Leto LXV PdSfntna plačana v gofovfaf V Ljubljani, v torefc, dne 7. decembra 1937 Stev. 280 Cena f.5fl Nn Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ui. 6/111 VENEC Cek. račun: Ljubljana St. 10.690 io 10.349 za insernte; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Pragn-Punaj 24.797 Uprava: Kopiiar-jeva ulica štov. 6. Telefoni uredništva in aprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Naša telovadba Namen telovadbe in športov je, čim popolneje razviti telesno - duhovnega človeka. Ze stari Grki so to težnjo izražali z geslom: kalos kagathos — biti lep in dober, to jim je bila popolnost, za katero naj stremi človeštvo. Za največjega zanikrneža pa so smatrali tislega, ki ni znal ne pisati ne plavati. Rimljani so to zahtevo po skladnem razvoju telesa z duhom zajeli v geslo: mens sana in corpore sano — zdrav duh v zdravem telesu. Ta želja je bila živa vseskozi, pri vseh narodih in v vseh dobah, v tej ali oni obliki. In ponosni bodimo, da Slovenci, kakor smo maloštevilni — ne manjhen — narod, tudi na tem polju nismo zadnji, saj nam je škof Slomšek postavil vzor v besedah: Telesa moč, duha krepost, to vzor je lepi tvoj, mladost! Človek je telesno duhovno bitje — v tem je vsa tragika in bogastvo življenja, to dvoje harmonično razviti v polnost osebnosti je namen telovadbe, ki ji vsi narodi zaradi njenih blagodejnih zdravstvenih in vzgojnih učinkov posvečajo toliko pozornosti. Skoraj vse moderne države imajo posebna ministrstva za telesno vzgojo ljudstva. Kakor za vojsko in mornarico, za trgovino, za promet, za pro-sveto, tako tudi za telovadbo. Bolj važnost telovadbe pač ni mogla biti poudarjena; države pač vedo, da bi vse ostalo skrbstvo bolj malo pomagalo, ako bi rod spričo novega načina življenja, ki ga vsi sloji in vsi stanovi več ali manj čutijo, oslabel in zaostal. Te dni hodi po Sloveniji naš minister za telesno vzgojo dr. Vekoslav Miletič. Gotovo v nobeni pokrajini v državi vse mnogovrstne panoge telovadbe niso tako močno razvite kakor baš v Sloveniji, zato ima to ministrstvo več posla s Slovenijo, kjer mu je treba samo podpirati že obstoječi smisel za telovadbo, kakor pa z ostalimi deli države, kjer je treba telovadbo šele uvajati. Zato smatramo za priznanje naše tozadevne preteklosti in vneme, če je g. minister že po nekaj tednih nastopa svojega ministrstva obiskal Slovenijo, da od blizu vidi, kaj smo na tem polju vidnega ustvarili. G. minister se je prepričal, da je pri nas zasebna pobuda, ki se je organizirala in združevala, bila tista gonilna sila, ki je tekom let ustvarila naše prvenstvo v državi in nam tudi pripomogla, da smo se že nekajkrat odlično pokazali pred svetom. Kakor na drugih poljih ne poznamo prepadov med mestom in deželo, med »študiranimi« in >neštudiranimi«, saj dan za dnem hodijo iz mest na deželo cele vrste predavateljev in deželani prav tako sleherni dan prihajajo v mesto po svojih kulturnih opravkih, tako tudi telovadba pri nas ni omejena ne na kraj, ne na stan. Telovadba, pod katero razumemo tudi vse športne panoge, je pri nas najbolj narodna in splošna, razen morda nogometa, ki je obstal v nekako zaključeni družbi in ne more postati naroden šport. Le spričo tako razširjene telovadbe in športov se nam je posrečilo popolnoma iz lastnih sil in z lastnimi prihranki postaviti toliko telovadnic in jih opremiti s telovadnim orodjem. Najbolj oddaljena kmečka vas ima telovadnico kakor mesto, delavci in kmečki fantje telovadijo za svoj odmor od vsakdanjega dela kakor mladina po mestih, na tekmah se srečujejo fantje z vse dežele in vseh mest in ni razlike med njimi. Vse to je naše domače razpoloženje, naše veselje do zdrave tekme ustvarilo z idealizmom tisočev in tisočev in z žrtvami vseh, od tistih, ki imajo kaj več, do tistih, ki imajo samo iz rok v usta. Večkrat že je bila država deležna priznanj, ki so jih ji pridobile te vrste svobodnih in nemonopoliziranih telovadcev in športnikov. Večkrat za vse to pomembno in najbolj demokratično delo niti pohvaljeni nismo bili, zato nas je tem bolj razveselilo priznanje gospoda ministra Miletiča, ko je dejal: »Slovenski šport je zgrajen na zasebno pobudo in je dal tudi pobudo za ves šport po državi.« Danes ima naša vnema za napredek taka priznanja, bili so pa tudi časi, ko se nam je drugače godilo. V spominu si moramo obnoviti tista leta, ko so bili vsi ti domovi, ki jih je zdaj imel g. minister priliko videti, nasilno zapečateni, ko je bilo vse telovadno orodje, kupljeno iz ljudskih žuljev za mladino ljudstva, zaplenjeno in ko so bili telovadci, če so se sestali, da si potožijo o tem bridkem plačilu za njihovo idealno delo in delo vsega rodil, osumljeni zarote proti državi. Bila so leta, ko se ljudstvo tej svoji domači telovadbi ni smelo posvečati, češ, da je za to postavljen nekdo drugi, da je telovadba, ki naj da državi zdravo ljudstvo, monopol, kakor pošta ali tobak. In ker se je vse to godilo v imenu države, kakor da je svobodna tekma državi nevarna, si lahko predstavljamo, s kakšnim ogorčenjem se je ljudstvo izpraševalo, kakšna