Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 17. septembra 1936 Štev. 212. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 I Tel. urcdn. 2440, uprave 2455 Izbaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejemau v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 dtzaue tmskega $taka ew* pesft&ektda &adež&vm$c % tfida antante DUNAJ, 17. septembra.V tukajšniih političnih krogih se zatrjuje, da se je na triurni konferenci med Mussolinijem, grofom.Cianom in dr. Schmidtom, pod tajnikom v avstrijskem zunanjem mi nistrstvu obravnavalo tudi vprašanje o reorganizaciji Podonavja z ozirom na sklepe Male antante v Bratislavi. Sklenilo se je, da se diplomati držav rimskega pakta čimpreje sestanejo, da za-j vzamejo svoje stališče napram načrtu Male antante. Tukajšnja »Reichspost« ■ doznava, da bodo države rimskega sporazuma sprejele poziv Male antante h ■ gospodarskemu sodelovanju in da se bodo v najkrajšem času pričela pogaja-1 nja. V tukajšniih krogih je zbudila posebno pozornost zamisel dr. Beneša o ustanovitvi novega skupnega gospodarskega zavoda Male antante, ki naj bi se imenoval »Alliance economique d’Europe Central«. Sedež tega zavoda bi bil v Pragi, podružnici pa bi bili v Bukarešti in Beogradu. Namen tega zavoda je, zajamčiti čehoslovaški industriji prednost pred prodorom nemške industrij? na Balkanu. Uonden finska wski\ska umskega snmmuM RIM, 17. septembra. Prihod dunajskega državnega tajnika v zunanjem ministrstvu dr. Schmidta v Rim se v diplomatskih krogih komentira v tem smislu, da Ima dr. Schmidt resno in važno misijo, ki naj potolaži dunajsko razočaranje nad avstrijsko nemškim sporazumom. V diplomatičnih krogih se vprašujejo, ali bo Mussolini v Berlinu interveniral, ali pa bo Dunaj najavil popolni fiasko avstrijsko nemškega pakta. Na Dunaju so že po komaj dveh mesecih razočarani radi izvajanja nemško avstrijskega sporazuma od 11. Julija, Bilanca je takšna, da je Avstrija samo izpolnjevala sprejete obveznosti, dočim so se razblinila vsa upanja, ki so se stavila na nemško izpolnjevanje prevzetih obveznosti. Napovedani dotok nemških turistov v Avstrijo je izostal in je razdeljevanje potnih deviz nemškim državljanom sila omejeno. Pri gospodarskih pogajanjih z Nemčijo je Avstrija zelo slabo odrezala In se v Berlinu sabotirajo celo te pičle pridobitve navedenih gospodarskih pogajanj. Še večja pa so politična razočaranja, ker so postali avstrijski hitlerjevci še radikalnejši kakor preje, dočim so v Avstriji upali, da se bo hitlerjevska akcija po namigu iz Berlina vsaj ublažila, če ne popolnoma ustavila. Kakor Poljska, tako doživlja tudi Avstrija svoje razočaranje nad hitlerjevsko Nemčijo. DnfiA llbitonuil*&biu* i UAAAtnuli U*aA iiiftSSK&ftUnA ife ffiggMgjttg BEOGRAD, 17. septembra. Nedavno se je z naše strani sprožil predlog,, da bi se ponovno sestala komisija, ki naj reši nekatera vprašanja v pogledu; trgovinskih odnošajev med nami in Nemčijo. Doslej ni prispel v tem oziru iz. Nemčije nikakšen odgovor, vendar se pričakuje, da se bodo pričela trgovinska j pogajanja med nami in Nemčijo sredi oktobra. Ni pa še določeno, ali se bodo pogajanja vršila v Beogradu ali Berlinu. U at* o i* *hn unaltiuAuto i&GtAtiti figflŽŽft PARIZ, 17. septembra. Državni podtajnik pri predsedstvu vlade Dor-mois je sporočil zastopnikom časopisja, da se je vlada odločila, da uvede kazensko postopanje proti lastnikom tvornic orožja Schneider & Creuzot in proti industrijcu Brunu Valettu radi dobavljanja slabega vojnega materiala za državno brambo. Razen tega se je izvršila proti navedeni tvornicj orožja prijava radi nedopustne proizvodnje orožja, Po izvršeni nacionalizaciji vojne In-dustrije sme namreč vsaka tvornica izdelovati orožje samo z dovoljenjem vlade. Mesmslui ttekfotiia ifutk v ženeva f LONDON, 17. septembra. Reuter poroča: Abesinsko poslaništvo je sporočilo, da bo abesinska delegacija odpotovala v Ženevo v soboto. Delegacijo tvorijo abesinski poslanik v Londonu Martin, predsednik vrhovnega sodišča v Addis Abebi Taezas in prof. Gaston Jeze. Amtiiua Mt&ega fuuafooda pet Qi&tatoatiu SPLIT, 17. septembra. Naš parobrod »Sud« je doživel te dnj v bližini Gibraltarja tjialo avanturo. Ko je vozil mimo Gibraltarja, se mu je