Šolska doba! Kdo se je ne spominja, zlasti tisti, ki so malo več izobrazbe dobili kot samo osnovne! Vsak izmed teh se z radostjo spominja šolske dobe in šolskih doživljajev. Kako pa tudi ne: dijaki imajo svojevrstne probleme, kateri se pa mnogo izmed njih ne dajo razrešiti brez denarnih sredstev. Prigodilo se je, da je neki živahni dijak prišel na izvrstno idejo, kako bi prišel iz gmotnih zadreg. Pisal je svojim staršem pismo, v katerem jim je pojasnil svojo zdravstveno stanje. Potožil je, da se ga poloteva od časa do časa neka slabost in da se zelo težko uči, v nevarnosti je, da bo moral učenje prekiniti. Zdravnik mu je dal nasvet, da naj pred vsako jedjo popije kozarec vina, po večerji pa celo dva ali več, pa bo dobil prejšnjo moč zopet nazaj. Dodatno jih je prosil, da mu nemudoma pošljejo za dosego zopetnega zdravja nekaj denarja. Ko so starši prejeli pismo, je oče takoj bil privoljen izpolniti sinu željo. Priznano dejstvo pa je, da so v kočljivih družinskih vprašanjih ženske bolj iznajdljive in modre kot moški, pa je mati rekla odločno: Nalk! Nato pa možu: Dobro veš, kako tesno je pri nas za denar, vina pa imamo v kleti dovolj; en sodček vina mu pošljemo, da ga bo pil, če mu pošljemo denar, ga lahko porabi za razne druge namene, ki mu ne bodo vedno v korist. — Rečeno storjeno! Oče je sinu dopeljal sodček vina. To pa ni ostalo tajno, cel razred je izvedel za to novico. Sin je imel takoj vse polno prijateljev; na sinovem stanovanju so pili in peli in plesali; vse to na sinovo zdravje. Vse to je prišlo tudi na profesorjevo uho, da ima učenec slabega zdravja, vino kar doma na stanovanju, pa ga kar med poukom pobara: “Gostiša, ali ste že kaj pridobili na svoji moči, odlkar so vam dobri starši poslali sod vina?” — “Sem,” je odgovoril dijak, “pred štirinajstimi dnevi nisem mogel soda dvigniti, sedaj ga pa z lahkoto.” ( Nekaj sličnih problemov, da-siravno v drugi obliki, je imel “Kovačev študent”, katerega poda na odru naš pevski zbor Ilirija v nedeljo, 25. oktobra, v šolski dvorani. Spevoigra je polna dijaškega humorja in mladostne veselosti; zlasti se o-peva vino, katero ravno te dni dozoreva. Vmes je tudi nekaj družinskega nesporazuma med očetom Kovačem in njegovo ženo. Ko poštar Žane pojoč prečita sinovo pismo, se zdi očetu Kovaču nekaj sumljivo, dočim si njegova žena kar taiko na hitro briše solze kar s predpasnikom. Celokupni zbor nastopi, ko se sin Kovača poslavlja od dijakov in šolskih knjig ter gre domov k očetu pritiskat kovaški meh in jeklo kovat. Za dodatek zbor zapoje nekaj veselih pesmi, med petjem nekateri pojejo ter plešejo. Po končani prireditvi pa bodo tudi udeleženci storili isto. Spevoigra se vrši v šolskem avditoriju Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob štirih popoldne. Po končanem programu vam ne bo treba zapuščati prostorov, ker boste med prireditvijo sedeli pri pogrnjenih mizah ter boste dobili izvrstno postrežbo od brhkih naših deklet in fantov. Vljudno vas yabi pevski zbor Ilirija. Frank Kovačič --------o------- Oltarno društvo pri Mariji VnebovzeSi vabi na zabavo Cleveland, O. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti vabi vse članice in njih družine ter prijatelje na že udomačeno kartno zabavo, ki jo društvo prireja vsako leto v oktobru. Vršila se bo kot po navadi v šolski dvorani 17. oktobra. Prične se ob 7. uri zvečer. Ob prijaznem kramljanju boste igrali razen kart lahko še druge igre, za prigrizek in kar spada zraven, bo dobro preskrbljeno, na razpolago bodo krofi, potice, štrulkeljčki, špehovka in drugo domače pecivo. Čakajo vas dume in mizne nagrade in še druga iznenadenja, da boste vsi zadovoljni. Razveselite nas s svojim obiskom in pripeljite s seboj svoje prijatelje, da bomo tudi me, ki vas pričakujemo, vesele. Vstopnice po $1 so že v prodaji pri odbornicah in drugih članicah, kakor prejšnja leta, 'dobili pa jih boste lahko tudi pri vratih. Prihranite si torej soboto, 17. okt., Za naš obisk in pridite. Jos. Pavli, tajnica -------o------ Zahvala DSPB Tabor Cleveland, O. — Odbor in članstvo DSPB Tabor v Clevelandu se najtopleje zahvaljujeta vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tako uspešnemu zabavnemu večeru preteklo soboto v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Zahvaljujemo se Ameriški Domovini za objavljanje člankov; slovenski oddaji na WX-EN-FM za oglaševanje prireditve; vsem, ki so s svojim delom pripomogli, da je večer tako lepo uspel; ge. Hočevarjevi in ostalim ženam, ki so imele v oskrbi kuhinjo, in vsem, ki so pomagali v točilnici; vsem številnim gospodinjam, ki so napekle in darovale celo grmado Prišlo je tudi pismo republi-1 hope you will continue to | kanskega kandidata za predsed- peciva, in vsem, Od so poklonili darila. ' , Dalje smo dolžni zahvalo orkestru “Veseli Slovenci” in pev' kama ge. Gaserjevi in ge. Tonklijev!, ki so ustvarili v dvorani tako prijetno razpoloženje, da se ljudem kar ni dalo domov. Hvaležni smo tudi kongresniku M. Feighanu, ki nas je obiskal in prispeval v Invalidski sklad. Naj večjo zahvalo smo seveda dolžni našemu občinstvu, ki nas je obiskalo v talko velikem številu. Obisk je presegel vsa naša upanja in pričakovanja, zato se vam za vašo gmotno in moralno pomoč najiskreneje zahvaljujemo. Odbor DSPB Tabor IZ SLOVENIJE Nagla zgraditev šole v Ljubljani Ljubljansko “Delo” trdi, da je v gradnji šol postavila Ljubljana letos mejnik, ko so tam zgradili v 5 mesecih 10 učilnic, namesto da bi jih gradili kot običajno doslej dve do tri leta. U' speh je bil dosežen s sodelovanjem podjetij “Obnova”, “Metalna”, “Marles” in še nekaterih, ki so pomagala lani pri obnovi Skoplja in tam zgradila tudi nekaj šol. Na osnovi skušenj v Sik opiju so sedaj v sorazmerno kratki dobi zgradili 10 učilnic v Ljubljani, ostalih 8 pa jih bodo do Božiča. Nova šola stoji za Bežigradom in bo stala okoli 450 milijonov. V zvezi s tem je zanimivo predvidevanje sodelavca lista “Delo”: ... po klasičnih gradbenih metodah bi gradili tako šolo 2 do 3 leta. Ker bi se gradbeni material med tem časofli podražil, bi stala v končni faZ* zato najmanj 200 milijonov dinarjev več... V tem času bi se torej predvidoma vrednost dinarja zmanjšala za polovico! Kdo naj bi bil še toliko nespa' meten, da bi dinarje hranil’ Treba se jih je