država neki mora to biti, ki ji je kaj takega nevarno. Danes imamo na dlani dokaze, da tega nasilja ni zahtevala država, ampak zbegani slabiči, ki so slučajno imeli državno oblast v rokah in jih je obšel strah pred konkurenco, zato so se zatekli k tekmi z enim konjem; tam jezdec ni nikoli v strahu, kdo bo zmagal. Vsa tista leta, ko se naši fantje niso smeli posluževati z lastnim denarjem — ne državnim — kupljenega orodja za urjenje svojih moči, pa je bilo dovoljeno tavati po gostilnah in kleti. Taka vzgoja seveda ne pelje k zrelemu, močnemu in zdravemu ljudstvn; ker pa je ljudstvo že krepko tudi v odporu, je te na- Predsednik jugoslovanske vlade dr, M. Stojadinovič prvi dan v Rimu Velike slovesnosti ob sprejemu Grof Ciano: „Priiaielfsivo se poglablja in napreduje" Rini, 6. decembra. AA. Ob 17 uri popoldne so se začele po ulicah Rima, koder bo šel sprevod s kolodvora, priprave za sprejem predsednika jugoslovanske vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča. Vse priprave so bile zaključene ob 20 uri. Zvečer so se na velikem trgu pred postajo razvrstile številne godbe, delegacije in fašistični oddelki v uniformah. Ob 21 je bil ves trg prepoln ljudstva. Pripomniti moramo, da je mnogo rimskih meščanov iz lastnega nagiba odšlo pred postajo, da pozdravi jugoslovanskega predsednika vlade. Zalo je bil sprejem nad vse pričakovanje prisrčen in veličasten. Ob 21.15 so na trgu že igrale številne godbe. Povsod se je klicalo Jugoslaviji. Jugoslovanske časnikarje je pripeljal na postajo minister Rocco in jim na posebnem peronu razkazal, kako je bil pripravljen sprejem dr. Stojadinoviča. Pogled na osrednjo dvorano je bil res veličasten. Ob mestu, kjer se je moral ustaviti posebni vagon jugoslovanskega predsednika vlade, je bil postavljen poseben vzvišen oder, na katerem so se kmalu zbrali vsi odličniki in čakali na posebni vlak jugoslov. predsednika vlade. Častni četi italijanskih gardistov je poveljeval kapitan Vitali. Ob njeni so stali poveljniki vseh polkov rimske posadke. S poveljniki so prišli tudi številni višji in nižji častniki teb polkov. Ob zidu proti izhodu so se postavili miličniki in nato kraljevski karabinjerji v svojih pisanih uniformah s trikorni in velikimi perjanicami. Kapitan karabinjerjev je bil v slovesni uniformi z veliko rdečo perjanico na klobuku. Vse to se je zlivalo s splošnim Iišpoin postaje; njen notranji prostor je bil ves v jugoslovanskih in italijanskih zastavah. Stebri postaje, ki nosijo ogromen strop, so bili pokriti z grbi savoj-ske in karadjorjevičeve dinastije. Grbi so se končevali v zavoje jugoslovanske in italijanske zastave. Vhod v dvorno čakalnico je bil ves zastrt z rožami in rdečimi nageljni. Ves peron je bil okrašen še s palmami in drugim zelenjem. Mussolini na kolodvoru Ob 21.30 je prišel na postajo armadni general Vielmani, ki je takoj pregledal častno četo. Na peronu so bili že državni podtajnik za mornarico admiral Cavagnari in druge ugledne osebnosti. Ob 21.35 je nastala na peronu splošna pozornost. Na peron je prišel Mussolini. Bil je v uniformi maršala milice. Ves svež in dobro razpoložen ljubeznivo pozdravlja vse navzoče, ki ga pozdravljajo z globokim spoštovanjem. Spremlja ga grof Ciano. Takoj nato je Duce pregledal Častno čelo in se nato vrnil v sredo odra, ves čas v spremstvu grofa Ciana. Grof Ciano med časnikarji Ker njegov prihod ni bil predviden, so bili vsi zelo presenečeni. Na sredi odra se je Duce pogovarjal z generalom Viciinanijem, grof Ciano pa je prišel k jugoslovanskim časnikarjem, ki so ga i najprisrčneje pozdravili in je nekatere takoj spoznal, ker se je z njimi videl že v Belgradu. Takoj jim je omenil naslednje: Jaz sem Vam že v Belgradu omenil, da je tisto bjlo le začetek. Naše prijateljstvo se poglahlju, napreduje in je zmeraj trdnejše. Naši časnikarji so mu nato omenili, kako prijetno presenečeni so zaradi tako prisrčnega in svečanega sprejema. Grof Ciano pa jim je odgovoril: Jaz sem zelo srefen, da je predsednik dr. Stojadinovič prišel v Rim. Ponavljam, zelo sem srečen. Med tem se levo od vhoda zbirajo člani našega poslaništva pri Kvirinalu. Med njimi so major Trajanov!?, svetnik Bcljanski, Seferovif in drugi. Ob njih so še naš poslanik pri Vatikanu s soprogo in s svetnikom Moscatellijem in mgr. Madjerccm, rektorjem zavoda sv. Ilieronima. Vsi gospodje so v slovesnih oblekah. Prisotni so poslaniki driav Balkanskega sporazuma in Male Zveze, italijanski diplomati in nato naši časnikarji. Na peronu je tudi princ Colona, ki je zastopnik najvišjega italijanskega plemstva in guverner Rima. Ob njem je nemški veleposlanik v Rimu von Ilassel, ki je bil poprej nemški poslanik v Belgradu, nadalje propagandni minister Alfieri, državni podtajnik v letalskem ministrstvu Valle, ki se je takoj pridružil Duceju in njegovemu spremstvu. Ob prihodu dr. Sio'adinoviča Točno ob 22. uri je posebni vlak pripeljal gospo in drja Stojadinoviča na rimsko postajo. Predsednika sta spremila naš poslanik v Rimu g. Boško Hristič, ki je šel predsedniku do meje nasproti in šef