približala španska vojna ladja, kateri je »Sud« moral slediti. Ko je napočila zora, pa je pOyeljnlk španske vojne ladje videl jugoslovensko zastavo, nakar je prišel k poveljniku »Suda« in se oprostil, češ da gre za pomoto. Španska trgovska mornarje^ ipia napi reč tudi parobrod, ki se naziva »Sud« in ki je prešel na vstaškp str^n, Radi tega je poveljnik španske vojne ladje menil, da je to španski parobrod »Sud«. ilažne vesti OB RAKVI SVETOZARJA PRIBIČE-VIČA. Smrt Svetozarja Pribičeviča je napravila v vsej naši javnosti globok vtis. Vsi jugoslovenski listi posvečajo pokojniku cele kolone, v katerih se naglašajo zasluge pokojnega državnika za Jugoslavijo ter njegovo tragiko. Zaenkrat še ni odločeno, ali ga bodo pokopali v Pragi, ali pa v Glavičanih poleg pokojnikovega očeta. Vodstvo KDK je napravilo vse potrebne sklepe r^di pietetne počastitve pokojnega Svetozarja Pribičeviča. 1Jribiče vičeva vdova se je v spremstvu dr. Pernarja in Večeslava Vjlderja odpeljala z letalom v Prago. Med drugim je poslal sožalno brzojavko pokojnikovi soprogi predsednik tuk. JČL dr. V. Kukovec, t ALEKSANDER ZAIMIS. V nekem dunajskem sanatoriju je umrl v 79. letu svoje dobe bivši predsednik grške republike Zaitnis. Njegovo truplo bodo pokopali v Atenah. Bil je umerjen politik, ki je slovel radi svoje redkobesednosti. Predsednik republike je bil do leta 1935, ko je Kondilis postal regent. Za Kondilisom, Venizelosom, Tsaldavi-som in Demerzisom je v kratkem presledku omahnil zadnji markantni predstavnik polpretekle grške politike. STATISTIKA O UČITELJSKIH PREMESTITVAM. Kakor poroča beograjska »Politika? je bilo pretekli teden skupno premeščenih 628 učiteljev in učiteljic. Največ premestitev je bilo v dravski banovini, f MAGLAJLIČ IBRAHIM. V Banjaluki je umrl bivši vrhovni poglavar islamske cefkve v Jugoslaviji reis ul ulema Ibrahim Maglajilič v starosti 75 let. BIVŠI AVSTRIJSKI KANCELAlR IZVRŠIL SAMOMOR. Včeraj je umrl na Dunaju bivši avstrijski zvezni kaucelar dr. Karel Buresch, pristaš avstrijske klerikalne stranke. Dr. Buresch se je v smislu informacij radi pfefe Bosel zastrupil z veronalom. DEMANTI. Italijanski generalni konzulat v Ljubljani je razglasil sledeči demanti: Vest, ki jo je razširila agencija »United Press«, v kateri se trdi, da je bila odkrita v iui-liji organizacija komunistov, v kateri so bili tudi člani fašistične stranke, je popolnoma izmišljena.« DON IVANIŠEVIČ SVARf. V šibeniški »Tribuni« objavlja senator Don Fran Ivaniševič oster protest proti temu, da se ponekod prirejo strankarske mačkovške manifestacije skupno s cerkvenimi svečanostmi. Don Ivaniševič piše: »To je prava profanacija verskih in narodnih svetinj. Na drugi strani pa opažamo, da katoliška duhovščina mlade generacije, ki je neposredno povezana z življenjem na kmetih, večkrat spušča v svoji naivnosti ali strankarski zagrizenosti iz vida te simptome in naseda sličnim agitacijam, ki lahko nekega dne »Ne daj Bog!« porode nemile dogodke, slične onim v Španskem. Kar kdo seje, to bo tudi žel!« Odmevi Odmevi niirnberškega kongresa v Londonu niso nič kaj ugodni za Nemčijo. V splošnem je navedeni hitlerjevski kongres povzročil precejšnje vznemirjenje. »Times« pišejo na primer, da se Nemčija zelo moti, če misli, da bi bila Anglija pripravljena pomagati, da se uniči glava komunizma, da na ta način pripomore fašizmu do gospodstva v Evropi. »Dai-ly Telegrapli« pa je odkrito izprašal Hitlerjevo vest, češ da nikakor ne morejo mirovna zatrdila na numberškem kongresu pomiriti onih, ki zahtevajo cjo-kaze za mirovne namene in dobro voljo. Nasprotja, ki so zevala v Hitlerjevem govoru, se ne smejo tolmačiti preveč tragično, zato pa radi tega nikakor ne obstoja potreba, da se te neskladnosti podčrtajo. * Odmevi ruskih manevrov, V nekem razgovoru z zastopniki časopisja je izjavil čehoslovaški general Luža, ki je prisostvoval nedavnim manevrom v Beli Rusiji, da se more označiti izvežbanost čet, ki so se udeležile manevrov, kot odlična. Vse vrste orožja so izkazale najvišjo spretnost v akciji in manevriranju. Kar se tiče taktike oklopnih skupin tankov, so le-ti utrli vojaški misli novo pot. Rdeča armada poseduje to, kar se smatra v vsaki vojski kot najdragocenejše: odlične kadre. Je