t ¡¡¡i i Že s prihodnjim šolskim letom slovenska šola iOL.I in vrtec v Bračanu? L E Prefekt in vladni komisar za Furlanijo-Julijsko krajino Giovanni Balsamo zapušča Trst in se seli na Sardinijo ^3 Klop se je ta teden potepal po vinskih kleteh na tržaškem Krasu / 22 Primorski Selitev šole ni škandal, nasprotno Igor Devetak Znana je zgodba o prostorski stiski slovenskega vrtca v Krminu in osnovne šole na Plešivem. Znana je tudi odmaknjena drža Slovencev, ki so si na briških obronkih Plešivega odmerili neke vrste slovensko oazo sredi okolja Furlanov. To pa je danes morda bolj ideja, mit, kot pa resničnost. Če zavijemo z glavnih poti in zapeljemo po cesti skozi tamkajšnje zaselke s slovenskimi imeni, bomo sicer našli pokrajinske smerokaze s slovenskimi in italijanskimi napisi, pred vhodi v domačije vinarjev, ki jim ta svet pripada, pa nas bo nagovarjala italijanščina, včasih nemščina, slovenščine pa je le še za vzorec. Čeprav je slovenska prisotnost danes manj izrazita kot v preteklosti, če seveda sodimo po zunanjih znamenjih in zredčenih odnosih z ostalimi goriškimi Slovenci, uspeva tam slovenska šola, ki zaradi naraščaja poka po šivih. Minil je čas za utvaro, obloženo s tarnanjem, da bo občina povečala šolsko zgradbo. Spričo tega spoznanja pa je odveč tudi vsaka obramba pozicij, ki bi utegnile v kali zatreti, kar se tam novega poraja. Podobno kot že v Gorici in v Laškem je slovenska šola na Krminskem zanimiva tudi za ne-slo-venske družine, kar naše šolnike postavlja pred resne izzive, hkrati pa postajajo šole privilegirano sredstvo sožitja, ki je tudi v vrhu naših pobožnih želja. Zato v morebitni selitvi slovenskega vrtca in šole v Bra-čan, sicer le par kilometrov proti zahodu, med Furlane, ne vidimo razloga za škandal. Identiteta ne bo izgubljena, morda pa bo šola s slovenskim jezikom in dušo pregnetla tudi furlansko in italijansko okolje, kot se spodobi za vzgojno ustanovo v času odmiranja spon utesnjujoče preteklosti. Promocijska prodaja od 19.11.2009 do 2.1.2010 od 10 do 30% tRSt - koRzo saBa, 26 teL./fax 040 636038 dnevnik PETEK, 18. DECEMBRA 2009 Št. 299 (19.698) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Presednik vlade včeraj zapustil bolnišnico, a bo počival do konca leta Berlusconi pozval k mirnejšemu ozračju Bersani za reforme, a ne za zakone »ad personam K< manjšina - Sklep deželne skupščine Deželni prispevek za SSG in izničenje sklada za Slovence TRST - Deželni svet je sinoči fi- vanju tudi zavrnila vse popravke, ki nečiji dodelila 50 tisoč evrov za nančno izničil sklad Furlanije-Julijske sta jih v zvezi s Slovenci in z manj- vzdrževanje stavbe tamkajšnje dvo- krajine za slovensko manjšino in po- šinskimi kulturnimi ustanovami jezične šole. Odobrili so tudi 80 tisoč trdil prispevek 250 tisoč evrov za Slo- predložila svetnika Igor Gabrovec in evrov za ovrednotenje lokalnih go- vensko stalno gledališče. Skupščina je Igor Kocijančič. voric v Beneški Sloveniji. z glasovi desne sredine po pričako- Skupščina je Občini Špeter v Be- Na 3. strani MILAN - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je včeraj zapustil milansko bolnišnico San Raffaele, v kateri se je zdravil po nedeljskem napadu, a bo moral počivati vsaj še do konca leta. Ob tem je premier včeraj objavil sporočilo za javnost, v katerem je pozval k mirnejšemu političnemu ozračju v državi. Čeprav in-direktno, je še zlasti Demokratsko stranko povabil, naj se dokončno loči od Di Pietrove Italije vrednot, ter sprejme dialog z vlado o reformah. Bersani se je takoj odzval: potrdil je, da je Demokratska stranka za omikano soočenje in reforme, a ne za zakone ad personam. Na 6. strani Slovenci na Koroškem ne pričakujejo velikih sPrememb Na 2. strani Banka Doberdob in Sovodnje kljub krizi dobro posluje Na 4. strani Praznično v tržaškem Dijaškem domu Na 9. strani Livarna s tožbo zoper goriškega odbornika Na 14. strani Mariborski delavec se je ponesrečil v tržiški papirnici Na 14. strani Slovenski vrtci v Gorici brez dodatne sekcije Na 16. strani .^PgMOCjJSft^ d? • „jMla (V féV?^ °°^0% DO 50% POPtf^ Vesele Praznih ^^ (¡RIGIO PERLA Siltiumum Domača kmečka kuhinja s proizvodi naše kmetije (vino, zelenjava, meso, olje, sadje, itd...) VSulfmtO' u&aAi/dan/ od 12.00 clo, 15.30 taz&n/soAote/ ul. degli Scogli 53 - Gorica tel. / fax +39 0481 538556 gsm +39 335 1395483 info@agriturismosilicanum.it Sprejemamo rezervacije za skupine, za praznična kosila in druge priložnosti 2 Četrtek, 17. decembra 2009 ALPE-JADRAN / celovec - Dan po političnem potresu ob združitvi BZO in svobodnjakov Predstavniki koroških Slovencev ne pričakujejo bistvenih sprememb Opazovalci političnega dogajanja ocenjujejo, da se deželnemu glavarju Dorflerju maje stolček Karel Smolle CELOVEC - Dan po presenetljivi združitvi (Haiderjevega) BZO-ja z desničarskimi svobodnjaki (FPO) v stranko „Svobodnjaki na Koroškem« (FPK) vse kaže, da v koroški politiki tako hitro ne bo prišlo do temeljitih sprememb, še posebej ne v manjšinski politiki. To menijo nekateri predstavniki koroških Slovencev, med njimi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Karel Smolle, ki je mnenja, da pomeni združitev ojačitev »desno-ekstremističnega tabora na Koroškem in v Avstriji«. Ob tem je posebej izpostavil »podobnosti med obema strankama v njuni protimanjšinski usmerjenosti«. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je dejal, da v manjšinski politiki ne pričakuje bistvenih sprememb. »Po poroki zavezništva BZO s Strachejevimi svobodnjaki ne more biti slabše, kakor je že,« je dejal Sturm za katerega je bilo le vprašanje, kdaj bo do tega prišlo. Tudi predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sa-dovnik si od združitve tako imenovanega tretjega tabora ne pričakuje pozitivnih sprememb pri reševanju manjšinskega vprašanja na Koroškem. Izrazil pa je upanje, da bi vsaj ostale poli- Marjan Sturm tične sile na Koroškem končno našle več posluha za potrebe in pravice koroških Slovencev. Vladimir Smrtnik, predsednik Enotne liste (EL) pa je menil, da se je dosedanji BZO po gospodarskem polomu »ogrnil z novim plaščem.« Pre-barvanje da se je zgodilo »čisto po zgledu njihovega bivšega vzornika Haider-ja«, je še pristavil Smrtnik in opozoril da pod Haiderjem koroški Slovenci niso dosegli ničesar. Predsednik Enotne liste tudi ne verjame, da bi bilo sedaj, ko stranko vodi skrajno desničarski Strache, drugače. Edino upanje je, da bi na Koroškem »končno le prišlo do nove resne politične opcije.« Tako hitro se to sicer ne bo zgodilo, kajti v deželnem zboru je dosedanja vladna koalicija na včerajšnjem zasedanju odbila predlog socialdemokratov o predčasnih volitvah in tudi nezaupnico Zelenih proti deželnemu glavarju Gerhardu Dorflerju. S FPK je glasovala tudi ljudska stranka (OVP) Josefa Martinza, ki je zagotovil, da bo nadaljeval delo v koalicijo, »dokler se bo partner držal koalicijske pogodbe«. V prvi reakciji Martinz, katerega so dogodki pri koalicijskem partnerju presenetili, ni izključil izstop iz sedanje vladne koalicije. Bernard Sadovnik Deželni glavar Gerhard Dorflerj je o združitvi svoje stranke s FPO dejal, da se s tem »nadaljuje pot pokojnega deželnega glavarja Jorga Haiderja«. Glede delovanja in pozicij nove stranke FPK na Koroškem pa je poudaril, da se nič ne bo spremenilo: vse kar je veljalo doslej, bo veljalo tudi naprej. Ob tem je med drugim omenil tudi vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem... Socialdemokrati in Zeleni na Koroškem združitev desnega tabora pojmujejo kot poraz »oranžnih«, torej BZO-ja. Njihov predsednik Reinhard Rohr je govoril o odvračanju pozornosti in med drugim, da živci dedičev pokojnega deželnega glavarja ob razvoju zadolženosti dežele zaradi banke Hypo Alpe Adria očitno niso zdržali pritiska. Vrnitev k svobodnjakom pa naj bi le