čim prej znebiti, dokler je mogoče za nje še kaj kupiti. Napovedujejo, “8 bodo tečaj dolarja po noven) letu prilagodili novi vrednost* 1 * * * dinarja. Teh bo v bodoče 1,0*)® ali celo 1,200 za dolar, kar odg0' varja približno sedanji vrednosti dolarja. Če bodo uvedbo n°' vega tečaja odlašali, bo seveda ta še bolj padla. V pičlega P° leta je dinar izgubil na vredn°' Sti okoli eno četrtino, venda1 jih v Jugoslaviji plačujejo še vedno le po 750 za dolar kot pred tremi leti! špekulacije z imeni izdelkov Nekatera podjetja sikušai0 svoje izdelke prodajati po vlS' jih cenah s tem, da so jim spre' menila imena. Ker novih imen ni v starih cenikih, naj bi P° njihovi sodbi nihče ne protesti' ral proti novim cenam. Delovne organizacije v Marl' boru so sklenile, da je treba u' kreniti vse potrebno, da se °d' ravijo osebni dohodki izP° 30,000 dinarjev na mesec, ker s° s tem pač ne more živeti, clB tem so ugotovili, da prejema & vedno 40% upokojencev v mar1' borskem okraju le 13,000 dinar' jev pokojnine na mesec. Za ta denar ni mogoče dobiti 111 1 10 kg mesa! Srajce izvažajo Tovarna perila Toper z obrati v Celju, Šoštanju in Šmarja zaposluje okoli 800 ljudi, naj' več žensk. Celjski obrat je dobil novo šivalnico in upajo, da bo tovarna letos lahko izvozila skupno moških srajc v vrednosti $900,000. Doslej so dnevno iz delali v tovarni do 6,000 moški in drugih srajc. Tovarna proda od celotne letne proizvodnjo 65% izdelkov, večinoma moških srajc, v tujino. ------o------ • j Zaloge železne rude DULUTH, Minn. — Na Pod' ročju Mesabi v Minnesoti je predvidoma še 900 milijon°V ton železne rude; 500 milijonoV, jo je na vrhu, ostanek pa gl°^' Ije v zemlji. AMERIŠKA Bolgarske, ruske in druge povesti Njegova usoda je določe- sod večja, je bilo več dima, na- Otrok potrebuje ljubezni, Poučenja, svežosti; Karol je Pogrešal vsega tega, nikoli no-^eilega iskrenejšega pogleda, oikoli ljubeznive besede iz ust °oeta, neprestano delujoččega 'n zlovoljnega. Da ni takega Vzgojevanja, bilo bi manj otrok ohromelih na duhu, ^Pornih, neodkritosrčnih, trdo-Vl'atnih, žalostnih in izgubljenih. S tem nočem zagovarjati Sv°jih besed, niti ne iščem za-nje sočutja. Slikam le po res-nici in ne morem za to, ako ^oj junak ni simpatičen. On sam ni nikjer iskal simpatij, v®čkrat sem celo opazil, da je dolal vtis človeka, ki nima niti najmanjših zahtev, in kateri Je zadovoljen, da ga ljudje le trpe. Videla se je na njem ne-pobitost. Tudi smehljaji Pjogovi v zrcalo so bili medli ln Prisiljeni. I vnanjost šram-k°va je bila dvomljivo ponošena in slaba. Tudi svoje vsakdanje druž-be se je odslej čisto izogibal. Natakarica si je to razlagala tako, da njen mnogoletni gost, ^ Plačevanju vedno tako polten, naenkrat nima, s čimer P' Plačal dolg, kateri je v zad-nPh štiinnajstih dnevih vzra-stel do višine nekoliko goldi-. Parjev. A to ni bil pravi vzrok. ^ramek je moral iskati drugih °t dosedanjih virov dohod-k°v in prodajal je sedaj sad-P°ve odlivke tudi po gostilnah. ravzaprav je prodajal samo Srečke nanje, pet številk za desetico. Kdor pozna take prodajal-(:e» ta ve, kako ponižujoča je taka pot od mize do mize, od £°sta