kabineta v zunanjem ministrstvu g. dr. Dragan Protir. Ko sprevodniki spuščajo stopnice vagona, stoji Mussolini osamljen sredi odra in čaka. Iz vagona je izstopil najprej minister Citadini, šef ceremoniala v italijanskem zunanjem ministrstvu, ki spremlja predsednika vlade že od meje. Nato je izstopil predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič ves nasmejan in vedrega lica. Prvi pozdrav z Ducejem je bil dolg. Prisrčno se rokujeta, Mussolini mu želi dobrodošlico, dr. Stojadinovič pa se zahvaljuje. Nato se je dr. Stojadinovič prijateljsko pozdravil z grofom Cianoni. Pozdrav je vesel in prisrčen. Duce pozdravlja nato gospo Sto-jndinovičevo. ki ji nudijo šopek orhidej. Nato pristopita dr. Stojadinovič in Duce k častni četi. Zaslišijo se povtjlja in vojaška godba začne igrati jugoslovansko državno himno. Nato sta dr. Stojadinovič in Duce obšla častno četo, nakar se obrneta proti izhodu, kjer se gospo Stojadinovičevi pridruži grof Ciano. Ob izhodu sprejema dr. Stojadinovič pozdrave tam zbranih diplomatov Malo zveze in Balkanskega sporazuma. Gospa Stojadinovičeva so pozdravlja z navzočimi damami. Medtem so razlegajo po postaji zadnji odmevi italijanske himne. Sprevod po mestu o po'noči Duce in grof Ciano vzameta dr. Stojadinoviča v sredo in skupaj pozdravljajo vsi trije nato še vse ostale odlienike. Ves čas so Duce živahno pogovarja z dr. Stojadinovičem. Vsi trije zapuščajo počasi peron, se podajo v dvorno čakalnico, ki je blizu izhona postaje. Skozi dvorno čakalnico se počasi pomikajo proti izhodu in brž. ko jih množica zunaj opazi, so dvigne val vzk I i kanja: »Živela Jugoslavija!. Živel Duce!« Gospej Spomenik Einanuela III., pred njim grob neznanega junaka, kjer je dr. Stojadinovič položil venec. silne obroče prebilo in v svojem zmagoslavju zopet veseleje zadihalo. Kdor se čuti dovolj močnega ali celo močnejšega, naj tekmuje z njim. Država pa naj bo nepristranska, za oba, kakor jo oba vzdržujeta; oba naj podpira, oba naj opazuje, obema naj bo sodnik, obema naj daje navodila, oba naj uči. To je demokracija, to je »popularizacijam telesne vzgoje in tudi popularizacija njenih sadov. Le po tej poti se bomo razvili v močno ljudstvo, ki je zmožno težkega življenjskega boja in ki se more z upanjem na zmago spustiti v tekmo. Dobro se namreč moramo zavedati, da naša mladina že skozi cele rodove živi po organizacijah; če tu ne bo imela prilike, če ji tu ne bo ob primernem priznanju omogočeno, da se udejstvuje in izkaže, se bo izkazovala v surovosti, v nedelj- skih pohajkovanjih in zapravljanju zdravja, časa in denarja, ker mladina nekaj pač mora početi. Kaj pa je za državo bolje, je pa dovolj znano in preizkušeno. Vemo, da je na čelo ministrstva za telesno vzgojo stopil mož, ki ima smisel za ljudsko, demokratično telovadilo in šport, zato upamo, da bomo tudi na tem polju z najbolj merodajne strani deležni vse opore, kakor smo bili deležni priznanja. Le če bo med telesno vzgojno oblastjo in med številnimi delavci na tem polju vladalo tako iskreno in domače razmerje, kakor se je pokazalo ob obisku g. ministra, bomo dosegli tisti ideal »telesa moč, duha krepost«, da bodo komisije na mednarodnih tekmovališčih bolj pogosteje kakor doslej nekaj let morale dati izobesiti našo zastavo in zaigrati našo himno. Rim. 6. dcccmbru Ko sla sc danes sestala predsednik vlade g. dr. Milim Stojadinovič in Mussolini, so bile prve besede, ki jih je rekel Mussolini predsedniku jugoslovanske vlade, da je odredil, da se izpuste na svobodo vsi politični jetniki iz Priinorja. ki so doslej še bili v kazni. Po vesteh italijanskih listov bo jutri obiskal predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič tudi Vatikan. Na današnjem obisku razstave, ki je sedaj v Rimu ob priliki 200(1 letnice rojstva cesarja Avgusta, si je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič s posebnim zanimanjem oglodal zgodovinsko spomenike, ki so se ohranili na ozemlju, ki sedaj pripada Jugoslaviji in katerih jo nnd 300 na razstavi, seveda v kopijah, in sicer jih je. največ iz okolice Celja in Ptuja. Beneška palača, kjer bodo potekali razgovori. Stojadinovičevi iz rope šo en šopek rdečih rož. Silno ganjena odzdravljatu gospa in gospod dr. Stojadinovič vsem navzočim. Sprevod je bil točno določen Duce se je ustavil ob dvorni čakalnici tako dolgo, da se jc razvil ves sprevod, šele tedaj se je usedel v svoj avtomobil, ko so jo vse spremstvo dr Stojadinoviča razvrstilo v avtomobilih. Vzklikanje jo naraslo, ko je sprevod zavil v ulico Nntionalo. Duce zadovoljno spremlja pozdrav rimskega prebivalstva predsedniku vlade prijateljsko državo. Komaj so je zaključil sprevod skozi meslo, so je z dotlej jasnega neba vlil dež. Ves dan jo bilo v Rimu lepo sončno vreme Ob 22.30 sta gospa in g. dr. Milan Stojadinovič žo bila v vili Madame, kjer bosta stanovala mod svojim bivanjem v Rimu. V grobrrci kraljev Dr. Stojadinovič jo v spremstvu jugoslovanskega poslanika pri Kvirinalu Boška Brističu, pomočnika šefa prolokola v italijanskem zunanjem ministrstvu grofa Citadini