preusmerjala pozornost, da se bi prikrilo, kako daleč je stranka vpletena v afero v zvezi z banko Hypo Group Alpe Adria. Zato je Rohr prepričan, da bo treba „karte na novo premešati,» in zahteval predčasne volitve na Koroškem. Govornik koroških Zelenih Rolf Holub pa v združitvi vidi dokončen »zlom Haiderjevega projekta« na Koroškem in v Avstriji. Novo poimeno- Vladimir Smrtnik vanje stanke je označil za »blef« in v tej zvezi menil, da so štete ure deželnega glavarja Dörflerja. Če je verjeti opazovalcem političnega dogajanja na Koroškem, je med tistimi, katerim se še najbolj maje stolček, sam koroški deželni glavar Gerhard Dörfler, ki je v preteklosti odločno nastopal proti predsedniku avstrijskih svobodnjakov Hans-Christianu Strac-heju. Slednji bo namreč odslej sedel celo v predsedstvu FPK. Pri tem ni izključeno, da bo izkoristil prvo priložnost in s pomočjo predsednika FPK in sedanjega Doerflerjevega namestnika v deželni Uweja Scheucha strmoglavil deželnega glavarja. Kakše posledice bo izginitev BZÖ-jo na Koroškem imela za ostale deželne organizacije nekdanje Haider-jeve stranke v Avstriji, je težko napovedati. Vsekakor bo BZÖ še naprej obstajal izven Koroške in bo še naprej zastopan v avstrijskem parlamentu s predvidoma 16 (doslej 20) poslanci. FPK, ki je hotel s pomočjo koroških odpadnikov v avstrijskem parlamentu delovati po nemškem vzorcu CDU/CSU, s štirimi poslanci ni uspel ustanoviti lastni poslanski klub, tako da bodo le-ti imeli status »divjih poslancev«. Ivan Lukan luka koper Bela stavka traja KOPER - Predstavniki Sindikata žerjavistov Luke Koper, v katerem od srede izvajajo t.i. belo stavko, so se včeraj sestali z upravo družbe. Pogajanja se v petek nadaljujejo, je za STA pojasnil predstavnik sindikata Boris Bradač. Po neuradnih informacijah naj bi delavci z doslednim izvajanjem ukrepov iz pravilnika o varstvu pri delu nocoj morda prekinili.Jabolko spora med člani sindikata žerjavistov in upravo Luke Koper je odločitev uprave, da letos zaposlenim ne bo izplačala 13. plače. Uprava trdi, da za izplačilo ni pogojev, saj so v družbi do konca oktobra dosegli le 94 odstotkov predvidene dodane vrednosti, v sindikatu pa, da uprava kolektivno pogodbo razlaga enostransko. Uradnih izjav do zaključka pogajanj nobena od dveh strani ne daje, neuradno pa naj bi se strani dogovorili, da bodo vprašanje 13. plače poskusili reševati s tolmačenjem oziroma arbitražo. Tak način reševanja je ob začetku spora glede 13. plače predlagala uprava. Na pogajanjih naj bi bila predlagana tudi ustanovitev delovne skupine, ki naj bi pretresla vsa ostala odprta vprašanja. kot je znano, zahtevajo predstavniki sindikata tudi dvig plač, kar naj bi jim pripadalo po kolektivni pogodbi. Za ocene o višini škode, ki je v Luki Koper nastala zaradi doslednega izvajanja ukrepov iz pravilnika o varstvu pri delu in delovnih procesov v skladu s tehnološkim postopkom, je še prezgodaj, menijo v Luki Koper. Storilnost naj bi bila sicer za polovico manjša, težave pa naj bi se zaradi zamujanja pojavljale predvsem na kon-tejnerskem terminalu in železnici. (STA) Sklad DORČE SARDOČ je za šolsko leto 2009 - 2010 dodelil naslednje štipendije: Iskrene čestitke letošnjim dobitnikom! Štipendije prejmejo: Anna Banelli, Stefano Coren, Michele Dreossi, Francesco Dreossi, Ivan Trinco (dijaki Dvojezične osnovne šole v Špetru); Anthea Custrin (Ekstra); Mateja Clarici, Taddea Druscovich, Petra Grassi, Simon Leghissa, Tanja Zorzut, Sara Župančič (univerzitenti študenti). Štipendijo za podiplomski študij prejme: Dajana Kočevar V sklad za letošnje štipendije so prispevali: zkb <& )) Banca di Cividale ^^ Gruppo Banca Popolare di Cividale © Urad Vlade Republike Slovenije Za Slovence V Zamejstvu nlbO Podružnica Trst ml mane MEDICAL SUPPLIES GROUP (fijBCC namcooreunw W I*»lUlli lilKA Doberdö e Savogna Doberdob in Sovodnje MI POT Podelitev štipendij bo 18. decembra 2009 ob 18.00 v Nabrežini v Kamnarski Hiši. Toplo vabljeni! / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 18. decembra 2009 3 finančni zakon - Pričakovana odločitev skupščine Deželni svet je izničil sklad za Slovence in potrdil prispevek 250 tisoč evrov za SSG Desna sredina zavrnila vse popravke svetnikov Igorja Gabrovca in Igorja Kocijančiča TRST - Deželni svet je sinoči finančno izničil sklad Furlanije-Julijske krajine za slovensko manjšino in potrdil prispevek 250 tisoč evrov za Slovensko stalno gledališče. Skupščina je z glasovi desne sredine po pričakovanju zavrnila vse popravke, ki sta jih v zvezi s Slovenci in z manjšinskimi kulturnimi ustanovami predložila svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič. Denar za slovenski teater sodi v letni proračunski sklad, ki ga Dežela namenja vsem gledališčem v Furlaniji-Julijski krajini. Odbornik Roberto Molinaro je poudaril, da je SSG edino gledališče, ki bo v letu 2010 dobilo od Dežele enak znesek kot letos. Slovensko gledališče bo tudi edina manjšinska ustanova, ki bo prihodnje leto dobila iz Rima več denarja kot v tem letu. Molinaro je sprva predlagal 700 tisoč evrov, po oceni finančne situacije SSG se je odločil za 600 tisoč, posvetovalna komisija za Slovence pa je priporočila prispevek v višini 500 tisoč evrov. Zadnjo besedo bo imela januarja deželna vlada, ki se bo skoraj gotovo odločila za 600 tisoč evrov podpore. To vsekakor ni deželni, temveč državni denar iz sklada zaščitnega zakona. Deželni sklad za slovensko manjšino od sinoči obstaja le na papirju, saj je brez finančnega kritja. V preteklem letu je proračunska postavka znašala 240 tisoč evrov. Molinaro je finančno izničenje sklada označil za golo proračunsko in nikakor ne za politično potezo, ki bi bila naperjena proti slovenski manjšini. Odbornik ni prepričal Ga-brovca in Kocijančiča, ki sta ožigosala to odločitev Tondove vlade, ki je - kot rečeno - doživela podporo svetnikov desne sredine. Molinaro je slovenskima deželnima svetnikoma dal razumeti, da Odbornik FJK Roberto Molinaro o mM bo Dežela pri proračunskih spremembah (t.i. rebalansu) sredi prihodnjega leta preverila možnost za ponovno finančno kritje tega sklada. Ustanovila ga je deželna uprava predsednika Riccar-da Illyja na predlog takratnih slovenskih deželnih svetnikov. Deželni svet, ki bo danes odobril finančni zakon, je sinoči namenil 50 tisoč evrov Občini Špeter za vzdrževanje stavbe in za druge stroške tamkajšnje dvojezične šole. 80 tisoč evrov je Dežela namenila pobudam za valorizacijo lokalnih govoric v Nadiških in Terskih dolina ter v Reziji (deželni zakon iz leta 2007). Odobrila je tudi finančna sredstva za poslovanje paritetnega odbora za slovensko manjšino, 440 tisoč evrov pa znaša proračunska postavka za slovenske šole, ki bodo s tem denarjem tudi izdale in tiskale nove učbenike. Deželni svet je prvič odobril prispevek 50 tisoč evrov za pobude v korist nemščine in nemško govorečega prebivalstva. Tozadevni zakon, ki je bil pred kratkim odobren, je namreč ostal brez proračunskega kritja. Prispevek za nemščino sta predlagala svetnika desne sredine Franco Baritussio in Gaetano Valenti. S.T. deželni svet - Obračun predsednika Ballaman nasprotuje tretjemu mandatu župana Dipiazze TRST - Tradicionalna boži-čno-novoletna tiskovna konferenca predsednika deželnega sveta Edouarda Ballamana je nudila priložnost tudi za oceno trenutnega političnega položaja. Balla-man, ki pripada Severni ligi, se je tako zelo jasno opredelil proti tretjemu županskemu mandatu za tržaškega župana Roberta Dipiazze. »Dva županska mandata sta čisto dovolj,« je rezko dejal predsednik, ki je tudi pozdravil morebitno kandidaturo somišljenika in kmetijskega ministra Lu-ca Zaie za predsednika Veneta. Ballaman je precej zadovoljen z delom deželnega parlamenta v iztekajočem se letu. Skupščina je zasedala 68 krat (v letu 2008 je bilo sej 