do gosta, prosjačenje 2a skupilo, ki se daje kot mi- tako neprisiljeno in se plešoč ločina, šramek je vse pokusil, okusil je tudi to, da se je pri več hrupa in navadno je kdo igral na klavir. Približala se je pustna nedelja. En dan poprej je prišel suh uglaševaleč klavirjev ter ves dopoldan popravljal stari, izigrani stroj, na katerem so se začetkom godbene umetnosti učili že najmanj trije rodovi. V nedeljo zvečer je prišel Šramek v drugi vrhnji suknji, ne novi, a vendar neprimerno lepši, kot je bila prejšnja, v kateri sploh že ni bilo več mogoče podnevu iti na cesto. Podoba je kazala, da ta novi del šramkove toalete ni bil šivan zanj, bil mu je posebno pod pazduho tesen in rokavi malo prekratki: sicer pa se je šram-ku podal prav dobro in s posebno všečnostjo si je prirejal njegov baržunasti ovratnik. Sploh se je za ta dan res posebno nališpal. Bil je čisto umit in skrbneje nego li sicer počesan. Njegov obraz je bil videti rožast in z njega in z rok je bilo čutiti vonjavo cenejšega mila. Tudi sive, vedno s sadro pobeljene hlače so bile pokrta-čene, njih ogoljena roba zarobljena in čevlji vkljub nekaterim razpokam pološčeni kot novi. Za ples so bili pač videti nekamo težki in nad potrebo veliki. Bog ve, kaj je šramek pričakoval od tega večera. Toliko je gotovo, da je Berto poprosil za ples in da mu je odrekla. Šramek je bil takoj nato v krogu z ženo hišnega hlapca, ki je že tri tedne naprej govorila, kako se napleše na pustno nedeljo, šramek in njegova plesalka sta se vedla objemala tako tesno, da je _______________- . med pametnejšimi članovi k°ncertu v neki pivarni sešel [družbe to vzbujalo pohujša-® svojo sestro, katera je kri- nje. Le hišni hlapec tudi ta pot ^eče in krasno opravljena ve- vidno ni opazil ničesar, in pognala pri mizi z gospodom, Igled njegovih velikih, malo-Clf?ar ljubica je bila. Bilo jejmarnih oči je izpod košatih v restavraciji, kjer je šra-[obrvi mirno in nebrižno tekal rnek še največ skupil, in kjer po pivnici, kamor prenočevalci nocoj niso imeli pristopa, razen po polnoči. Hišnemu hlapen je dalo dosti opravila, pre- sitne med tem za nekaj ur izprehajat po mrzli noči, ali pa gredo kam drugam, kjer se nocoj ne pleše. Kdo ve, koliko časa bo trajala zabava, kdo ve, kdaj se razide gospoda — in sto-prav potem je možno misliti na to, da bi kot vsako noč bed- _____________ ni, od vsega sveta zapuščeni Lako mu je potekalo življe-| reveži polegli po trdih pivniči- °d tega trenotka niso vi-teli več. Sicer pa se Šramku 0 Prodajanje odlivkov po go- stilnah sploh ni izplačevalo, govoriti odrevenele in ‘N Prodajati ni znal, za kaj siromake, naj se gredo a^ega ni bil, ker ni znal go-v°riti. Opustil je to ter zopet Večer za večerom sedel na Sv°jem starem mestu, katere-^a si je ohranil toliko let. Go-t.0 se mu je slabo, tega ni Jll> in časih je po ves večer sedel pri dveh čašah, česar rugi niso mogli umeti- enakomerno, dan za dne-v°m. Na gramicil se ni nič izpre menilo, razen tega, da je njegova suknja je slabša, k0*- Je bila, da je bil mehki, 1 -- ’ iliwuw, ezobrazni klobuk brez tra-u ° d sadre že ves bel, in da 0 bili konci prstov šramkovih 0 °d