ja in svojega ožjega spremstva prišel dopoldne v kraljevski dvor in se vpisal v knjige. Nato jo odšel v Pan-teon, k jer jo slal v vrsti pohol ni batal jon z godbo in zaslnvo in k jer je čakala skupina častnikov z zastopniki vseli vrst orožja in milice. Ko je prišel dr. Stojadinovič, so ga pozdravili z vojaškimi častmi, godba pa je zaigrala jugoslovansko .italijansko in fašistično himno. Nato jc odšel v Pnntoon, kjer so je pomudil pred grobom kralja Kmanuela Viktorja II. in prod grobom kralja Umberta ter položil nn oba groba po on lovorjev voneo z jugoslovanskim trakom Dr Stojadinovič so jc nato vsipal v pantoonsko knjigo, nato so mu pa zopet izkazali vojaške časti, nakar je odšel s svojim spremstvom prod grob neznanega junaka, kamor je prispel ob 10.20. Tu je žo stal v vrsti gronadirski bataljon z zastavo in eodbo. Sprejeli so ga mestni profokt in general ter zastopnik poveljnika rimskega armadnoga zbora Ob prihodu so dr. Stojadinoviča pozdravili z. igranjem jugoslovanske narodno himne, itali janske in fašistično himno in s pesmijo s Piave. Nato je dr. Stojadinovič izkazal čast neznanemu junaku in položil nu njecov grob lovorjev venec z jugoslovanskim trak om. Ko jo dr. Stojadinovič odhajal od spomenika, mu je velika množica ljudi ki so je bila zbrala na nonoškem trgu. priredila tople manifestacijo. Z Beneškega trga jo dr .Stojadinovič odšel na Kapitol, dn so pokloni pred grobovi padlih borcev fašistične revolucijo in jc na njihovo grobove |>o!ožil lovorjev venec z jugoslovanskim trakom. Prvi razgovor z Mussolinirem Ko je zapustil Kapitol. jo s svojim spremstvom in z italijanskimi zastopniki odšel v palačo Chiggi, kjer jo nastanjeno italijansko zunanje ministrstvo Pred častnim vhodom ga jo čakal šef prolokola zunanjega ministrstva pooblaščeni minister Corlini. ki ga jc spremil do kabineta trrofa Ciana. Nekaj minut pred It sta dr. Stojadinovič in grof Ciano zapustila palačo Nadaljevanje na 2. strani Dunajskn vremenska napoved: Večinoma močno oblačno, nagnjenje k padavinam, podnevi okroj ničlo. Zagrebška vremenska napoved: Hladneje s padavinami Zcmunskn vremenska napoved. V vsej kraljevini bo prevladovala oblačnost z dežjem In pa tam. Snežilo bo v zahodnih predelih in drugod po gorah. Toplotu bo poskočila lin jugu, na severozahodu bo pa padla. (Nadaljevanje s t. strani) Chiggi in odšla v Beneško palačo, kjer ju je sprejel pred častnim vhodom šel protokola. Oddelek eruili srajc jc izkazal vojaške časti. Dr Stojudiuovič in grof Ciano sta sc z dvigalom odpeljala v prvo nadstropje in krenila čez orožno dvorano, dvorano f.ippija in Herkulovo dvorano ter prišla v dvorano Slappamoiulo, kjer je-Mus-solinijev kabinet. Ob 11 so se zučeli razgovori. Medtem se je spremstvo pomudilo v ostalih dvoranah in si ogledovalo umetniška dela. Razgovori med Mussolinijem in dr. Stojadinovičem v navzočnosti italijunskega zunanjega ministra Ciana so traiali 50 minut. Dr. Stojadinovič in grof Ciano sta prišla iz Mussolinijeve pisarne s smehom na obrazu. Pri italijanskem hraVu in cesar,u Abesiniie Malo pred poldnem jc dr. Stojadinovič odšel v spremstvu italijanskega poslanika v Belgradu ludelliju v kvirinalsko palačo. Pred vhodom jc slal v vrsti oddelek švicarske garde z zastavo in godbo. Dr. Stojadinoviča je sprejel pri vhodu na dvor šef ceremoniala. Takoj nato se je pripeljala ga Stojadinovičeva v spremstvu pomočnika šefa ceremoniala. Nato je šef ceremoniala grof Santelli peljal dr. Stojadinoviča h kralju in cesarju, go Stojadinovičevo pa h kraljici in cesarici. Dr. Stojadinovič je predstavil kralju in eesarju svoje spremstvo. Po avdienci je bilo kosilo na dvoru, ki so se ga udeležili kralj in cesar, kraljica in cesarica, princesa Marija Sa-vojska. dr. Stojadinovič s svojo gospo, Musso-lini, zunanji minister Ciano. državni podtajnik pri predsedstvu vlade Medici tle Vascello, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Bastini, jugoslovanski poslanik pri Kvirinalu z osebjem poslaništva, vojaški odposlanci, italijanski bel-grajski poslanik Indelli in člani civilnega in vojaškega doma kral ja in cesarja, dvorne dame kraljice iri cesarice in višje uradništvo italijanskega zunanjega ministrstva. Slavnostna večerja v palači nekdanjega avsiro-ogrskega poslan šiva Rim, 6. dec. AA. Nocoj ie duce priredil slavnostno večerjo na čast predsedniku ministrskega svela in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviai. Večerja se je vršila v eiaroslavni Beneški palači. Beneška palača ima bogato zgodovino. Sega nazaj v dobo okoli leta 1490. Za njeno gradnjo je posebno zaslužen kardinal Pietro Barbo, poznejši papež Pij I., arhitektonske načrte je pa izdelal Leon Batista Alberti. Njeno zidanje je vodil Juli-jan. Spada med iiajmonunientalneje evrop. zgradbe 15. stoletja. V teku časa je prišla v roke takratne beneške republike in so v njej dolgo rezidirali beneški poslaniki v Rimu. Ko je general Bonaparte leta 1797 z eno samo potezo peresa napravil konec beneški republiki, je Beneška palača postala sedež avstrijskega poslaništva in je to ostala