51), skupaj s proračunskimi zakoni pa bo do konca leta odobrila 24 zakonskih ukrepov. Odnosi med večino in opozicijo so bili korektni, deželni odbor pa je odgovoril na 384 vprašanj in interpelaciji svetnikov. Tudi odnosi med skupščino in izvršilno oblastjo so bili dobri, čeprav je po Ballamanovih besedah nekoliko šepala komunikacija med odborom in svetom, ki jo bo treba v bodoče izboljšati. Predsednik je zadovoljen, da se pala- ča deželnega parlamenta vse bolj odpira navzven, kot pričata tako naraščajoče število obiskovalcev, kot raznorazne razstave, ki so na ogled v predverju skupščine. Predstavnik novinarjev Giorgio Cesare (na sliki Kroma skupaj z Ballamanom) se je predsedniku in njegovim najožjim sodelavcem zahvalil za trud, ki ga vsakodnevno vlagajo, da bi bila javnost čim boljše informirana o dogajanjih v deželnem svetu. Novinarska konferenca je bila tudi priložnost za izmenjavo voščil med Ballamanom, njegovimi sodelavci in novinarji, ki redno spremljajo delovanje zakonodajnega telesa Furlanije-Julijske krajine. Do 31. decembra 2009 RABOJEZ (TS) - Drž. cesta Farnei 40/b TRST (TS) - ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata 4 Četrtek, 17. decembra 2009 GOSPODARSTVO banke - Pogovor s predsednikom Dariom Pericem in direktorjem Savom Ušajem Doberdobsko-sovodenjska zadružna banka kljub krizi solidno Letošnji obračun z dobičkom, čeprav manjšim - Pogoji dela za majhne banke vse slabši HI DOBERDOB - Izteka se leto 2009, obdobje, ki je bilo za svetovno gospodarstvo sila negotovo in polno kriznih žarišč. »Kriza je zajela vse celine in skoraj vsa področja, in tudi mi, čeprav majhni in večkrat na robu dogajanj, smo jo začutili, a so naši trdni temelji, tradicionalno zdravo poslovanje in poostren nadzor preprečili težave. Tudi v letošnjem letu poslujemo uspešno, z dobičkom in povečujemo delovanje za nekaj odstotkov.« Tako sta nam povedala Dario Peric in Savo Ušaj, predsednik in direktor Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v pogovoru ob koncu prvega leta po zavidljivem jubileju, stoletnici obeh nekdanjih posojilnic, sovodenjske in do-berdobske, ki sta bili ustanovljeni aprila leta 1908 in sta se v prejšnjem desetletju združili v danes edino slovensko banko na Goriškem. Jeseni leta 2008 je svet pretresla kriza na finančnem področju, ki je kaj kmalu pustila globoke posledice tudi v drugih gospodarskih okoljih. Velike svetovne banke so s težavo in velikimi gmotnimi prispevki držav premostile najhujše obdobje, konec je bilo velikih zaslužkov, skladi in druge oblike investicij so utrpeli izgube in večkrat upravičeno nezaupanje ljudi. Ves bančni sistem je bil prisiljen spremeniti delovanje. Pregled in nadzor vsake postavke, vsake odprte pozicije sta postala še kako pomembna, stalno usposabljanje kadrov pa neizbežno. Odpadli so določeni viri prihodkov, saj so investicije v sklade, obveznice in druge donosne, a še vedno precej varne naložbene instrumente zabeležile razumljiv padec. Centralne banke pomagajo gospodarstvu z zelo nizkimi obrestnimi merami, cena denarja je veliko ugodnejša kot pred nekaj leti. Osnovno delovanje banke pa je trgovanje z denarjem, in danes predstavljajo vnovčene obresti kar 80 odstotkov vsega prihodka banke. To ne velja samo za doberdobsko-sovodenjsko zadružno banko, sta pritrdila Peric in Ušaj, ampak je to standard za vsako banko. Navedene okoliščine seveda ne morejo pozitivno vplivati na delovanje banke, a kljub vsem negativnim kazalcem, sta nam predsednik Peric in direktor Ušaj s ponosom povedala, da njihove banka tudi letos posluje uspešno. Bilanco 101. leta delovanja bodo zaključili z dobičkom, ki sicer ne bo tako visok kot v prejšnjih letih, vendar je pozitivno poslovanje v danih okoliščinah brez dvoma uspeh. Utrdilo se bo premoženje, povečale so se naložbe. Peric nam je pojasnil, da Sedež doberdobsko-sovodenjske zadružne banke v Doberdobu arhiv Dario Peric arhiv se okvirji delovanja majhne banke slabšajo iz leta v leto. Ko pogledamo na Goriško, opazimo precejšnjo gospodarsko negotovost: področja, kot so prevozi in špedicija so skoraj izginila, gradbeništvo, kjer so stanovanjska in podobna posojila tudi kazalec dinamičnosti trga, v tem letu stagnira, mala trgovina peha, novih gospodarskih, predvsem proizvodnih pobud skoraj ni. Prihod velikih nakupovalnih središč spreminja strukturo trgovine na drobno, zapirajo se majhne dejavnosti, ki so tipične stranke zadružnih bank. Novi trgovski subjekti potrebujejo veliko višje kredite. To poveča tveganje delovanja, ker je riziko razdeljen na manjše število subjektov in omejuje možnosti nastopanja na trgu. Zadružne banke so tisti del bančnega sistema, ki najbolj jamčijo vložena premoženja. To seveda pomeni, da mora rizičnost njihovega delovanja biti zelo nizka in čim bolj razporejena, kar se ne ujema z višjimi posojili manjšemu številu posojilojemalcev. Poleg tega je treba spomniti, da bodisi kot zadruga, bodisi kot bančni sub- arhiv jekt mora pri zneskih posameznih posojil slediti točnim parametrom, ki so vezani na premoženje same banke. Previdnost in stalno nadzorovano delovanje omogočajo doberdobsko-sovodenjski banki dobro poslovanje. Za monitoriranje so usposobili kar nekaj ljudi, tako da še boljše sledijo vsaki stranki. Popravili so precej postavk in kreditov, tako da se zamrznjene terjatve v tem letu niso dvignile nad povprečje. Premoženje banke je še vedno dvakrat večje od zneska, ki ga predvidevajo količniki, kar omogoča, da bo banka v naslednjih dveh letih brez večjih težav kljubovala predvidenim nižjim prihodkom. V bližji prihodnosti ne nameravajo odpreti novih podružnic. Za vsako okence je potrebno vložiti precej denarja in nove podružnice, kot katerakoli gospodarska investicija, potrebujejo nekaj časa, da poslujejo z dobičkom. V teh časih se po besedah direktorja Sava Ušaja zdi bolj smotrna utrditev obstoječe mreže, v letu 2010 bodo namenili posebno pozornost okrepitvi podružnic v Ronkah in Gorici, kjer obstajajo dobre možnosti razvoja. Odpirajo se tudi nove možnosti v Sloveniji. V letošnjem letu so usposobili informacijski sistem in tako sedaj brez večjih težav sledijo tudi strankam iz Slovenije. Po mnenju predsednika Daria Perica je prav novogoriško območje tisto, ki bo dalo precej zadoščenja. Pomanjkanje prave lokalne banke, nezadosten posluh slovenskih bank do manjših podjetnikov in živavnost gospodarskega tkiva, podobnega liku tipične stranke zadružnih bank, kaže na perspektivno tržišče. Seveda sodeluje Zadružna banka Doberdob Sovodnje s sorodnimi, sestrskimi denarnimi zavodi v Italiji. Predvsem z Zadružno kraško banko, s katero deli določene načrte, kot z ostalimi zadružnimi bankami iz goriške pokrajine. Ne gre pozabiti na neprecenljiv prispevek deželne in državne federacije zadružnih bank, ki jim zagotavlja dostop do vseh tistih bančnih storitev, ki bi si jih kot majhna banka ne bi mogli privoščiti. Povezava z domačim okoljem se izraža tudi v pozornosti, ki so jo tudi letos namenili društvom in ustanovam, ki delujejo na našem teritoriju, sta pogovor zaključila Peric in Ušaj. Te so izraz naših ljudi in prav je, da jim je banka ob strani. Skupni znesek prispevkov so nekoliko znižali, a niso nikogar izpustili. Priložnostna novoletna darila pa so letos zamenjali s pomembnejšim prispevkom v dobrodelne namene, in sicer centru za rakasta obolenja CRO iz Aviana. Aleš Waltritsch koper - Na okrožnem sodišču včeraj nehali prejemati glasovnice Danes verjetno rezultati glasovanja upnic Istrabenza o prisilni poravnavi KOPER - Z zaključkom uradnih ur ob 16. uri so na koprskem okrožnem sodišču včeraj prenehali prejemati glasovnice upnic Istrabenza o prisilni poravnavi. Podrobnosti o številu prejetih glasovnic in rezultatih glasovanja na koprskem okrožnem sodišču niso želeli razkriti, bodo pa o tem menda pripravljeni