opremljena z najmodernejšimi tehničnimi vojnimi sredstvi. V tem oziru je po mojem mnenju prva vojska na svetu. Trenutno ni nobena vojska, ki bi se glede tehnične opreme lahko primerjala z rdečo vojsko. Mogočen vtis je napravil na mene pristanek vojnih oddelkov iz letal (zračnj dessant). Pokazal je visoki moralični nivo in hrabrost rdeče vojske. Lahko se reče, da je trenutno samo rdeča armada v stanju, da izvaja operacije ob sodelovanju zračnih dessan-tov v večjem obsegu. Ženevski odmevi. V krogih Društva narodov se opaža velika zaskrbljenost radi neverjetno ostrili napadov nemških narodno-socialističnih voditeljev proti sovjetski Rusiji, ker se pravzaprav lic ve, kaj je napotilo Nemčijo k takšnim izpadom proti sovjetski Rusjji. Takšni napadi niso običajni niti za čas;* vojne, ko so strasti do viška vznemirjene, Mnogi mislijo, da so povjnps notranje politične prilike Nemčije, ker je jasno, da ni bil narodno socialistični režim navzlic vsem sredstvom doslej v stanju, da uniči tistih 13 milijonoy marksističnih glasov, ki so jih dobili ob priliki zadnjih volitev v Nemčiji pod generalom Schleicherjem marksistične stranke. Kakor se razlaga Položaj v ženevskih krogih, se vpliv teh Slasov v Nemčiji vsebolj čuti. Ne more se pa verjeti, da bi narodno socialistična Nemčija hotela resno povzročiti konflikt 'Že danes, ker ni niti misliti na to, da bi bila že danes pripravljena na vojno, ker za vojskovanje daleko važnejša hrana za vojsko ter razpoloženje prebivalstva, kakor pa vojaki in orožje. Ono pr-^o pa Nemčiji danes manjka. Zunanji poetični pomen teh izpadov proti Rusiji tolmačijo v ženevskih krogih tako, da hoče Nemčija preprečiti popoln uspeh lo-Caniske konference, ki naj se omeji na £aPadno evropski sporazum, dočim bi Nemčija sebi rada pridržala svobodne r°ke za invazijo proti sovjetski Rusiji, *atem pa proti ostali vzhodni in srednji Evropi. Razen tega Nemčija očividno ne zeli, da bi se vrnila v Društvo narodov, dokler se ne bodo zadovolile ujetje kolonialne zahteve. * Pariški komentarji. V zvezi z obiskom Schaehtom pa se povdarja, da je fran-framcoskega ministra za trgovino Bastida v Berlipu in njegovega sestanka z dr. coska vlada pripravljena združiti pogajanja za sklenitev zapadno evropskega pakta mesto locarnsko pogodbo s pogajanji za čim širšo gospodarsko sodelovanje med Francijo in Nemčijo. Današnja francoska vlada se je popolnoma odrekla Flandimovemu stališču: najpreje je po- treben politični, nato šele gospodarski sporazum. Tudi sicer je francoska vlada pripravljena v sporazumu z drugimi kolonialnimi državami zagovarjati predlog, da se izvestni kolonialni mandat prenese na Nemčijo. Po podpisu francosko sirijske pogodbe pa obstoja možnost, da se gotova francoska ter angleška mandatna področja prepustijo Nemčiji. Sokolstvo Sokoli vseh mariborskih edinšc se mariiivo pripravi! aio aa letošnji jesenski meddruštveni nastop, ki bo v nedeljo dne 20. septembra ob 15. uri v Koseskega ulici na telovadišču Sokola I. Dan zmagoslavja sokolskih rdečih srajc se bliža! Obmejni Maribor bo tudi tokrat dokazal, da utriplje v njem pravo sokolsko domoljubno srce! Ves sokolski Maribor mora ta dan na plan, da s tem da priznanje in zadoščenje delu sokolskih mišic in sokolskega duha! — Manifestirati mora za vzvišeno poslanstvo, ki ga imata naš Sokol in naša junaška armada! — Mariborčani! V nedeljo vsi na Meddruštveni telovadni nastop! — Sokol Vas kliče! živšjmie hih mm Iz Male antante se obllkule gospodarska ee-ofa Ob priliki izjave, ki jo je dal predsednik čehoslovaške vlade dr. Milan Hodža predstavnikom praškega časopisja v pogledu Male antante je s posebnim povdarkom naglasil sledeče: Še prav posebno pažnjo se bo posvečalo od sedaj naprej izvozu v agrarne države Male antan. Ujetnika', R1 Hadj Ahmedovega brata, gospoda El Hadj Razmah Ahmeda,« odgovori kapitan. »■Naj ga odvedejo v Setif in od tam naj ga odpravijo v Konstantino. Me razumete?« »Razumem, general!« General se obrne proti El Rumiu, ki še vedno nepremično stoji na svojem mestu. »Menda si se že odločil, da greš z nami, ker pri Bogu, zrak v tej deželi ni menda preveč zdrav za te.« »Prav pravite, general. Želim samo, da mi pošljete enega izmed ujetnikov, ki mi je z vso dušo vdan. Odvedel mi bo ženo in njenega brata v Setif.