do leta 1915, ko je poslala last italijanske države. V tem blestečem zgodovinskem okviru jc potekala slavnostna večerja, ki jo je priredil predsednik italijanske vlade na čast predsedniku jugo slovanske vlade in zun. ministru dr. Stojadinoviču. Pozdravni govor Mussolsnija: Sredi banketa je Mussolini nazdravil svojemu visokemu g06tu 6 temi toplimi besedami: »Ekscelenca! ilzreduo vesel sem, da Vam morem izreči v Rimu svojo aajprisrčnejšo dobro došlico in dobrodošlico italijanskega naroda. Skoraj osem mesecev je že, odkar ste pozdravili v svoji lepi prestolnici sklenitev jugoslovansko-italijanske pogodbe. Pri tej priložnosti ste izrekli prepričanje, da bodo ti že obstoječi pogoji služili bodočemu razvoju našega razmerja. Od tistega časa se je na obeh straneh mogla že nekajkrat ugotoviti trdna volja, da gremo lojalno po tej poti prijateljstva, jasno in odkrito, ker izvira to prijateljstvo že iz zemljepisnega položaja naših držav Stalin Grozni.. Varšava. 6. decembra. Divjanje diktatorja Stalina je doseglo tako stopnjo, da mnogi mislijo, da je strahovlada tega človeka dosegla svoj višek, o čemer pa večiiia dvomi. Nasprotno, ljudstvo je mnenja, da se bo nasilje Georgijca Stalina ne samo nadaljevalo, ampak še podvojilo, dokler ne bo prišlo do strahovitega konca. Neusmiljena »čistka* diplomatičnega zbora Sovjetske Rusije je vsemu uradništvu zunanjega ministrstva po vsem svetu pognala strah v kosti, zakaj prav nihče izmed zastopnikov in uradnikov ruskega zunanjega resora ui varen pred rabljevo roko. Nekateri, ki so bili poklicani v Moskvo, se se odzvali pozivu, ker vedo, da bi v nasprotnem primeru trpele njihove družine, toda precej jih je, ki so raje odložili svoja mesta, kakor da bi šli v levje žrelo. Med njimi je tndi Aleksander Barmin, upravnik poslov v Atenah, ki je odpotoval v Pariz in se tam nastanil. Odtod je poslal v Moskvo komisiji, ki ima nalogo, da zaslišuje odpoklicane diplomate, poziv, ki ga je obenem priobčil v več francoskih listih. V tem po-siv u dolži Stalina, da postopa huje, kakor so postopali najbolj krvoločni ruski carji in roti preisko-catne sodnike, naj se dajo voditi od čuta pravičnosti in naj nc obsodijo nedolžnih, ki niso zagrešili ničesar drugega, kakor da to vestno storili srojo dolžnost. Stalin pa se hoče nad njimi maščevati, kakor da bi bili oni odgovorni za neuspehe njegove zunanje politike Kar se tiče komisarja zunanjih zadev Litvi-nova, ga Stalin močno sovraži, se pa še ni odločil. da bi ga spravil s sveta, ker mu je njegova okolica svetovala, naj se ne prenagli, ker Rusija Litvinova še nekaj časa potrebuje z ozirom na to, da bi bil v sedanjem momentu težko kdo drugi kos sedanjemu kritičnemu zunanjemu položaju. Gotovo pa je, da bo tudi Litvinov čez nekaj mesecev »likvidiram■. Vsega skupaj je do sedaj aretiranih 150 nradnikov zunanjega komisariata. Vrhovni šef GPU Ježov in njen moskovski načelnik Redens pridno zapirata vsak dan druge nesrečnike iz tega resora. Obtožba, ki so jo proti njim formirali, je, da so bili udeleženi pri široki zaroti, ki da je imela namen likvidirati Stalina in njegovo najbližjo okolico. Stalin tako malo zaupa ruskim ljudem, da je sedaj poveril stražo v Kremlju samim georgijskim gorcem iz svojega rojstnega okraja, od katerih mnogi ne znajo niti besedice ruski. Ti vojaki ne. pustijo v Kremelj nikogar, ki nima prav posebnega dovoljenja, ki je bilo tn dni izdano za vstop v Kremelj. Stalin pa divja tudi po vseh drugih panogah državne in vojaške uprave. Največ senzacij jo vzbudila aretacija komunistke Zemljacke, podpredr sednice nadzornega odbora Sovnarkoma. Zemljacka je bila dozdaj ena najbolj uglednih oseb sovjetskega režima in je zato njena aretacija vzbudila tem večjo pozornost, ker ni bilo objavljeno, zakaj so jo prav za prav zaprli. Zemljacka spada med skvo, ki ne zdravijo samo Stalina, ampak tudi vodilni' osebe njegove okolice. Novembra meseca so ti specialisti zdravili okoli 100 oseb. ki se nahajajo na odličnih upravnih mestih v Kremlju. Pravijo, da so dnevi vsakega višjega sovjetskega uraduika šteti, kadar doseže 40. leto starosti. Vzrok temu ni samo prenapeto delo, ampak tudi vedni strah pred. rabljem ali pa pred drportarijo v Sibirijo. V Rusiji pa vlada sedaj tudi huda draginja, zlasti na Daljnem vzhodu, kjer vse požre pripravljenost armade Vlada je zaprla celo vrsto prekup-cev zlasti v Vladivostoku in Habarovsku, kjer občutno primanjkuje vse vrste blaga. Draginja je na Daljnem vzhodu tako huda, da je uvedel režim v vaseh aprovizacijo in racionalizacijo kruha, kakor v vojnem času Največ skrbi pa prizadeva slabo funkcioniranje sibirske magistrale. kjer na stotine vagonov zastaja na raznih postajali, ker lokomotiv občutno manjka Tudi produkcija premoga je zelo padla. Vzrok je nemarnost in delnnevoljuost rudarjev, ki so v hudem gmotnem položaju. Tudi ribištvo propada, režim pa pridno strelja funkcionarje in delavce, katere dolži sabotaže. Pollarnoje — novo oporišče sovjetske mornarice Dopisnik 3Daily Heralda« poroča iz Kopen-hagna, da Sovjetska Rusija dela velike