tabaka že tako rumeni, a so oficijala zapeljali k jako r abemu dotipu o tem, kak je azloček med gospodom šram-<0m in kanarčkom. Tudi v gostilni se ni izpre-enilo mnogo. Bilo je vse pri a’em. žena hišnega hlapca e se vedno sedela pri vratih, k*sni hlapec je še vedno igral ^arte bi po enajsti uri sta se . Vecbio gosposka soba in piv-mn izpremenili v brlog siro-cl ov. Tudi gosposka miza a ni izpremenila. Sedeli so isti°^ nje ^ mirni ljudje z nih tleh, po klopeh in mizah, s čevlji ali suknjo pod glavo... “Ko bi vsaj'enkrat na leto imeli mir pred vami”, je dejal hišnik tistim, ki so kot sicer prihajali prenočit, za kar so plačevali po šest krajcarjev. “Pridite po polnoči, ob dveh ali ob treh.” Njegov obraz je bil danes nekako važen in slovesen. Nocoj niti ni hotel govoriti s to sodrgo, ki ga je celo leto tolikaj mučila. Nocoj si tudi ni opasal višnjevega predpasnika. Imel je črno, dolgo suknjo, razpeto tako, da je bila na črnem telovniku videti debela, srebrna verižica, na kateri je kot privesek visela konjska, do štiri centimetre velika glava. Pri klavirju je sedel dolg, suh človek, star kakih trideset let, o katerem se ni vedelo nič Upor v Mosambipu bi radi organizirali LIZBONA, Port. — Portugalska vlada je objavila preko svoje poročevalske službe, da je nedavno prešlo pet Skupin gverilcev iz Tanganjike v Mosambi-que, da bi tam organizirali upor proti portugalski oblasti. Portugalske čete so tri skupine zajele, z njimi tudi nekega “generala”, ki se je za gverilsko vojno vežbal v rdeči Kitajski. Kasneje se jim je posrečilo odkriti še preostali dve skupini in večino njunih članov prijeti. Portugalska smatra svojo posest v Afriki, glavni sta Angola na zahodni obali in Mosam-bique na vzhodni, za del Portugalske in ne za kolonije. Afri-šike države tako stališče zavračajo in zahtevajo, da Portugalska da obema pokrajinama neodvisnost. Nekatere od njih priznavajo osvobodilno vlado Angole pod predsedstvom nekega Robertsona, ki je bil pretekli teden kot redni udeleženec na konferenci “nevezanih” v Kairu. Portugalcem se je med tem upor v Angoli, ki ga je podpirala zlasti prejšnja vlada Konga, sedanja pod Čombejem pa je podporo ustavila, posrečilo skoraj zatreti, v Mosambique-u pa se ga nasprotnikom kolonializma v črni Afriki še ni posrečilo niti organizirati. •----o------ Papež priporoča Španiji načelo verske svobode MADRID, Sp. — V Španiji živi okoli 30,000 protestantov, ki jim pa španska javna uprava noče dati verske svobode. Omejuje jih v njihovem verskem življenju s pravimi malenkostmi. Vlada generala Franca je zato izdelala v sporazumu z Vatikanom nov zakon, ki naj da p r o t e s tantom neomejeno versko svobodo. O osnutku je vlada debatirala, toda nelkaj njenih članov je bilo- proti temu, da bi osnutek prišel pred Francov parlament češ, da vlada v Španiji “katoliška edinost in da je Španija uradno katoliška država”. To stališče je pomenilo politično klofuto španskemu zunanjemu ministru, ki najbolje ve, koliko škode ima od takega stališča ugled Španije po vsem svetu. O tej zadevi so govorili tudi v krogih vatikanskega koncila. V debato je posegel sam sv. oče, ki je