« »Naj bo po tvoje. Ne pusti ga izpred oči,« se obrne proti meni, ko se El Rumi umakne. »Pazi nanj kakor na punčico v svojem očesn.« Odidem za El Rumiem. Napotil se je v smalo, da poišče ujetnika; za trenotek pa obstane, priveže konja ob skalo ter me pokliče k sebi. »Priveži svojega konja k mojemu,« mi reče, »tudi za njega bo tu dosti hrane. Ta mu gotovo ne škoduje. Ali mi hočeš napraviti uslugo?« »Če mi bo mogoče, zakaj ne?« »■Bojim se, da vstaši ne bodo pustili Mabroka k meni; če ga pa ti pokličeš po generalovem povelju, se ne bodo branili.« »To, torej želiš, da ti storim? Nočem!« mu odgovorim. Za nobeno ceno ne morem tega storiti; general mi je naročil, da ga ne spustim iz očesa ter da mu, če nas iz4a, prebijem s kroglo glavo, kar bi, pri moji veri, od srca rad storil. »Pa vseeno,« prične zopet, »želim dobiti Mabroka. Ta človek mi je od srca vdan; Aiha mu zaupa ter ne bo oklevala in šla z njim.« »Ali ne dvomiš o tem, El Rumi?« zaslišiva izza hrbta bridek in oster glas. Istočasno se obrneva: Za nama stoji mlada, prekrasna žena, bleda, kakor bi ne 'imela krvi v obrazu, z dečkom na rokah. Z očmi, polnimi rnržnje in prezira, se obrne k El Rumnu. »Aiha!« krikne ves osupel. Steg njenih rok, odprtih ust stoji, kakor da ga je njen pogled okamenel. »Da, Aiho ms imenujejo, Aiha sem, El Hadj Ahmedova hči, El Rumijeva žena. Dala sem svojemu soprogu besedo in da jo držim, sem pribežala k njemu. Kako čudo te je zadelo 'radi tega, El Rumi? Povem ti, zakaj sem se vrnila v smalo: nocoj sem sanjala strašne sanje. Sama stojim na skali, okrog mene pa je morje krvi. Kadarkoli udarijo valovi, vržejo k mojim nogam pohabljena telesa in mračne glave. Telesa in glave so bile od mojega plemena, mojega rodu; telesa so iztegovala proti nebu svoje pohabljene roke; njihove glave pa odpirajo usta in upiraje vame svoje bele oči, mi govore samo tri besede: »E1 Rumi! Izdaja! Os veta!« Zadnja glava, ki pade k mojim nogam, je bila glava mojega očeta. V obupu mi zastane kri, iz prsi se mi izvije strašen krik; vsa skrušena se zbudim iz sna. Ne da bi počakala samo trenotek, vzamem dete na roke in takoj odidem v smalo.« El Rumi se ne gane z mesta, na čelo mu stopi leden pot, vso telo mu vzdrhti. »Aiha! Aiha!« jo prične s povzdignjenimi rokami rotiti. Ona pa stopi k njemu, ga zgrabi za roke in mu reče: Pojdi z menoj. (Konec sledi.) Mariborski »Večernik« Jutra tar. t ir" 'rr.vssaa Sfean 3. —ta Huurfšatske Ih dkf$š(cne točke, referent v Ljutomeru, je premeščen za referenta v Ptuj. 1} aogtonetiU itnfeei na aptamuem pocotiieu VARŠAVA, 17. septembra. V bližini Katovic je nastal ogromen požar, ki je vpepelil 23 kmetskih objektov. Na pogorišču so našli 17 zogljenelih trupel. Baje so povzročili požar postopači, ki so prenočili v nekem kozolcu. Natiski ftolii&ni ktofi m atosinska delegacija PARIZ, 17. septembra. V tukajšnjih krogih je zbudila vest o odhodu abesinske delegacije v Ženevo precejšnje presenečenje, ker je splošno znano, da je Italija vezala svoje sodelovanje v Ženevi z nenavzočnostjo abesinske delegacije pri zasedanju Društva narodov. originalne šaljive scene i ter recitacije. Njegova prireditev nam S je že iz prejšnjih let v prijetnem spo-, , ,, . i . , . ' minu in vlada med občinstvom za to Srebrno poroko sta obhajala te dni na prireditev že dokaj interesa. Začetek ob leznem v krogu drag.h svojcev višji so- j urj_ jgra sai0nski orkester. dni pisarniški oficial g. Mihael Visocn.k --------- ljubeznjiva soproga gospa m njegova Elizabeta. K lepemu življenskemu jubileju naše iskrene čestitke. Smrtna kosa. V tukajšnji bolnišnici je umrl 56 letni delavec Bevc Josip. Žalujočim ostalim naše toplo sočutje. Nabiralne pole za zbiranje prispevkov za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. Ujedinitelju naj naslovniki čimprej vrnejo pisarni na Rotovškem trgu. Nočna lekarniško službo imata ta teden Savostova in Vidmarjeva lekarna. Smrt občinskega delovodje v vodnjaku. V vodnjaku pri posestniku Koziču Štefanu v Murskih Petrovcih št. 15 so na Tekstilni delavci so izpraznili tvor- nice danes zjutraj. S tem nja ovira za pogajanja. ie padla zad- h n&edatiške fasadne Jutri v petek, 18. septembra poteče rok, do