spregovoriti v petek. Več o rezultatih bo tako uradno znano danes, ko naj bi o glasovanje predstavil tudi prisilni upravitelj Istrabenza Boris Dolamič. Po poročanju spletnih Financ je seznam glasovnic oddalo 22 upnikov. Prisilno poravnavo naj bi med drugim podprle BKS bank, Abanka, Banka Celje, NKBM, Probanka, Raiffeisen banka, Adria bank, Gorenjska banka, Poštna banka, Aktiva Naložbe in Factor banka ter dve fizični upnici. Med oddanimi glasovnicami naj bi bile po poročanju Financ tudi glasovnice SKB banke, Deželne banke Slovenije, avstrijske in slovenske Sparkasse, NLB, Hypo banke, Actual IT, Mas Tech in Steier- märkische bank und Sparkasse, vendar odločitev, kako so glasovale, ni znana. Predlog prisilne poravnave morajo podpreti upniki z vsaj 60 odstotki terjatev, sicer bo sledil stečaj Istrabenza. Jeziček na tehtnici bodo zagotovo tuje banke, ki so pred časom že vložile zahteve za stečaj Istrabenza. Gre za banke Bawag, Volksbank, Sparkasse in SKB banka, ki imajo skupaj približno 42 odstotkov terjatev. Koprsko okrožno sodišče pa je postopek prisilne poravnave s sklepom sprožilo 8. julija letos. Od prijavljenih 500 milijonov evrov terjatev jih je bilo dokončno priznanih 434 milijonov evrov. Med največje upnice so se uvrstile banke Bawag, Sparkasse, Abanka in Volksbank. Spomnimo, da 19 bankam upnicam na več mesecev trajajočih pogajanjih ni uspelo doseči dogovora o prostovoljni poravnavi koprskega holdinga. Rok, do katerega bi na koprskem okrožnem sodišču še lahko vložile predlog za umik prisilne poravnave, se je iztekel v sredo. (STA) EVRO 1,4343 $ -1,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. decembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 17.12. 16.12. ameriški dolar japonski jen 1,4343 129,27 1,4560 130,61 9 9416 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 9,7943 44,1910 67,2490 44,0940 67,9783 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int 7,4415 0,888995 7,4415 0,88945 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\Q 1/^ 10,4380 8,4050 10,4208 8,3695 1 1UI VCJIVCI IVI Ul ]0 češka krona cvifarclf i Tran« 26,105 1,5053 26,350 15126 JVIV-CIIJM iicniiv estonska krona maH^^rc« i tArint 15,6466 278,07 15,6466 277,58 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,2028 1,5389 4,1947 1 5432 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,6195 1,9558 1,6179 1 9558 ICV romunski lev Ii1y\\/ckI litac 4,2195 3,4528 4,2383 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7068 2,5438 0,7065 2,5522 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1791 290,00 2 1965 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,2889 7,2900 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 17. decembra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) - - - - LIBOR (EUR) - - - -LIBOR (CHF) - EURIBOR (EUR) 0,483 0,712 0,997 1,242 ZLATO (999,99 %%) za kg 24.613,76 € -894,76 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 17. decembra 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,78 -1,92 KRKA 64,63 -0,83 MERCATOR 22,72 157,70 -0,22 +1,30 TELEKOM SLOVENIJE 304,51 133,43 +1,77 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 32,96 DELO PRODAJA - -3,00 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,43 -0,44 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 26,81 13,98 +6,64 -0,14 SAVA 470,00 225,50 +3,07 -1,36 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 25,33 -1,94 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 17. decembra 2009 -0,92 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,436 85,75 -2,71 -0,29 BANCO POPOLARE 5,325 -0,78 -2,02 BCA POP MILANO 1,247 4,9975 -2,04 -1,04 ENEL ENI 4,005 -0,93 -0,99 FIAT 10,42 -0,92 -0,19 GENERALI 18,14 +0,26 -0,27 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,0425 -1,70 LUXOTT1CA 18,19 +0,07 +1,34 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,565 8,13 +1,37 -1,51 PIRELLI e C 0,43 -0,57 -0,35 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 23,26 -1,19 -0,30 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,5225 5,985 -0,35 -1,16 TENARIS TERNA 14,15 -0,09 +0,43 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,9075 0,1663 +0,69 -1,19 UNICREDIT 9,90 2,265 -0,75 -1,84 SOD NAFTE (159 litrov) 72,69 $ +0,06 IZBRANI BORZNI INDEKSI 17. decembra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.015,95 971,45 +0,03 -0,25 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.004,59 -1,04 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 281,06 1.801,04 -0,11 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.841,99 -1,18 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 10.308,26 2.180,05 -1,27 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.096,07 1.165,70 5.844,44 5.217,61 -1,18 +0,68 -1,00 CAC 40, Pariz 3.830,82 2.451,52 -1,16 PX, Praga 1.117,70 2.891,66 +0,29 -1,19 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.163,80 2.813,27 21.347,63 3.179,08 16.912,25 -0,13 -0,02 -1,22 -2,34 -0,11 / MNENJA, RUBRIKE_Petek, 18. decembra 2009 5 ŽARIŠČE Božični prazniki naj spodbudijo čiščenje spomina in spravo L A Karel Bolčina, dekan_ Veseli in ponosni smo, da je tudi g. Pedro Opeka prejel iz rok predsednika slovenske republike Zlati red za zasluge; nekaj dni prej je g.Tomaž Ertl prejel iz istih rok Srebrnega. Na televizijskih ekranih smo lahko opazovali možatega, nasmejanega in zelo preprosto oblečenega g. Pedra, ki ni prikrival zadovoljstva za prejeto priznanje. O njem sem že prej veliko slišal, a sem bil kljub temu radoveden kdo je ta človek. Brskal sem po internetnih straneh - tudi meni so postale eno izmed običajnih sredstev spoznavanja in učenja. Ugotovil sem marsikaj zanimivega. Svetovna spletna enciklopedija Wikipedia omenja, da se je rodil v Argentini slovenskim staršem. Že to me je navdušilo. Pri nas bi Slovencu v Italiji kratkomalo rekli, da je Italijan. Njegov oče se je leta 1945 umaknil iz takratne slovenske dežele jugoslovanske republike, ker bi ga sicer obsodba na smrt ugonobila in shranila bi ga domača zemlja. Morda je bil oče med tistimi ubogimi fanti, ki so jih izpred Fi-govca gledali učiteljiščniki, ko so se vračali s Plečnikovega štadijona od prisege domobrancev. O tem Wikipendija ne piše: morda hote zamolči, morda pa ga tam sploh ni bilo. Glede na to, da je bil Petrov oče Lojze zaveden kristjan, se verjetno ni hotel družiti s takimi, ki so spremenili križ v kljukastega in v njegovem imenu izročili Stvarniku nekaj miljonov nedolžnih žrtev, tudi slovenskih. Po drugi strani pa gotovo ni hotel stopiti na stran tistih, ki so z rdečo podlago, a brez kakršnegakoli križa po-spremljali k Stvarniku ostale tisoče slovenskih fanotv in deklet, mož in žena. Ko bi se Lojze s soprogo Marijo ne umaknil najprej v Italijo in kasneje v Argentino, bi danes imeli Slovenci svetovno znanega, priljubljenega, spoštovanega in priznanega Petra? Božja previdnost je ukrenila drugače in preprečila človeške načrte. Lojzetu in Mariji se je rodil otrok, ki so ga že prve dni življenja zaznamovali s Kristusovim križem, ga sprejeli v cerkveno občestvo. Niso se sramovali Kristusovega trpljenja, ki so ga sami izkusili. Križ jim je bil znamenje in opomin, podpora v trpljenju in pomoč ob prestajanju preizkušenj. Kdor pogleda razposajeni Petrov obraz in njegovo borno obleko pa ne more mimo ugotovitve, da nosi na svojem telesu le eno »insignijo«: križ. Zaradi njega je vstopil med brate sv. Vincencija in dospel do malgaških ljudstev. Ta mali leseni križ na misijo-narjevih prsih! Moje oko se je zagledalo vanj, misel je začela preletavati možganske prostore. Kolikokrat v preteklosti so nekateri pod krinko križa prinašali v domače in tuje kraje upor in umor. Isti križ, ki so ga rimski oblastniki izbrali za sredstvo Jezusovega mučeništva je