sporočil španskim katolikom po nekem španskem kardinalu, ki njegovo ime še ni znano, “naj bodo z njim in naj se ne bojijo verske svobode”. Koliko bo papežev opomin zalegel, ne vedo. Vladni krogi so pa že našli izgovor: vso zadevo, ki jim je postala neprijetna, bodo odložili, dokler ne vidijo, kaj bo o verski svobodi sklenil Vatikanski koncil. Ta izgovor je seveda prazen, preko papeževega stališča noben koncil. ne bo šel Ciprski Grki zahtevajo odhod Angležev z otoka LIMASOL, Ciper. — V nedeljo se je zbralo tu po sodbi policije okoli 50,000 ljudi, blizu desetine celotnega prebivalstva Cipra, in zahtevalo ukinitev angleških vojaških oporišč na Cipru. Ta so tam na temelju pogodbe, s katero je Anglija priznala Cipru, ki je bil do leta 1960 njena kolonija, neodvisnost. Na zborovanje je prikorakalo več tisoč mož in žena 15 milj daleč od angleškega vojaškega oporišča Episikopi. Pohod teh tisočev je bil miren in v polnem redu, le dve bombi sta eksplodirali na samem oporišču, tretja pa nekako v istem času na robu Limasola. Zborovanje v Limasolu preteklo nedeljo ni bilo le največje v mestu, ampak na vsem o-toku, kar jih pomnijo. Predstavlja začetek javne akcije ciprskih Grkov za umaknitev Angležev s Cipra. Za to akcijo je brez dvoma ciprska vlada z nadškofom Makariosom na čelu. kih bombnikov, ji bo najbrže treba nakupiti v Ameriki še nekaj naših vojaških transportnih letal-tankerjev. Med tem se francoski strokovnjaki vneto pripravljajo na eksplozijo prve vodikove bombe nekje na Tihem oceanu. Moskva je za ta poskus talko radovedna, da je poslala dve tovorni ladji v bližino otočja Tahiti, kjer čakata na eksplozijo. Francoska narodna bramba vendarle ne more shajati brez naših letal PARIZ, Fr. — Francoska narodna obramba je ponosna na svoje bombnike Mirage, ki jih ima že več vrst. Letijo z nadzvočno hitrostjo in dosežejo tudi notranje predele evropske Rusije, toda, ne brezpogojno. Med potjo se morajo znova založiti z gorivom, ki ga jim do-našajo posebna vojaška letala-tankerji. Francoska narodna o-bramba je sedaj kupila 12 takih transportnih letal pri naših le- Evropske ne-katoliške cerkve ustanovile svojo organizacijo KOPENHAGEN, Dan. — Na ladji Bornholm ob danski obali se je zbralo kakih 200 zastopnikov vse nekatoliških cerkvenih organizacij, kar jih je v Evropi. Sestanka se je udeležilo tudi nekaj c e r k v enih zastopnikov onkraj železne zavese. Ker ti nimajo možnosti, da bi prišli na Dansko, se je morala ladja gibati zunaj danskih teritorij al-nih vod, to je kakih 12 milj daleč od danske obale. Na sestanku so odobrili predloženi načrt za skupno organizacijo, ki ima namen pospeševati zbliževanje evropskih nekatoliških verskih skupnosti. Organizacija pa ni sovražna katolikom, kajti Vatikan je na konferenco poslal dva svoja o-pazovalca, ki jih je določil znani kardinal Bea. V 10-20 letih bo atomskega orožja na pretek WASHINGTON, D.C. — Tako je trdil ta teden federalni tajnik za narodno obrambo McNamara. Ne bo pa vse v ameriških, ruskih in angleških rokah, tudi kakih 10 drugih držav ga bo lahko izdelovalo. Orožje tudi ne bo tako drago. McNamara je rekel, da znašajo sedaj