katerega so lanskim gledališkim abonentom njihovi dosedanji sedeži rezervirani. Prijavite se pravočasno, ker bo blagajna poslej te sedeže oddajala drugim interesentom! Prijave novih abonentov sprejema gledališka blagajna vsak dan do nadaljnega. Abonmani so trije ter je dobrih sedežev še dokaj na razpolago. Opozarjamo na posebno ugodnost odplačevanja abommana v sedmih zaporednih mesečnih obrokih, izmed katerih je najnižji 9 Din. Kako poceni je abonma celo v dobrih ložah pokaže to, da stane abo- Posestva gredo iz rok v roke. Železni- nenta sedež v dobri loži sedem mesečnih čar Ivan Žerjav je prodal Stanku Haf- j obrokov po 32 D.n, to je skupno Din 224 nerju iz Celja parcelo v magdalenskem i in ker prejme abonent za to vsoto Ji predmestju za 10.000 Din. Trgovec Ru- ■ predstav, ga stane predstava torej tudi dolf Povh je kupil od Ivana Globama par j glasbena predstava le Dm 10. celo v magdalenskem predmestju za! 20.000 dinarjev. — Vpokojeni orožnik Fr. Kodela je prodal mestni občini mariborski v svrho regulacije Betnavske ceste 2.478 m2 veliko zemljišče za 52.038 Din. — Posestnica Marija Klemenčičeva je kupila od posestnika Alojzija Kličeka par celo in hišo v Taborski ulici 20 za Din šli utopljenega občinskega delovodja Ga-; 134>445_ Mizarski mojster Emil Eisel je borja Janeza iz Petanjcev št. 10. Kako je imenovani padel v vodnjak, še ni pojasnjeno. S pomočjo sosedov so potegnili Ponesrečenega Gaborja iz vodnjaka. Pokojnika so našli v vodnjaku z navzdol o-brnjeno glavo, medtem ko je imel noge obrnjene navzgor. Posestnik Kozič je opazil ponesrečenega ob 6. uri zvečer, nakar je takoj sklical sosede, da so ga Potegnili iz vodnjaka. Baje je bil pokojni nekoliko vinjen in je radi tega omahnil v klobino vodnjaka. V Dravo je nameraval, da ga ne bi iz-Snali. Včeraj popoldne okoli pol 6. je starejši moški zbudil pozornost številnih pa-santov s tem, da je sredi državnega mostu splezal na ograjo ter nameraval skodli v Dravo. Pasanti so ga prijeli ter Poklicali stražnika, ki ga je odvedel na stražnico. Tam so ugotovili, da se piše samomorilni kanidat Jožef Ferlan, star 65 ki je bil radi delamržnosti za pet let izgnan iz Maribora. Policija sumi, da je kotel samomor fiingirati, da bi tako lahko ostal v mestu. Do r.adalnjega so ga spra-viI> v policijske zapore in bo potem od-&tan v domovinsko občino Škofja loka. prodal uradniku državnih železnic Franju Lukešu parcelo in hišo v Vetrinjski ul. št. 10 za 250.000 Din. Gori! Posestniku Antonu Kuharju v Dobriču je zgonela zidanica in znaša škoda okoli 20.000 dinarjev. V Slovenski Bistrici pa je zgorelo kočarju Francu Zorku gospodarsko poslopje in trpi Zorko okoli 5000 dinarjev škode. Do leta 1960 bo že gotovo ... Gradnja ceste Bresternica - Sv. Križ nad Mariborom je lani lepo napredovala, če se bo gradnja nadaljevala v tem tempu, je verjetno, da bo cesta do leta 1960 gotova. Kako bo z vremenom. Današnja dunajska vremenska napoved pravi: Nobene bistvene izpremembe sedanjega vremena. Tudi berači kradejo. V stanovanje železničarja Maherja na Koroški cesti 108 je prišel beračit nepoznan moški. Ker je bilo stanovanje nezaklenjeno in sta bila mati in sin tačas na vrtu, je stopil v kuhinjo in odnesel od tam srebrno uro, ki je visela na steni. Maher je s tem oškodovan za 200 Din. Anton Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj začenja novo šolsko leto. Otvoritev novega šol. leta Legatove trg. šole se je vršila dne 9. t. m. predpoldne v učni dvo rani v Mariboru v Vrazovi ulici 11, ob številni udeležbi učit. zbora, učencev in učenk ter njihovih starišev. Pozdravne besede je izrekel ravnatelj in lastnik zavoda g. Anton Rud. Legat, ki je podčrtal cilje Legatove šole s pozivom učencem kakor starišem, da pomagajo vsak po svojih močeh, da bo tudi novo šolsko leto kronano z odličndm uspehom. Prednost Legatove šole leži v tem, da traja učna ura 55 minut, da ima šola lastne šolske knjige in da posveča posebno pa-žnjo znanju nemščine, nemške konverzacije in trg. korespondence. Šola je vzor na in skrbi tudi za to, da si učenci obo-gate svoje znanje z ogledom raznih kult. filmov razstav in vseh večjih trgovskih podjetij. Po nagovoru nekega učenca in očeta v imenu staršev je imel lep nagovor strokovni učitelj Pirc. Proslavo je zaključil ravnatelj zavoda s posebno zah valo vsem, ki so prišli iz vseh krajev Slovenije. V šolo se je vpisalo 50 učencev, ki so s poukom že pričeli. Nadaljnje prijave pa se sprejemajo samo še ta teden. Nevarna krava. V Rošpohu je nabodla krava na rogove 3-letnega viničarskega sina Rudolfa Kurnika, ki mu je krava prebila čeljusti. Nevarno poškodovanega so prepeljali dečka v mariborsko splošno bolnišnico. Slavnostna akademija Rdečega križa. Sreski odbor društva Rdečega križa v Mariboru priredi v »Tednu Rdečega križa« t. j. 20. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne, obenem ko slavi društvo 60 letnico svojega obstoja, v dvorani pivovarne »Union« slavnostno akademijo za mladino osnovnih, srednjih in strokovnih šol. Na akademiji nastopi govoreči zbor dekliške osnovine šole s kratkim komadom, nakar bo predsednik društva v krat kem nagovoru objasnil namen in cilje društva Rdečega križa. Glavni del programa izpolnijo gg. dr. Klasic, Poljanec in Bajde, ki bodo izvajali za mladino primerne kratke in lahke skladbe. — Spored: Glazunov: Melodie arabe (Arabske melodije); Popper; Gavotte op. 23, Brahms: Valček A dur op. 39, št. 15; Pa-ganini: XII. sonata e-mol; Schumann: Papillons op. 2 (Metuljčki); Beethovenn: 10 arijacij na pesem: »Ich bim der Schnei der Kakadu« (Sem krojaček kakaduj). — Vstopnine ni. Tudi stariši učencev so vabljeni. V delavnico so vlomili. V delavnico slikarskega in pleskarskega mojstra Franja Horvat v Miklošičevi ulici je preteklo noč vlomil nepoznan moški, ki je s ponarejenim ključem odprd delavnico ter premetal vse omare in spise mojstra. Kaj je vse odnesel se še ni moglo ugotoviti. Nenasitni rokomavhi. V stanovanje Metoda Božeglava na Frankopanovi cesti 30 se je vtihotapil doslej neznani zlikovec ter odnesel razne obleke in druge predmete v vrednosti nad 4000 Din. Častna izjava. Podpisani Stanko Hiti, novinar v Mariboru, Prešernova ul. 31 obžalujem, da je bil v št. 66 v Mariboru izhajajočega dnevnika »Mariborski Vc-černik« z dne 20. marca 1936 objavljen članek, ki sem ga sam napisal, in v katerem je bil g. Albini Kokalj, tehnični u-radnik državnih železnic v Mariboru, Vrazova ul. 9 z objavo neresničnih činje-nic, ki se vrhu tega nanašajo na njegovo zasebno življenje, oklevetan in se imenovanemu gospodu zahvaljujem, da je od stopil od sodnega pregona, ker se zavedam, da bi. bil sicer radi tega svojega dejanja kaznovan. Stanko Hiti, novinar. Čuvajte Jugoslavijo! Poirti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stric in tast, gospod višji poštni upravitelj v pok. danes zjutraj v 81. letu nenadoma preminul. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, 19. t. m. ob 16.' uri iz mrtva nioe na pokopališče na Pobrežju. .VI a r i b o r, L j it b 1 j a n a, dne 17. septembra 1936. Namesto vsakega posebnega obvestila! Roza Karis, roj. Lenasi, soproga; Ing. Boris Karis, Josip Karis, sinova Anica, Julka, sinahi in ostali sorodniki. 465( Mali o Opozarjamo na vejezaniiniva Rutuiko-va izleta z autokarom na GroBglockner 24.-27. sept. z obiskom Salzburga in v Miinchen 2.—7. oktobra preko GroBglock nerja, Innsbrucka, Salzburga, Chiemsee itd. Cena prvega izleta znaša Din 380, drugega Din 690 po osebi. Vse nadaljnje informacije, prijave in najcenejša tKibava valut pri Putniku, tel. 21-22. Ptujske Moviu Drzna tatvina v hotelu. V torek 15. t. in. v popoldanskih urah je bila izvršena v hotelu Osterberger drzna tatvina. Storilec se je vtihotapil v prostore navedenega hotela v prvem nadstropju, odprl zaklenjena sobna vrata, pobasal razno posteljnino in izginil neopaženo iz poslopja. Osobje hotela je tatvino pravočasno odkrilo in prijavilo zadevo orožnikom in policiji, ki je takoj uvedla preiskavo. Obveščena je bila tudi kolodvorska postaja, kjer je službujoči orožnik potnike pred odhodom vlaka, ki odhaja iz Ptuja proti Mariboru ob 17. uri perlustriral. Ker se je orožniku zdela neka mlajša ženska sumljiva, jo je prijel in pri tem ugotovil, da ima pri sebi ukradene stvari. Ker mogia navesti, od kod ima blago, jo je aretiral. Pri zaslišanju je priznala tatvino ter navedla, da se piše Ana Klep rojena Vrabič, star 32 let, stanujoča v Mariboru. V Klepovi so spoznali varnostni