priprave za premestitev svojega pomorskega oporišča iz Baltskega morja na obalo Arktičnega morja. Za novo pomorsko oporišče je Sovjetska Rusija izbrala mesto Poljarnoje blizu Murmauska. Trenutno je zaposlenih v Poljarnem 100.000 delavcev. Sovjetska Rusija se je odločila za to pomorsko oporišče zaradi tega, ker je morje v tem delu mnogo bolj zaledenelo, kakor Baltsko morje, poleg tega pa bi imela ruska mornarica možnost hitrejšega gibanja, ker jc izhod iz Baltskega morja v rokali Nemčije. one čekiste, ki so se odlikovali že za Ljeninovega . pumzuu icimu jircuuuou m. m ..ivSo, režima in se z-ito njena aretacija smatra kot znak, | prečiti izgube dveh kmetov. Partija je bila po 40 Delbos na Poljskem Varšava, 6. decembra, c. Francoski zunanji minister je zvečer ob 17.55 odpotoval v Krakov. Potuje v Beekovem salonskem vagonu obenem z Beckoin, ki bo v svojem vagonu priredil tudi večerjo šele po teb zadnjih razgovorih bo objavljeno uradno poročilo o Delbosovih razgovorih na Poljskem in sicer najbrž ponoči ob 23.44 na postaji v Krakovu. Šah Haag, 6. dec. b. V soboto zvečer se je pričela 25. partija med Aljehinom in dr. Euwejem. Euwe je zopet otvoril damski gambit, Aljehin pa se je branil z Niemcevičevo indijsko obrambo in jc razvil izredno močno igro, tako, da je imel že po 10 potezah veliko prednost. Dr. Euwe ni mogel pre- drt hoče Stalin izvesti rčistko* tudi med starimi (ekisti. Razen Zemljacke pa je dni Stalin aretirati tudi Juravljeva, predsednika Sovnarkoma Bele Rusije, Bulaševa, preds. baškirskega Sovnarkoma, Šarabina, predsednika jakutskega Sovnarkoma, Bušjajeva, predsednika karelskega Sovnarkoma, in Samedina, predsednika krimskega Sovnarkoma. Zaprli pa so tudi predsednika izvršilnega odbora sovjetov kalmiške republike Pjurivija, njegovega kolego iz burjatsko-mongolske republike Deršijeva, nredsednika izvršilnega odbora dagestanskih sovjetov Dalgarjn, njegovega kolego v krimski sovjetski upravi TaSkn in Kumumbetova, predsednika izvršilnega odbora kazakistanske republike. Hudo čisti-. Stalin tudi v komisariatu težke industrije, kjer so na ukaz šefa Kaganoviča do sedaj zaprli 56 uradnikov, čeprav sc Kaganovič sam nalmja pod najnstrejšo kontrolo, ker tudi njemu iv Molotovu Stalin nič več tako vn zaupa, kakor prej. Zaprta je tudi komisarka financ Rarbara Jakovljeva, Ker so prišli na sled ogro nnim defravdacijam v tem komisariatu in so poleg voditeljice zaprli tudi veliko število uradnikov. V Vladivostoku se je začel velik proces proti Zemskovu, načelniku političnega oddelka generalnega štaba ruskega daljnovzhodnega brodovja, pro i Okunovu. članu vojnega sveta lega brodovja, pro i Zadunovu, tajniku stranke v Poamurju, in proti Arnanu. tajniku komsomola tega okraja, in sicer zarali zarote zopt.r obstoječi režim. Proces se vrsi ta zaprtimi vratmi in je splošno prepričanje, da bodo obtoženci ustreljeni. Zanimiva je tudi konstatacija, da je ogromno število zlasti višjih sovjetskih funkcionarjev hudo bolnih predvsem za težkimi živčnimi boleznimi. Zelo pogosta so potovanja dunajskih specialistov v Afo- potezah prekinjena. Aljehin povsem gotovo računa z zmago. S tem je Aljehin postni zopet svetovni šahovski prvak in 60 nekateri šahisti zelo iznena-deni, da se dr. Euwo ni vdal, temveč je igral naprej. Vprašanja na angleškega zunanjega ministra London, 6. decembra, c. Danes se je v spodnji zbornici razvila debata o dogodkih v Sanghaju ob priliki zadnjega japonskega pohoda skozi mesto. Nekaj poslancev je vprašalo Edena o stališču au-gleške vlade k temu vprašanju. Eden je odgovoril, da je angleški veleposlanik v Tokiu takoj po zunnujem ministrstvu opozoril japonsko vlado, da bo Anglija japonski pohod skozi angleško koncesijo smatrala za izzivanje in bo zato odklonila sleherno odgovornost za morebitne spopade. Eden je dodal, da je vlada na svoji seji popolnoma odobrila ta korak svojega veleposlanika v Tokiu Nekaj poslancev je nato Edenn vprašalo za podrobnosti o Atleejevem potovanju v Španijo. Eden je rekel da so se člani odposlanstva obvezali, da bodo v vsem spoštovali politiko nevme-šavnnja angleške vlade. Vendar pa prosi Eden, da naj angleškn odposlanstva ne odhajajo samo v en del Španije, ampak naj gredo k obema strankama in se tako pouče o stvarnem položaju na obeli straneh. V zvezi z reorganizacijo britanske vojske napovedujejo listi, da bo Anglija podvojila svoj vojni proralvn za prihodnje leto. Listi poudarjajo, da bo to največja rrjormaoia angleške armade v njeni zgodovini. in ker imamo mnogo skupnih interesov. To pr i jateljstvo ne more in ne sme pri nikomur zbuditi ii i t i sence suina. ker jc prežeto z vzvišenim ciljem, mjru. V okviru lega prijateljstva se more vsak splošen in poseben problem proučiti v duhu kar najprisrčnejšega sodelovanja med našima dvema sosednjima državama, ki sta prežeti z najlepšim spoštovanjem vzajemnih pravic iu spošto vanja do pravic drugih. Gospod predsednik! Krepko moram naglasiti. da pomeni italijansko-jugoslovanski pakt enega izmed najtrdnejših neposrednih prispevkov za uspešno konsolidacijo miru v današnji dobi Evrope. S temi čustvi pozdravljam v Vaši ckseelenci > urnega in krepkega izvršitelja volje velikega kralia. viteza in zedinitelja jugoslovanske domovine, ki je postavil temelje velike bodočnosti prijateljske jugoslovanske države. Dvigam čašo na čast Nj. Vel. kralju Petru H., v slavo Nj. kr. Vis. knezu namestniku in visokemu iianiestnišlvu. želeč napredek jugoslovanskemu narodu, in pijem na osebno srečo vaše ekscelenee in vaše drago soproge.