postal obenem znamenje plemenitih kristjanov in človeka nevrednih dejanj. Kdo izmed nas ne ve za zgodovinske dogodke srednjega in novega veka: prisiljeno pokristjanjevanje Saksoncev, križarske vojne proti muslimanskim »objestnežem«, trnovo pot latinsko-ameriških domorodcev po Kolumbovi katastrofi - odkritju Amerike? Napačno bi bilo, ko bi taka in podobna dejanja naprtili Cerkvi, ki raste iz Kristusove krvave daritve na križu. In še bolj napačno bi bilo, ko bi mislili ali celo razglašali, da so takratni evropski narodi vsiljevali svojo krščansko kulturo v imenu križa. To je protislo- vno! Kdor se oklepa križa in ga časti z velikim spoštovanjem ne more ponoviti krvave žrtve, ki je je bil deležen Ustanovitelj Cerkve: njegova kri pomeni odklon perlivanja človeške krvi. Tisti, ki so s krvjo »pokristjanjevali« nekatere predele zemeljske oble niso počeli tega »v imenu« križa ampak »s« križem, kar je bistvena razlika. Kdor misli, da je treba odstraniti razpela iz javnih prostorov samo zato, ker so nekateri pod pretvezo križa krajšali življenje ljudem je podoben številnim pripadnikom italijanskega naroda, ki so do nedavnega trdili, da so vsi Slovenci pobijalci, ker so nekateri izmed njih metali nedolžne žrtve v jame smrti. Ali so zato tudi moje roke, ki so se rodile šele v šestedestih letih prejšnjega stoletja, krvave? Ali naj snamem križ s stene zaradi greha nekaterih prednikov Cerkve in naj me bo sram, da sem Slovenec, ker so nekateri pred menoj pobijali brate? Kristjani se ne bojimo svoje človeškosti, ki nas zaradi stvariteljske svobode večkrat sili v greh in napake. Zgodovina Cerkve je polna svetlih dejanj, ki jo ozaljšajo pred Bogom in pred svetom, obenem pa ne prikriva, da je omadeževena z grehi in napakami. Božji služabnik Janez Pavel I, ki mu mnogi zgodovinarji in družboslovci pravijo tudi Veliki, je na Tiho nedeljo leta 2000 izjavil: »Odpuščamo in prosimo odpuščanja...Ponižno prosimo odpuščanja za delež, ki ga je vsak izmed nas dopolnil s svojim obnašanjem in tako osiromašil podobo Cerk ve.« Ali je moje upanje utvara, če si želim, da bi prav miroljubni božični prazniki spodbudili čiščenje spomina in resnično spravo? odprta tribuna Furlaničev predlog sovražno dejanje do SSO Predvčerajšnjim na spletni strani Slomedia, in včeraj v PD je gospod Iztok Furlanič, član deželne komisije za slovensko manjšino in občinski svetovalec Komunistične prenove, objavil daljše tiskovno poročilo, na katerega želim zelo sintetično odgovoriti, in to brez katerega sovraštva ali jeze v sebi, ker to ni moj način dela. Gospod Iztok Furlanič je svoj predlog porazdelitve finančnih prispevkov slovenski manjšini uradno posredoval članom omenjene komisije pet minut pred zasedanjem le-te. Kar je on poslal (ali ne!) Rudiju Pavšiču in meni po elektronski pošti, je zgolj privatno dopisovanje in nič drugega. Živimo v pravni državi (vsaj zaenkrat še!) in dopisi članov komisije morajo po uradni poti, to je najprej na predsednika komisije, to je deželnega odbornika Roberta Mo-linara, ki jih potem mora skupaj z dnevnim redom pred začetkom seje posredovati članom predsedstva in vsem članom deželne komisije. Tak je postopek v demokratični družbi in tega postopka se mora vsak član komisije tudi vestno držati. Na seji omenjene deželne komisije sem Furlaničev predlog označil za sovražno dejanje do SSO in njegovih članic, kar je gola resnica. SSO ima v svojem statutu jasno napisane vrednote slovenstva, krščanstva in pristne demokracije, zato je marsikomu trn v peti, nenazadnje tudi gospodu Furlaniču, saj si ne znam in ne morem drugače razlagati njegovega predloga, da se članicam SSO odtrže kar 65.300 € in jih da drugim ustanovam. Je to znak ljubezni ali sovraštva? Gospodu Iztoku Furlaniču je zelo na tem, da nihče ne pride ob službo. V redu! Zakaj pa potem meče na podlagi svoje porazdelitve na cesto ljudi, ki so zaposleni na ustanovah kot so Goriška Mohorjeva družba, Mladika, Most-Čedad, Center Emil Komel, Slovenska prosveta-Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete-Gorica, Kul- turni center Lojze Bratuž in druge? Je to znak ljubezni ali sovraštva? O tkzv. združitvi obeh krovnih organizacij sem že ves čas, odkar sem predsednik SSO vedno na enem in istem stališču: združitve ne, a dobro, lojalno, konstruktivno in pošteno sodelovanje da! In to stališče bom navzven zastopal, dokler bom imel stoodstotno podporo vseh članic SSO. Če te ne bi v prihodnosti več imel, bom pač s položaja predsednika SSO odstopil. Ker pa mislim, da pošteno in demokratično zastopam misli, želje in pričakovanja vseh članic SSO, bom skušal v duhu strpnosti, dialoga, poštenega sodelovanja z drugo krovno organizacijo SKGZ delati še naprej samo in izključno v splošno korist celotne slovenske narodne skupnosti v Italiji! Dr. Drago Štoka Predsednik SSO promet - Decembrska preventivna akcija Slovenski policisti izdajajo vozniška dovoljenja za vzorne voznike KOPER - Slovenski policisti se pri izvajanju cestnih kontrol pogosto srečujejo z vozniki, pri katerih vsakič ugotovijo, da vozijo po predpisih. Po ocenah koprske policijske uprave velika večina takih voznikov razume in podpira delo policistov. Slovenska policija si želi, da bi bilo vestnih voznikov čimveč. Zato se je odločila, da izvede preventivno akcijo Vzorni voznik, katere namen je omejiti število prometnih nesreč, ki jih povzročata neprilagojena hitrost in alkohol. Policisti bodo v decembru - ko bodo ugotovili, da voznik vozi v skladu s predpisi in je njegovo ravnanje vzorno (predvsem pa da nima kazenskih točk) - ob voznikovem soglasju izdali »vozniško dovoljenje vzornega voznika«. S simbolično kartico, ki jo policist izda vozniku, se slednji »obvezuje«, da bo še naprej vozil skladno s predpisi. POtlOJSKA UPfWVA KQPEft VOZNIŠKO DOVOLJENJE VZORNEGA VOZNIKA P öj v. .dO mifllk i* oh, ■. ...r-m, tla hm ■ i l - ■ v^i^ft dm^ih m naN » t--'itrir-rri pran*hj vonhfr:m in' p1 .TjaJppn i"-" 1011,4. Mum___ PHda-poHctal KULINARIČNI KOTIČEK Lonec za zimske dni Ja, ni kaj reči, starka zima je ta teden pokazala zobe, pri nas na Krasu je padlo nekaj snežink, v Sloveniji je sneg, kljub vsem napovedim vremenoslovcev, kot vidimo na televiziji, cestarje spet presenetil. Zastoji so bili na dnevnem redu, veliko slabe krvi je bilo, kot vedno pa ni vsa krivda na eni strani: za zastoje so krivi tudi vozniki, ki se podajo na cesto z neprimerno opremo in s snežnim razmeram neprimerno vožnjo. Vse to nima nobene zveze z našo rubriko, razen tega, da bom danes pisal o najbolj znani irski jedi, jedi, ki prihaja iz dežele, ki je sicer zelena kot Slovenija, ki pa ima neprimerno bolj klavrno podnebje in so zato ljudje tam potrebni nekoliko bolj kalorične hrane kot pri nas, vsaj v naših krajih. Za irski ja-gnječi lonec za mrzle in vlažne dni torej potrebujemo: 700 g jagnjetine, 2 čebuli, 2 stroka česna, 3 majhne krompirje na osebo (recept je za 4, torej 12 krompirjev), 5 večjih korenčkov, 1 steblo zelene, skodelico ješprenjčka, 7 dl goveje juhe (tudi iz kocke), olje, timijan, lovorov list, sol in poper. Jagnjetino narežemo na kocke in meso v globlji lončeni posodi na olju lepo popečemo, da lepo porja- vi. Meso vzamemo iz lonca, počakamo, da se olje malo ohladi, medtem pa sesekljamo čebulo in česen. Najprej na olju prepražimo čebulo, potem dodamo še česen, lovor in ti-mijan. Dodamo olupljen krompir in na velike kose narezano korenje ter sesekljano steblo zelene. Vse skupaj pražimo nekaj minut, nato vrnemo meso v posodo in zalijemo z juho. Jed bo veliko okusnejša, če bo juha pristna. Sedaj lahko dodamo še ječmen, posodo pokrijemo z alufo-lijo, nanjo pa damo še pokrovko. Porinemo v pečico, ki smo jo poprej segreli na 180 stopinj in pustimo, da se jed kuha dobro poldrugo uro. Ob koncu bo meso primerno mehko, jed pa še kar gosta. Sedaj lahko posodo odkrijemo in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Originalni recept predvideva jagnjetino, če pa vam ta ni všeč, jo lahko uspešno zamenjate s teletino ali govedino. Če kuhate govedino, naj bo čas kuhanja nekoliko daljši. Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU Naše gledališče? Moje že ne Shakespeare je na primer pri svojih odrskih uprizoritvah postavil na oder tablo z napisom »wood« in gledalci so vedeli, da je tam gozd. Brez fantazije ni umetnosti! V Italiji je skozi stoletja igralce vodil takoimenovani »ca-pocomico«, ki je praktično nadomeščal vse upravno osebje in je bil istočasno režiser, dramaturg, lektor. To je bilo gledališče. Danes je toliko govora o našem gledališču, da nimamo več jasnih pojmov o tem. V soboto (12. decembra) nam je Primorski dnevnik v uvodniku pojasnil, kje so težave gledališča. A istočasno nam Primorski dnevnik na 7. strani postreže s popolnoma nasprotno sliko (ki sovpada s poročilom, ki ga istega dne objavlja ljubljansko Delo). Kje je resnica? Da bi zvedel kaj več, sem pogledal na spletno stran. Ojoj! Upravni svet: 5 ljudi! (plačani, neplačani? - marsikaj slišim, potem pa vidim napisano nekaj drugega). Uprava: 8 ljudi! Če se prav spomnim, je ravnatelj javno povedal, kolikšno plačo ima. Če bi bil na njegovem mestu, bi iz obzira do delavcev v Sloveniji, ki se borijo za minimalno plačo 600 evrov, to raje zamolčal. Tehniki: 11 ljudi! (Shakespeare je verjetno svojo tablo kar sam napisal). Osebje: 4 ljudje (vedel sem, da sta za nogometno tekmo potrebna dva vratarja - nisem vedel, da tudi gledališče potrebuje dva vratarja). Skupaj 28 stalno nastavljenih oseb. Ali je to gledališče? Sergej Verč v svojem pismu uredništvu lepo pove, da so gledališče igralci. Vendar naše gledališče nima stalnih igralcev, saj šestim »stalnim« igralcem ponujajo šestmesečne pogodbe. Berem, da bo prvo predstavo (s tremi stavkokazi) režiral Paolo Magelli in da je drag. Kolikšen bo njegov honorar? in kdo bo šel nekam gostovat v zameno? (Kdo je Paolo Magelli? Internet je neizčrpen vir podatkov - tam berem: »Paolo Magelli ha scritto .. e la-sciatemi andare a pisciare e toccar un culo...« Ne prevajam, me je sram! Je pa to pravi režiser za naše gledališče!). Naše gledališče? Moje že ne. Nič ne bi rekel, če bi to bilo zasebno gledališče, saj demokracija prenese to in drugo. Če pa predstavljajo to kot »naše slo- vensko gledališče« se mi zdi, kot če bi nabirali denar za lačne otroke v Afriki, da si potem s tistim denarjem kupimo jahto. Miloš Pahor Člani Sklada Mitja Čuk odločno protestiramo! Člani Sklada Mitja Čuk, zbrani 16.12.2009 na občnem zboru na Opčinah, v zvezi z dogajanjem v okviru deželne seje za porazdelitev prispevkov po Zakonu 38/2001, ugotavljamo: - da g. občinski svetnik Iztok Furlanič Sklada Mitja Čuk ni uvrstil med svoje obiske, še zlasti ne, da bi »točno pregledal njegov proračun« - da lokalna politična volja v zadnjih 20 letih Skladu, še ni omogočila vstopa v seznam pomembnejših organizacij slovenske manjšine, čeprav ni mogoče spregledati njegove uspešnosti in pomembnosti njegovega dela za našo narodno skupnost, - da zaradi tega Sklad spada pri razdeljevanju prispevkov med t.i. »enti minori«, katerim bi po predlogu istega g. občinskega svetnika odbili še približno dodatnih 100.000,00 €, potem ko jih je za leto 2010 zmanjšal za 26% že novi deželni predlog o porazdelitvi - da je Sklad ustanova, ki za delo z otroki in mladino ter osebami s posebnimi potrebami zaposluje odvisno delovno silo in ima stalne stroške, katerim se ne more izogniti, čeprav je druge (fleksibilne) izdatke zaradi nenadnega umanjkljaja pri prispevkih za leto 2008 (ko še ni bilo krize) že znatno zmanjšala (npr.: Revija 6krat je izšla letos samo 1X). Zaradi tega v imenu naše ustanove in zlasti v imenu njenih uslužbencev odločno protestiramo proti takemu razmišljanju v manjšini, ki je usmerjeno samo v strankarsko ali ideološko pripadnost in zapostavlja pravice in delo drugih, tudi če je to v javnosti ocenjeno kot zelo kvalitetno. 6 Petek, 18. decembra 2009 ITALIJA / politika - Po nedeljskem napadu bo moral počivati do konca leta Berlusconi zapustil bolnišnico in pozval k mirnejšemu ozračju Bersani: Mi smo vselej za omikano soočenje in za reforme, a ne za zakone »ad personam« MILAN - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je včeraj vendarle zapustil milansko bolnišnico San Raffaele, kjer se je zdravil po nedeljskem napadu, ko mu je duševno moten moški v obraz vrgel kipec ter mu pri tem poškodoval nos in izbil dva zoba. Po treh dneh in štirih nočeh v bolnišnici je bil še vedno videti precej slabo. Z obliži na nosu in ustih je skozi šipo limuzine pozdravljal pred bolnišnico zbrano množico radovednežev. Ob odhodu iz bolnišnice je premier prek tiskovnega sporočila pozval k dialogu in k »mirnejšemu« političnemu ozračju v državi. »Na te dni bom imel dva spomina: sovraštvo nekaterih in ljubezen številnih, preštevilnih Italijanov,« je zapisal in ocenil, da v Italiji ne bosta prevladala niti fizično nasilje niti »nasilje besed«.»Če se bo po tem, kar se je zgodilo, okrepilo zavedanje, da potrebujemo v italijanski politiki mirnejši in bolj pošten jezik, ta bolečina ne bo zaman,« je poudaril. Berlusconi je pristavil, da se tudi nekateri voditelji opozicije zavedajo potrebe po novem ozračju, in jih pozval, naj se ogradijo od »maloštevilnih netilcev sporov«. V bistvu je povabil voditelja Demokratske stranke Pier Luigi-ja Bersanija, naj se dokončno loči od prvega moža Italije vrednot Antonia Di Pietra in sprejme dialog z vlado za uresničitev reform. Sicer pa je premier v noti za tisk poudaril, da bo šel naprej »po poti svobode še z večjo močjo in odločenostjo kot doslej«. Isto stališče je že v sredo zvečer sprejelo vodstvo Ljudstva svobode. Nanj sta se včeraj že odzvala Di Pietro in Ber-sani. Di Pietro je dejal, da prav tisti, ki govorijo o dialogu, v resnici netijo sovraštvo. Bersani pa je povedal, da Demokratska stranka dobro ve, kaj mora delati. Slej ko prej se bo zavzemala za omikano politično soočenje in za reforme, vendar v nobenem primeru ne bo pristala na zakone ad personam. Po odhodu iz bolnišnice je Berlusconi šel k zobozdravniku, da bi si popravil poškodovana zoba. V zobo-zdravniški ambulanti je preživel kar štiri ure. Okrog 16. ure se je pojavil pred svojo vilo San Martino v Arcoreju blizu Milana, kjer ga je s ploskanjem sprejelo nekaj krajanov in radovednežev z domačim županom Marcom Rocchini-jem na čelu. Berlusconi se bo v naslednjih dneh najbrž odpravil v zasebno kliniko v švicarskem kantonu Ticino, kjer bodo poskrbeli, da na njegovem obrazu ne bo ostala niti sled nedeljskega napada. V kliniki Ars Medica v Ticinu so sicer Ber-lusconija leta 2003 lepotno operirali. Da bo Berlusconi bolnišnico San Raffaele zapustil šele včeraj, so se zdravniki odločili v sredo. Berlusconija so namreč pestile trdovratne bolečine, še posebej v vratu, zaradi katerih je imel tudi hude glavobole. Potem ko je preživel »mirno noč brez bolečin«, pa je včeraj vendarle lahko odšel domov, je povedal premierov osebni zdravnik Alberto Zangrillo. Sicer pa mora Berlusconi tudi po odhodu iz bolnišnice še dva tedna počivati, zaradi česar je odpovedal več obveznosti, med drugim udeležbo na podnebni konferenci v Koebenhavnu, božično večerno med potresenci v Abrucih in tiskovno konferenco on koncu leta. Njegov napadalec - 42-letni Massimo Tartaglia, ki naj bi imel dolgo zgodovino psihiatričnih problemov - je medtem še vedno v preiskovalnem zaporu. Premier Silvio Berlusconi zapušča milansko bolnišnico San Raffaele ansa javne finance Poslanci odobrili finančni zakon 2010, davčni ščit podaljšan do 30. aprila RIM - Poslanska zbornica je včeraj odobrila finančni zakon za leto 2010. Za je bilo 307 poslancev, proti 267, 2 pa sta