organi že znano obiskovalko našega mesta, ki je bila tudi že večkrat radi raznih tatvin sodno kaznovana. Ukradeno blago, katerega vrednost znaša 800 Din, so zaplenili, Ano Klep pa izročili sodišču v Ptuju. Selnica ob Dravi. Dne 14. septembra je izbruhnil požar v trgovini Jagriča Ferdinanda. Lastnik trpi okoli 150.000 Din škode. Le s takojšnjim in vrlim ter uspešnim nastopom selniških gasilcev se je posrečilo, da se ogenj ni razširil na veliko skladišče, kjer se nahaja bencin in petrolej, ker bi vsled eksplozije nastala za lastnika sigurno 2,500.000 dinarska škoda in bi bil ogenj upepelil vse bližnje objekte z žandarmerijsko postajo vred, ki se v tej zgradbi nahaja. Na pomoč so prispeli tudi gasilci iz Maribora in Ruš, katerim pa ni bilo treba stopiti v akcijo, ker so že domači gaslci ogenj popolnoma lokalizirali. SDemnite se CMD! Slovarji in kozmetika že v davni preteklosti Sirija nam odkriva v svojih sedanjih odkopninah znamenite in zgodovinsko važne najdbe, iz katerih sklepamo, da so poznale žene razne predmete za lepotičenje že v letu 1200 pred Kr. rojstvom, medtem ko so dijaki uporabljali besedne dvojezične slovarje že pred približno 3500 leti. V mestu Ras Sharma so našli mnogo takih izkopnin. V Minet el Beida. to je v neposredni bližini pristanišča, kjer so pred davnimi časi topili baker iz otoka Cipra, so pri odkopavanju naleteli na stavbe in gradnje, ki pričajo mnogo o takratnem kultu in smrti. Naleteli so na preko 400 dokazov žrtve smrti. Gre tu za posode iz brona, razne vaze in prea- Hgviu g fkutskega ftoija Premovanje konj v Ljutomeru. Petega >. in. se je izvršilo v Ljutomeru premovanje konj, ki ga je izvršila komisija, ki so jo tvorili predsednik Konjercjskega društva g. Petovar, zastopnik banske u prave g. inž. Oblak, dr. Veble, sreski kmetijski referent g. Suštič, upravnik žre barne g. inž. Hvastja in sreski veterinarski referent g. Škof. K premovanju je bi lo prignanih 138 konj, obdarovanih pa 68 s skupnim zneskom 10.300 Din. K tem premijam so prispevali kmetijsko ministrstvo 4.320 Din, banovina 1980 Din, sreski kmetijski odbor 4000 Din. Prignanih je bilo mnogo krasnih konj, zlasti ameriških kasačev, ki jih je bilo največ. Odlikovanih je bilo 20 kobil z žrebeti od 44 prignanih, od 20 tri do štiri let a starih žrebic je bilo odlikovanih 12, od 19 dvoletnih žrebic je bil odlikovanih 11; od 21 enoletnih žrebic je Mo odlikovanih 12; od 24 mladih žrebcevie bilo odi. mete za lepotičenje. V enem izmed teh skladišč so našli več kakor 1000 vaz, od katerih je bilo okrog 200 še prav dobro ohranjenih. Poleg tega so dobili tudi popolno damsko toaletno garnituro. Redka najdba sestoji iz 22 lončkov iz alabastra, ki so po vseh znakih sodeč egiptskega izvora, kakor tudi iz precejšnjega števila posodic, ki so bile nekdaj gotovo napolnjene s kremo za obraz. Vse te posode so izrezane iz slonove kosti in so okrašene s številnimi racami. Ker niso poleg teh posod dobili nobenih človeških kosti, sklepajo iz tega, da je to najbrže posebna zbirka darov, ki so bili v 13. stoletju pr. Kr. poklonjeni kakšni visoki dami, princesi ali pa. svečenici. Daleč za mestnimi razvalinami so odkrili pokopališče, ki datira iz 18. in 20. stoletja pred Kr. rojstvom. V templu tega pokopališča so našli kip, ki je bil poslan iz Egipta za časa vladanja žene Pharao, ki je vladala Egiptu v dobi od let 1803 do 1877 pred Kr. Slava mesta Ras Shamara se je razblinila in to v onih dveh stoletjih, ko so preplavili Sirijo osvajalci iz Male Azije. Šele v 13. in 14. stol. pred Kr. je mesto zopet pridobilo na pomenu in sicer kot svetišče znanosti. O tem nam govore razni »dokumenti« v katerih vidijo znanstveniki o-stanke delov nekdanje knjižnice. Na ploščah iz žgane zemlje so vtisnjena razna klinasta znamenja. Ker so pa morali učitelji poučevati v več jezikih, nas prav nič ne preseneča, da so pri tem pouku uporabljali posebne plošče za besedne slovarje, ker so na teh ploščah označene besede raznih jezikov. Razno V soboto zvečer, 19. t. ni. POJEDINA vsakovrstnih domačih klobas pri »Beli zastavi« v Studencih. Sprejmejo se abonenti. 4654 Sprejmem solidnega SOSTANOVALCA z ali brez oskrbe. Koroščeva 8-1, desno. 4647 ŽE ZA DIN 25.