< Odgovor dr. Stojadinoviča Na to prisrčno zdravico je predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič odgovoril s temile besedami: »Kkseele.nca! Čast mi je zahvaliti se vam za prisrčne besede. ki jih je Vaša ekscelenca izrekla preko mene moji domovini in mojemu narodu. Prav tako smatram za svojo prijetno dolžnost, da se Vaši eksrelenei kar uajtopleje zahvalim za sijajen sprejem, s katerim ste me počastili in v katerem vidim nov dokaz prijateljskih zvez ined našima dvema sosednjima narodoma. Danes ni prvič, da odgovoren državnik naših držav skuša z neposrednim stikom nstvariti in za-jamčiti potrebne pogoje ia plodonosno medsebojno sodelovanje. Moj sedanji obisk v prestolnici Italije mi jo dal priložnost občudorati veliki napredek vaše države v vseh smereh pod rnodro in genialno upravo Vaše ekscelenee. Obenem mi ta obisk daje priložnost obnoviti prijetne spomine na slovesni dan, ko sem imel rast podpisati z njegovo eksce-Icneo. svojim drngim prijateljem grofom Ciaooni. zunanjim ministrom kraljevino Italije, sporazum med našima državama. Pri podpisu inarčevega sporazuma smo mogli z zadovoljstvom ugotoviti, da obstoje za prijateljstvo med obema državama Tsi naravni pogoji za iskreno, trajno in prijateljsko sodelovanje. To sodelovanje predstavlja, kakor ste tudi Vi izvolili malo prej reči, dejanski prispevek za konsolidacijo miru v Evropi. To. kar so zahtevali naravni položaj naših držav, dobra volja naših narodov, in pravilno pojmovanje obojih interesov, so je ustvarilo samo v korist obeh naših držav in v veselje vseh iskrenih prijateljev miru. Ko vam danes vTačam obisk, s katerim nas je počastil zunanji minister kraljevino Italije, doživljam tudi to veliko zadovoljstvo, da sem mogel stopiti v oseben stik z Vašo ekscelenco in pri tej priložnosti ponovno ugotoviti vso vrednost in koristnost politike, temelječe na našem paktu iz meseca marca t. I. Ta politika, temelječa na varni osnovi, jc v skladu i veliko in miroljubno vodilno idejo našega pokojnega viteškega kralja Zedinitelja. S temi čustvi dvignem čašo na čast in slavo vladavini Nj. Vel. kralja in imperatorja Viktorja Emanuela III.. za napredek italijanskega naroda in za osebno srečo in zdravje Vaše ekscelence.« Načrt nadaVnjega bivanja O nadaljnjem programu dr. Stojadinoviče-voga obiska v Italiji so se izvedele tele podrobnosti: Jutri, v torek, ob osmih zjutraj se odpelje dr. Stojadinovič iz vile Madame na ogled letalskega mesta Guidonio, kjer bo prisostvoval vajam italijanskih pilotov. Ob U se dr Stojadinovič vrne v vilo Madume. Ob 15 bo predsednik jugoslovanske vlade prisostvoval vajam fašističnih mladinskih organizacij na Mussoliuijevem forumu. Ob 21 priredi grof Ciano gala-večerjo na čast predsedniku jugoslovanske vlade v Častniškim domu. V sredo 8. decembra ob devetih dopoldne se dr. Stojadinovič odpelje na ogled mesta Lit-torio. Ob 11.15 se odpelje, da si ogleda uovo mesto Pompilio, ob 12.50 pa pojde v novo mesto Sabaudo, kjer bo svečano kosilo. Ob 14.50 se odpelje iz Sabaude v novo mesto Apulio in od tam nazaj v Rim. Popoldne bo prosto. Zvečer ob 20.50 priredi jugoslovanski poslanik pri Kvirinalu Boško Hristič na našem poslaništvu slavnostno večerjo 110 čast dr. Stojadinoviču in njegovemu spremstvu. Ob 22.30 se vrne dr Stojadinovič v vilo Madame. Od ondod se pa ob 0.10 odpelje v Milan. V četrtek 9. decembra prispe dr. Stojndi-novič dopoldne ob 0.45 v Milan. Po pozdravu nn postaji bo sprevod po mestu: prvi voz rlr. Stojadinovič, grof Ciano in milanski prefekt Mar-zano; drugi voz ga. Stojadinovičevo in Alfieri-jeva; tretji voz ga Ilrističeva, šef Marzano in minister Alfieri; četrti voz poslanik Hristič, šel' italijanskega protokola in federalni tajnik fa-šističn estranke: peti voz dr. Proti?, šef kabineta zunanjega ministrstva, milanski župan Citadini; šesti voz jugoslovanski generalni konzul v Milanu Nenadovič. g. Rasič in grof Revedin. Ob 10.40 si t>o predsednik jugoslovanske vlade oglodal veliko tovarno Alfa Romeo, ob 11 veliko tovarno Pirelli, ob lt.40 pn veliko tovarno Ca-proni in letališče Lillate. Ob 13.20 priredi zunanji minister grof Ciano slavnostno kosilo i vladni palači. Ob 16.16 si bo dr Stojadinovič ogledni tovarno umetne svile Snio, ob 16 30 drugo tovarno umetne svile Acno, ob 18.50 tovarno tule, nato pa se vrne v hotel Cuvour. Ob 20.30 priredi grof Ciano v hotelu Continentulu slavnostno večerjo jugoslovanskim gostom na čast. Ob 22 bo svei-nnn predstava v Scali: izvajali bodo Pnecinijevo opero >Bolieme«. V petek tO .decembra nc bo uradnih obiskov. Ob 12.10 se bo dr. Stojadinovič