stroški za posamezne a-tomške glave na raketah od pol talskih tovarnah, da bodo na milijona do milijona dolarjev, razpolago 36 bombnikom Mira- Kot je znano, je pa ameriška ge. Ker bo Francija imela po1 proizvodnja . i z r e d n o draga, sedanjih načrtih okoli 100 ta- Nemci bodo verjetno opravili isto delo za četrt milijona dolarjev. Za našo varnost ni treba, da smo zaskrbljeni. McNamara je namreč rekel, da ima danes A-merika štirikrat toliko medcelinskih raket kot Rusija. Angleški zakon o dolžnostih diplomatov Pokončni klavir, ki je priletel skozi okno nekega londonskega hotela, je močno poškodoval streho avtomobila, parkiranega ob pločniku. Lastnik ni dobil odškodnine, ker se je tisti, ki je vrgel pianino skozi okno, skliceval na diplomatsko imuniteto. Proti sekretarju ameriškega poslaništva, ki ga je prometnik prijavil zaradi divje vožnje, in proti saudskoarabskemu princu, ki je tako malomarno krmaril svoj voz, da je ogrožal druge ljudi, ni bilo mogoče uvesti sodnega postopka. Ne le v Londonu, tudi v mnogih drugih glavnih mestih evropskih dežel ne manjka primerov, da diplomati zlorabljajo svoj posebni položaj kot “vrzel” v ograji iz paragrafov”. Britanska vlada je objavila osnutek zakona o diplomatskih privilegijih. Potem, ko bo zakon sprejel parlament, se bodo morali ravnati po njegovih določilih vsi tujci, ki uživajo diplomatsko imuniteto in ki jih je v Veliki Britaniji okoli 7500. Pred objavo zakonskega o-snutka je postregel britanski tisk z vrsto primerov in opisov, kako so se v ta ali oni prekršek zapleteni ljudje s sklicevanjem na diplomatsko nedotakljivost izognili sodnemu pregonu. Policija in še posebej nadzorniki cestnega prometa so praktično brez moči, brž ko se kršilec predpisov skrije za obrambni zid v podobi diplomatskega potnega lista. Poglavitna značilnost novega britanskega zakona: za vse, pri čemer bodo soudeleženi izven območja svojih nalog, člani tujih poslaništev v prihodnje : bodo več uživali diplomatske imunitete. 2enske dobijo delo Prvi ameriški film t Prvi ameriški film je bil izdelan za javnost leta 1903. MALI OGLASI V najem štirisobno stanovanje s kopalnico, plinski furnez, zgoraj, na E. 66 St. Kličite EN 1-4021. (201) Hiša naprodaj da se uredi zapuščina. Enodružinska, kuhinja, jedilnica, dnevna soba in 3 spalnice zgoraj. Na 1012 E. 66 Pl. Za pojasnila kličite EV 2-5314. —■(205) V najem Štirisobno stanovanje s kopalnico oddajo blizu cerkve sv. Vida, na 1184 E. 60 St., zgoraj, zadaj. Samo odraslim. Po želji garaža. Kličite UT 1-9195. (199) Hiša naprodaj Na Norwood Rd. je naprodaj dvodružinska hiša, 5 in 4, zidana garaža. Za pojasnila kličite EN 1-3622. —(200) Lastnik prodaja zidano hišo, 4 stanovanja, po 5 sob vsako, 4 plinski furnezi, 3 nove zidane garaže, vse v odličnem stanju, na E. 140 in Lake Shore Blvd. Kličite RE 1-4378. —(202) Hiša naprodaj Enodružinska 6-sobna hiša se proda na Schaefer Ave., furnez, garaža. Kličite 361-2053. (202) Stanovanje Ženska bi rada delila svoje stanovanje s drugo Slovenko. V okolici sv. Vida. Kličite WH 2-6150 ali 381-3390. (201) ■ PRI KRMLJENJU — Slon v San Franciscu dobi po uspešnem nastopu “posladek”. Na sliki vidimo njegovega trenerja, ko ga mu daje. Iščemo gospodinjo in kuharico ki bi živela v našem domu. Plača $50 na teden, krasna privatna soba s TV in privatna kopalnica, hrana, plačane počitnice, božična nagrada. Dva odrasla in en otrok, star 10 let. Mora imeti priporočila. Kličite po 4. uri pop. ED 1-2555. (201) Moški dobijo delo Delo za moškega Iščem oskrbnika za nekaj ur na dan ali za poln čas s stanovanjem. Mora imeti vozniško licenco. Zglasite se osebno na 1105 Norwood Rd., ali kličite 361-4015. (201) V najem Oddamo 5 sob, zgoraj, na 876 E. 200 St. Kličite IV 1-8329. (202) V najem Na W. 48 St., in Bridge Ave., oddamo 5 sob zgoraj, na novo dekorirane. $75. Kličite 521-9519 po 6. uri. (202) V najem 4 sobe in kopalnico oddamo zgoraj na 1419 E. 52 St., blizu St. ciair Ave. Kličite KE 1-1748. (199) V najem Oddam 4 sobe zgoraj, vse na novo dekorirano, dvojici brez otrok. Kličite IV 1-5531. (199) Prodam plinsko peč Dobro ohranjeno plinsko peč za gretje dveh ali treh sob prodam. Kličite IV 1-3186. ne razburjajočimi raz- drugega, kot da se zove Rou- Lovori, 2 istimi cenenimi smot- biček, da ni dovršil gimnazije j mi *n 2 istim prepričanjem, in sedaj že tri leta čaka na .le nekaj bilo «aJ tudi in da bo ne- kako službo. Nič se mu ni mo- ^ . v prihodnje. V ne- glo očitati, igral je jako dobro J°, ko je bila družba pov- in dobro se je plesalo za njim. V najem Oddamo 4 sobe v enodružinski hiši primerno za mlad par. Kličite WH 3-1593. (201) SE NE PUSTI MOTITI — Tigrinjo Olgo v pariškem živalskem vrtu je v času krmljenja mladičev nepričakovano posnel neki navdušen fotograf. Ko je zasvetila luč, se je tigrinja režaje umaknila z mladičema v kot kletke. Mešana razprodaja V četrtek 15. oktobra od 9:30 zj. do 9 zv. V petek 16. oktobra od 9:30 zj. do opoldne. Lakewood Little Theatre, 17823 Detroit Ave. Posestvo naprodaj Moderna hiša in tri akre dobre zemlje za vrtnarstvo se proda po zmerni ceni. Tudi pohištvo, skoro novo, ker lastnica odpotuje v domovino. V Perry, Ohio, prav blizu glavne ceste Rt. 20 na Blackmore Rd. Kličite 259-4744. (201) V najem 3-sobno stanovanje, neopremljeno, kopalnica, furnez, na novo dekorirano. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St., ali kličite po 7. uri HI 2-2009. (203) V najem V najem se odda 5-sobno stanovanje zgoraj v slovenski naselbini. Vse ugodnosti. Kličite UT 1-4076. (201) * RODBINA Roquevillardov ROMAN XIII. Marjetina zaroka. Hubertova smrt je omehčala Mavricija in zlomnila njegov ponos, ki ga je še ločil od družine. Marjeta je ravno prihajala iz ječe, kamor je šla bratu poročat o žalostni novici. Hodila je po cesti, ne da bi kaj videla; tako je bila zatopljena v svoje trpljenje. Pri vratih je vprašala služkinjo: “Ali se je gospod vrnil?” S tisto odporno silo proti dušnim bolečinam, ki je pri ženski pogostejša kot pri moškem in ki ji je dopuščala, da je tolažila, namesto da bi se sama prepustila žalosti, je od brata stekla k očetu, da bi mu bila v oporo. “še ne, gospodična,” je odgovorila služkinja. Začudila se je in vznemirila. “še ne?” Saj se je vendar dolgo zamudila v ječi. Bližal se je večer. Gospod R