— dobite aktovke za šolo pri Šterbalu, Meljska 2, 4625 13. KRZNENE PLAŠČE. paletoje. jopice ter kepe prekrojim po najnovejših pariških in dunajskih krojih. Za solidno in strokovno delo jamči P. Semko. krznar. Ma ribor. Gosposka 37. 4370 Prodam Na prodaj popolnoma nova SPALNICA. Stritarjeva ul. 47. 4651 Iščem 4-5-sobno. komfortno. DVOSTANOVANJSKA HIŠA s kabinetom, cela podkletena, z lepim vrtom, ugodno na prodaj. Kralja Petra cesta 132-b, Studenci pri Mariboru. 4646 SOLNČNO SOBO oddam 'eni ali dvema, osebama s hrano ali brez. Tatten-bachova ul. 15-111. levo. 4650 SOBO IN KUHINJO oddam za Din 220.— . Nova vas, Bolfenkova 7. 4649 Stanovanse HIŠICO novo, s 3000 nr vrla in vodnjakom, v bližini Maribora prodam za 12.000 Din. Tudi na hranilne knjige ali obroke. Naslov v upravi lista. 4644 Spomnite se CMD I SOLNČNO STANOVANJE. Ponudbe na upravo lista pod »Tomšičev drevored-park«. 4643 Službo dobi PLETILJO takoj sprejmem v bližini Maribora. Hrana in stanovanje v hiši. Vprašati E. Lozej, Pran kopanova 5. 4645 PERFEKTNO KUHARICO za gostilno takoj ■»prejmem. Naslov v upravi lista. 4641 Pedetki RAZBURJENJE V VATIKANU. Na kongresu v Niirnbergu .ie dejal Hitler: »Doba krščanske kulture je minila, sedaj prihaja doba nacistične kulture.« Posledica te izjave je bila, da je razburjeni Vatikan odpovedal prihod kardinala Paocllija v' Berlin . .. Rešetarska modrost. V mariborskem radikalskem tedniku, ki ga v Mariboru bere komaj tučet ljudi, beremo sledeče modrovanje Petra Rešetarja: »Dobil sem pismo, da je na neki veselici tamošnji domači frizer vpričo orožnika zaklical: »Doli Korošec!« Ta človek misli, da bo lahko nemoteno še nadalje ljudi za lase držal in jih bril. Takoj, ko izvem, kje je ta kraj, pridem tja in ga bom jaz za lase, pa prav krepko.« Bogve, če rte bo tisti frizer tudi Petra Rešetarja držal za lase in mu prav krepko m temeljito fn ziral njegovo rešetarsko butico. S tesarskega ptesMv Toda spodaj v Italiji ni bilo več kaj popraviti ali pomagati. Maksimilijan sam to takoj jasno uvidi. V nekem pismu materi Sofiji piše: »V tej zemlji je samo en glas. To je' glas ogorčenja in obsodbe, papram kateremu sem sani brez moči iu veljave. Vse kar morem storiti, je samo to, da molčim iii da se sramujeni. Vse ono, kar sem dopovedoval onim tam gori na Dunaju, je našlo gluha ušesa in bilo govp-renje gluhim. Resnično. 1859 je pri Splferinu vse končano. Italija se s pomočjo Francije reši avstrijskega jarma. Ferdinand Maks je zopet brez delokroga in zaposlenosti. V njem se nekaj kuha. Maksimilijan propada radi nemož nosti, da nekje uveljavi svojo energijo, ki je ne more nijcier zalagati. Zarota, ki hoče spraviti Maksa na avstrijski prestol. So dokazi, da so se v 60. letih preteklega stoletja mnogi krogi v merodai- Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani- nih mestih bavili z zarotniško mislijo, da se Franc Jožef radi okostenelosti in nesposobnosti vrže z avstrijskega prestola in da se na prestol posadi njegov brat Ferdinand Maks. So konkretni dqka£i glede ponudb madjarskega plemstva hi madjarske enn gracije Ferdinandu Maksu. Tudi nekatere tuje sije, zlasti Frapcija, so od začetka simpatizirale s to zarotniško in prevratno akcijo. Vse to je še poglabljalo prepad med obema bratoma. Franc Jožef nj mogel oprostiti svojemu bratu, da se je sploh mogla postaviti njegova kandidatura na avstrijski prestol. Tedaj se je mašče- j valni Franc Jožef odločil, da čimpreje spravi Maksa Ferdinanda iz svoje okolice. Francu Jožefu se je nudila nepričakovana dobra prilika. Ravno tedaj je vpra šanje Mehike, ki postane novo torišče političnih ambicij Napoleona IH- Franc Jožef pošlje svojega brata na službeni obisk v Pariz. Glavno mesto Mehike V Parizu so Maksimilijan sestane z Napoleonom III. in njegovo ženo cesarico Evgenijo. Usodepolni obisk za njegovo bodočnost. Odtlej je Maks lutka v rokah francoskega cesarja, s katerim ga je lastni brat Franc Jožef v maščevalni nakani spravil v stik. V slikovitih, sijajnih pa..skiIi svečanostih se pričenja žaloigra Šarlotine blaznosti im Maksimilijanove tragične smrti. (Dalje sledi.) Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAV|KO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru ?4tiaikwe Moviu Sežuislte novice fUt novega ftod smeem