s svojim spremstvom odpeljal iz Milana. * Pori:, 6. decembra, b. Nepričakovani ponovni obisk belgijskega kralja Leopolda v Londonu je v pariških krogih povzročil pravo senzacijo. Politični krogi so prepričan', da je ta pot v zvezi h ponovno ženit v i jo kralja. Pred njim j. njegov brat princ Hiarles. odpotoval včeraj Odhod papešbega nuncija Zagreb, 6. dec. m. Nj. Kininenca kardinal Her-inenegild Pelegrinetti je odpotoval danes zjutraj ob 6.50. Na železniško postajo so ga spremili za grebški nadškof - koadiutor dr. Stepiiiac, splitski škof Pusič, križevski škof dr. Njarndy in drugi visoki cerkveni dostojanstveniki. V Ljubljano so ga spremili njegov tajnik msgr. Bertolli, belgrajski nadškof dr. Ujčie iu skopljanski škof dr. Gnidovec. Do Rakeka pa se je peljal z njim ljubljanski šikof dr. Rozman. Poštni minrster v Zagrebu Zagreb. 6. dec". m. Davi 6e je pripeljal v Zagreb poštni minister Čvrkič. Dopoldne si je ogledal poštne urade, potem pa je obiskal prostore JRZ, kjer je imel obširen govor o političnem položaju. Ob 8.30 zvečer je obiskal prostore mladine IRZ. Jutri zjutraj 6i bo ogledal še ostale urade, ki spadajo v njegov resor. Odlihovanfa Belgrad, 6. decembra, m. odlikovani so: z redom sv. Save IV. stopnje: dr. Arnoa Šraj, ban. svetnik banske uprave dravske banovine, dr Horbert Kartin, okr. načelnik v Šmarju; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje: Jakob Tovornik iu dr. Vladimir Kukman, ban. tajnika na banski upravi v Ljubljani; z redom sv. Save V. stopnje: dr Josip Ko« vačič, bauski tajnik banske uprave v Ljubljani, Hrvoje Maister, banovinski pristav banske uprave v_ Ljubljani, Franc Petričič, policijski komi« sar železniškega obmejnega komisariata na Rakeku, Anton Rusjan, policijski uadstražnik pri upravi policije v Ljubljani, Janez Urban, posestnik in mesar iz Zaloga pri Golniku; z zlato kolajno za državljanske zasluge: Josip žitnik, banovinski upravni uradnik pri banski upravi v Ljubljani, Simon Hlebec, policijski stražnik pri upravi policije v Ljubljani, Ivan Pucibar, policijski stražnik pri upravi policije v Ljubljani, Terezija Podsenšek, občinska delo vod kin jn iz Razbora, Julijana Lepe j iz Maribora. Franc Cerer. služite!j banske uprave y Ljubljuni; s srebrno kolajno za državljanske zasluge: Anton Junc, Ivan Breznik, Jože Vrečar, policijski stražniki v Ljubljani. Nova „Glavna zadružna zveza* Belgrad, 6. dec. AA. Nova glavna zadružna zveza, ustanovljena 3. decembra po nekaterih zadružnih organizacijah, je izvolila na ustanovnem občnem zboru za predsednika notranjega ministra dr. Antona Korošca, za podpredsednika pa ministra za socialno politiko Dragiša Cvetkovica. Glede na to sta predsednik Glavne zadružne zveze dr. Anton Korošec in minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič poslala tole pismo: »Upravnemu odboru Glavne zadružne zveze, ustanovljene 3. decembra 1937. Belgrad. — Čast nama je sporočiti vam, da ne moreva sprejeti članstva v upravnem odboru in predsedstvu nove Glavne zadružne zvaze. Prosiva vas. da sprejmete to na znanje in ravnate uadalje v smislu zakona.« Belgrad, 6 decembra 1937. Z zadružnim pozdravom dr. Anton Korošec, notranji minister Dragiša Cvetkovič, minister za socialno politiko'. V pijanosti se je izdal Belgrad, 6. decembra, m. Iz Prištine poročajo, da je Stanislav Veljauin v pijanosti povedal, da jo morilec poslanca Bogdaua Miliučičn, ki je bil lani ubit iz zasede. Veljanin je po aretaciji tudi oblastem izjavil, da je v resnici on sam morilec umorjenega poslancu. Pred uredbo o samoupravnih hranilnicah Belgrad, 6. dec. m. Semkaj je dospela deputa-cija slovenskih samoupravnih hranilnic V depu-taciji 6ta iz Slovenije dr. Kamušič, predsednik Mesfiie hranilnice ljubljanske, in dr. Murko, tajnik zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani. Zastopnika slovenskih samoupravnih hranilnic bosta v trgovinskem ministrstvu sodelovala pri dokončni redakciji uredbe o samoupravnih hranilnicah. Ob tej priliki bosta zahtevala, da ee upoštevajo vsi predlogi slovenskih hranilnic, da 6e vrne hra-i Milnicam pupilni denar in da se jim omogoči nadaljnje poslovanje v povečanem obsegu. Za ureditev plačilnega prometa z Italijo Belgrad, 6. dec. m. Z jutranjim brzim vlakom je dospelo italijansko trgovinsko odposlanstvo, ki bo te dni pretresalo v trgovinskem ministrstvu vprašanje reguliranja plačil, prometa obeh držav. Pred kratkim so 6e pričela pogajanja glede rešitve plačilnega prometa, kakor to zahtevajo interesi obeh držav. Zato bo predmet razgovorov stari blokirani saldo, ki znaša 437 milijonov lir, in uovi saldo v približno isti višini. Obe deputaciji bosta na seji skušali najti način za likvidacijo obeh saldov in ureditev plačilnega prometa za bodoče. Sestanek voditeljev ZO Belgrad, 6 decembra, m. Zastopnika bivše SDK dr Jura j Šutej in Večeslav Vilder sta se po včerajšnjih dveh sestankih z voditelji srbijanske združene opozicije ua Davidovičevem in Jovano-vičevem stanovanju danes popoldne spet sestala na stanovanju Miše TrifunoriČa. Po nocojšnjem se-stanl