se vzdržala. Za sta glasovala Ljudstvo svobode in Severna liga, proti Demokratska stranka, Italija vrednot in UDC, Gibanje za avtonomije predsednika deželne uprave Sicilije Raffaeleja Lombarda pa se ni udeležilo glasovanja, češ da zakon pomeni še eno izgubljeno priložnost za jug. Finančni zakon se zdaj vrača v senat, ki ga bo predvidoma dokončno odobril v torek, 22. t. m. To bo zadnji finančni zakon po starem modelu, saj bo po reformi od prihodnjega leta dalje parlament sprejemal zakone o finančni stabilnosti. Medtem pa je vlada včeraj sklenila, da podaljša veljavnost t. i. davčnega ščita za vrnitev ilegalno izvoženih kapitalov iz tujine. Kot znano, je prvi rok zapadel 15. t. m. Kdor ga je izkoristil do tega datuma, je plačal 5-odstotno davščino. Vlada je včeraj podaljšala veljavnost ščita do 30. aprila, vendar je uvedla nekatere novosti. Kdor bo saniral svoj položaj do konca februarja, bo plačal 6-odstotno davščino, kdor bo to storil marca ali aprila, pa 7-odstotno. Po neuradnih ocenah se je do 15. decembra vrnilo v Italijo za 80 do 100 milijard evrov ilegalno izvoženih kapitalov. Računajo, da se jih bo do konca aprila še kakih 30 milijard. terorizem - Včeraj vrh v Milanu Zgodovinski anarhisti: Bombi v Milanu in v Gradišču sta protianarhistični provokaciji MILAN - Včeraj je bil na milanski prefekturi vrh o javni varnosti, na katerem so predstavniki vseh rodov organov javne varnosti in krajevnih uprav pregledali položaj, potem ko so v torek na Univerzi Bocconi našli bombo. Kot smo poročali v včerajšnji številki našega dnevnika, je peklenski stroj le delno eksplodiral (pravzaprav vžgal je le detonator), tako da ni bilo večje škode. Odgovornost za atentat je prevzela samozvana anarhistična skupina Federazione anarchica informale, ki naj bi bila odgovorna tudi za eksplozivno poštno pošiljko, ki v torek za las ni poškodovala direktorja centra za priseljence CIE v Gradišču na Goriškem. Neimenovani vir politične policije Digos je včeraj izrazil bojazen, da bo zelo verjetno prišlo še do drugih podobnih dogodkov. Anarhisti naj bi se »prebudili« po dveh letih spanja, in sicer ob 40-letnici smrti Giuseppeja Pinellija, anarhista, ki je umrl 15. decembra 1969 po »padcu« z okna milanske prefektu-re, kjer so ga zasliševali zaradi domnevne vpletenosti v atentatu na Trgu Fontana. Vse to pa je po svoje demantirala zgodovinska organizacija italijanskih anarhistov Federazione anarchica italiana. Na spletni strani Indymedia Italia je objavila daljše sporočilo za javnost, v katerem zatrjuje, da sta eksploziji v Milanu in v Gradišču »objektivno provokativne in protianarhistične narave«. Po njenem se ime anarhistov zlorablja, ob tem pa tudi opozarja na dejstvo, da njena kratica FAI sovpada s kratico samozvane anarhistične skupine Federazione anarchica informale, kar očitno ni slučajno, ampak je drobec sirše pervezne strategije. Vlada: korak nazaj v zvezi s spletom in javnimi shodi RIM - Ministrski svet ni sprejel nobenega ukrepa v zvezi s spletom in demonstracijami, kot je to napovedal notranji minister Roberto Maroni po nedeljskem napadu na pre-mierja Silvia Berlusconija. Kot je namreč pojasnil minister za infrastrukturo Altero Matteoli, je treba zadevo še poglobiti. Glede demonstracij je povedal, da je treba zagotoviti pravico do protestov, a »brez hudih izgredov«. Glede interneta pa je treba po njegovem mnenju kaznovati tiste, ki prekoračijo določene meje. Katere so te meje, ni povedal. Predsednik senata Renato Schifani pa se je medtem spravil na socialno mrežo Facebook, češ da »je nevarnejša od izvenparlamentar-nih skupin v 70. letih«. Galan: Ali ministrstvo ali grem svojo pot BENETKE - Ljudstvo svobode in Severna liga sta se dokončno dogovorila, da bo na prihodnjih deželnih volitvah v Lombardiji spet kandidiral za predsednika Berlusconijev privrženec Roberto Formigoni, medtem ko bosta kandidata za predsednika deželnih uprav Piemonta in Veneta iz vrst Bossijeve stranke. V Venetu bo najverjetneje kandidiral minister za kmetijstvo Luca Zaia. Sedanji predsednik Giancarlo Galan, ki je sicer predstavnik Ljudstva svobode, je sklep sprejel z velikim razočaranjem. Njegovi sodelavci pravijo, da je Berlusconiju postavil nekakšen ultimat: če ga ne bo sprejel v vlado kot ministra (po možnosti za kmetijstvo), bo spomladi na deželnih volitvah kandidiral za predsednika Veneta, magari v povezavi z UDC in Demokratsko stranko. Prosperini skušal podkupiti pričo MILAN - Deželni odbornik za turizem Dežele Lombardije Pier Gianni Prosperini, ki so ga aretirali v sredo pod obtožbo korupcije, je skušal podkupiti neko pričo. Zaradi tega je sodnik za predhodne preiskave Andrea Ghinetti zahteval njegovo takojšnjo aretacijo. Neka sodelavka na Mednarodni borzi turizma (Bit) v Milanu, ki jo je finančna straža zaslišala kot pričo, je namreč povedala sodniku, da je Prosperini takoj zatem stopil v stik z njo. Od nje je hotel izvedeti, kaj je povedala finančni straži. Prosperinija obtožujejo, da je prejel nezakonito 230 tisoč evrov v zvezi z zakupi za promocijo turizma prek lokalnih televizijskih postaj, pa tudi da razpolaga s precejšnjo vsoto denarja na tekočih računih v tujini. vigevano - Oprostilna sodba sodnika za predhodne obravnave Umor v Garlascu: za obsodbo Alberta Stasija ni zadostnih dokazov VIGEVANO - Alberto Stasi ni umoril Chiare Poggi ali vsaj za to ni zadostnih dokazov oz. so slednji kontradiktorni. Tako meni sodnik za predhodne obravnave iz Vigevana Stefano Vitelli, ki je včeraj oprostil Stasija obtožbe umora ob zaključku procesa, ki je potekal po skrajšanem postopku in na katerem je bil Alberto Stasi edini obtoženec umora zaročenke Chiare Pog-gi, do katerega je prišlo 13. avgusta 2007 v Garlascu. Takratnega študenta (pozneje je diplomiral na univerzi) sta zločina obtožila tožilca Rosa Muscio in Claudio Miche-lucci, ki sta se nanašala na indice, ki so bili po njunih besedah »jasni in nedvoumni«, medtem ko po mnenju Stasijevih odvetnikov niso razblinili vseh dvomov. Mu-sciova in Michelucci sta zahtevala tridesetletno zaporno kazen, zagovorniki pa oprostitev. Sodnik Vitelli se je odločil za slednjo, potem ko je že pred tem odredil štiri dodatne ekspertize, ker je preiskavo tožilstva označil za nepopolno. Zaradi tega je prišlo tudi do zakasnitve razsodbe, ki bi bila morala biti izdana že 30. aprila letos. Po včerajšnjem branju razsodbe se je za Alberta Stasija, kot je sam rekel, končala mora. Nasprotnega mnenja sta starša Chiare Poggi, katerih odvetniki so že pripravili priziv. Rita in Giuseppe Poggi sta sicer sprejela razsodbo, po njunem mnenju pa ni bilo zadoščeno pravici, zato se bo iskanje krivca za zločin nadaljevalo. Vsekakor sta Chiarina starša izključila možnost ponovnega zbližanja z Albertom Stasijem, razen v slučaju odkritja drugega krivca. Vse se torej začenja znova, potem ko je sodnik Vitelli pri oprostilni sodbi izpostavil kritične točke preiskave: gre predvsem za neskladnosti glede ure umora (tožilstvo je najprej trdilo, da je bila Chiara umorjena med 11. uro in 11.30, nato pa med 12.20, 12.46 in 13.26), dalje za pomanjkanje sledov krvi na Stasijevih čevljih in za podatke v njegovem prenosnem računalniku. Dalje obstajajo nejasnosti v zvezi z biološkim materialom Chiare Poggi na pedalih Stasijevega kolesa in s Stasijevimi odtisi v Chiarini kopalnici, medtem ko orožja, s katerim je bila Poggijeva umorjena, niso nikoli našli, nejasen pa ostaja tudi razlog za umor. Alberto Stasi si je včeraj oddahnil ansa istat - Letos pol milijona več Že 1,8 milijona brezposelnih RIM - Število brezposelnih se je v zadnjem letu zvišalo za več kot pol milijona in je danes v Italiji skupno 1,814 milijona ljudi brez dela. Zaskrbljujoč podatek je posredoval včeraj zavod Istat in je najhujši od leta 1992. Od pol milijona brezposelnih več je 386 tisoč delavcev izgubilo delovno mesto v industrijskem sektorju. Vendar je Confindustria optimistična in napoveduje, da je najhujše obdobje finančne krize že mimo. Število brezposelnih v Italiji se je v tretjem trimesečju letos v primerjavi z istim obdobjem lani zvišalo za 508 tisoč oziroma 2,2 odstotka, medtem ko je ostalo brez dela v primerjavi z drugim trimesečjem letos 120 tisoč ljudi. Največ ljudi je bilo ob delovno mesto v severni Italiji, in sicer 274 tisoč, in v južni Italiji, tj. 196 tisoč, medtem ko so v srednji Italiji zabeležili porast 38 tisoč brezposelnih. Ti podatki so še posebej sad dodatnega upada stopnje zaposlenosti v samostojnem delu, upada števila zaposlenih s pogodbami za določen čas in števila sodelavcev, ki jim je treba dodati še pomenljiv upad števila zaposlenih s pogodbami za nedoločen čas, so razložili pri zavodu Istat. Dodati velja, da se je stopnja brezposelnosti pri osebah od 15. od 64. leta starosti povečala že petič zapored. V oktobru je bilo v Italiji skupno 22.929.000 zaposlenih in jih je bilo glede na oktober lani 486 tisoč manj. Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu / GORIŠKI PROSTOR Petek, 18. decembra 2009 7 ¿Primorski ~ dnevnik rim - Sklep notranjega ministra Roberta Maronija Prefekt Balsamo zapušča Trst Slovenci zelo cenijo njegovo delo Prefekturo in vladni komisariat bo odslej vodil Alessandro Giacchetti Prefekt in vladni komisar Giovanni Balsamo zapušča Trst in prepušča mesto Alessandru Giacchetti-ju, ki je doslej vodi Prefekturo v Vi-terbu. Balsamo odhaja v Cagliari, kjer bo prefekt in obenem vladni komisar, saj je tudi Sardinija dežela s posebnim statutom. Za nepričakovano zamenjavo se je včeraj odločil notranji minister Roberto Maroni, ki je tudi zamenjal vrsto drugih prefektov po državi. Zamenjave, ki so že pravnomočne, je ratificiral ministrski svet. Balsamo, ki ima 60 let in je doma iz Catanie, je tržaško Prefekturo vodil od februarja leta 2007. Bil je vseskozi zelo pozoren do družbenih in gospodarskih problemov Trsta, izkazoval je tudi veliko pozornost slovenski manjšini in odnosom med Italijo in Slovenijo. Prav zaradi tega odprtega odnosa do manjšine in do sosedov je bil Balsamo večkrat tarča prikritih in odkritih kritik desnice in nacionalističnih krogov. Zelo dobro pozna zaščitni zakon za slovensko Giovanni Balsamo zapušča Trst manjšino in se je v sklopu svojih pristojnosti vseskozi trudil za njegovo izvajanje. V zadnjih mesecih je Balsamo posvetil veliko pozornost uveljavljanju vidne dvojezičnosti na Tržaškem in reševanju zelo hude finančne kri- ze Slovenskega stalnega gledališča. Z desnico je prišel v spor ob odprtju avtocestnega odseka med Padričami, Katinaro in Škofijami. Balsamo se je redno srečeval s predsednikoma SSO in SKGZ Dragom Štoko in Rudijem Pavšičem ter z drugimi zastopniki Slovencev. Bil je tudi v odličnih odnosih z vsemi župani naše pokrajine, ki so ga večkrat imeli v gosteh na raznih družabnih in kulturnih prireditvah. Eno zadnjih njegovih uradnih srečanj je bilo srečanje z novo generalno konzulko Slovenije Vlasto Pelikan Valenčič. Na sestanku na sedežu Prefekture sta obravnavala odprta vprašanja slovenske manjšine in pereč problem žaveljskega uplinje-valnika, ki razdvaja Rim in Ljubljano. Balsamo je generalni konzulki izrazil prepričanje, da uplinjevalnik ne bo skvaril odnosov med državama. Novi tržaški prefekt Giacchet-ti (rojen leta 1947) je doma iz Rima in je vso svojo poklicno kariero Novi prefekt Alessandro Giacchetti opravil na notranjem ministrstvu in v lokalnih upravah, pri katerih je opravljal dolžnosti izrednega komisarja. Novembra leta 2006 je prevzel funkcijo prefekta v Viterbu (Lazio), sedaj pa prihaja v Trst, kjer ga čakajo zahtevne naloge. boljunec - V gledališču Franceta Prešeren zaključna prireditev projekta Agende 21 PASS Temelj je sodelovanje z občani Pri projektu sodelovale občine Dolina in Milje ter Pokrajina Trst - Razstava del učencev in dijakov iz dolinske in miljske občine Sodelovanje med javno upravo in občani je temeljnega pomena pri pomembnih izbirah, ki bodo vplivale na prihodnost ozemlja. Participacija, ki je zaznamovala projekt Agende 21 PASS - Partecipassie-me-Sodeluj Skupaj, je v tem smislu še potrdila, da gredo prizadevanja dolinske občinske uprave za tesno sodelovanje s prebivalci v pravo smer, nenazadnje pa je še utrdila odnose z miljsko občinsko upravo in s Pokrajino Trst. To je med drugim poudarila dolinska občinska odbornica Elisabetta Sormani na zaključni prireditvi v gledališču Franceta Prešerna v Bo-ljuncu, na kateri so v sredo popoldne predstavili rezultate projekta. Na srečanju so tudi prikazali vsebino zaključne publikacije PASS, ki jo bodo objavili v kratkem. Vzporedno s srečanjem je bila tudi razstava učnih delavnic. Na njej so bili na ogled izdelki, ki so jih učenci osnovnih in dijakov nižjih srednjih šol iz dolinske in iz miljske občine izdelali na šolah v okviru Delavnice trajnostnega mesta otrok projekta PASS. zadružna kraška banka - Na Opčinah včeraj slavnostna podelitev in predstavitev Štipendije in koledar 2010 Štipendije sta podelila predsednik in direktor ZKB Stancich in Podobnik - Letošnji koledar posvečen tržaški pokrajini Prireditev je bila v razstavni dvorani ZKB na Opčinah kroma V razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah je bila včeraj popoldne slavnostna podelitev štipendij članom oziroma otrokom članov, javnosti pa so tudi predstavili že tradicionalen koledar za leto 2010. Štipendije, ki sta jih podelila predsednik in direktor ZKB Sergij Stancich in Alessandro Podobnik, so prejeli dva študenta z univerzitetno diplomo, dva študenta z univerzitetno diplomo prve stopnje in sedem diplomi-rancev višjih srednjih šol. Štipendijo v višini 1.000 evrov za študente z univerzitetno diplomo sta prejela Gregor Zavadlal in Jure Rogelja, medtem ko sta štipendijo v višini 750 evrov za študente z univerzitetno diplomo prve stopnje prejeli Jasmina Sossi in Ivana Zidarič. Štipendije v višini 500 evrov za diplomirance višjih srednjih šol pa so dobili Jan Skabar, Luka Zidarič, Taja Luxa, Tina Kralj, Tina Krizmancic, Jakob Sossi in Julija Berdon. Koledar ZKB za leto 2010, ki bo na razpolago vsem strankam, je letos posvečen Trstu in okolici. Koledar, ki so ga ponatisnili v okrog 2.500 izvodih, je namreč vsako leto na drugačno temo. Lani je bil posvečen ekologiji, leto prej slikarju Bogdanu Gromu, v preteklosti pa tudi Kraški ohceti. V novem koledarju so reprodukcije starih razglednic, ki so jih tudi razstavili lani ob 100. obletnici nastanka ZKB. Kot piše tudi v uvodnem besedilu koledarja, je bila banka ustanovljena 28. oktobra leta 1908. Letos je izšla zajetna knjiga o njenem delovanju od začetkov do danes, ob koncu leta pa je banka izdala še stenski koledar s starimi razglednicami, ki spominjajo na obdobje njenega nastanka. Razglednice so večinoma iz obdobja pred prvo svetovno vojno in prikazujejo mestne okraje Trsta in druge vasi v tržaški pokrajini, kjer ima danes banka svoj sedež in svoje podružnice. V koledarju za leto 2010 je ponatisnjenih skupno 48 krajinskih razglednic predvsem iz obsežne zbirke starih razglednic, ki jo hrani Zadružna kraška banka. Poleg tega so izbrali nekatere reprodukcije starih razglednic iz zbirk Marina Kokorovca, Adriane Mosetti in Igorja Tute. Mladi se soočajo s Pavšičem in Štoko Uredništvo mladinske rubrike našega dnevnika KLOP vabi danes ob 17.30 v Narodni dom (Ul. Filzi) na soočenje s predsednikoma Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-go-spodarske zveze Dragom Štoko in Rudijem Pavšičem. Beseda bo tekla o vseh aktualnih vprašanjih slovenske manjšine, ki jih trenutno ni malo. Pri Sv. Ivanu debata o plinskem terminalu Naravovarstvena združenja WWF in Liga za okolje prirejata danes ob 18.30 v gledališču v Ul. S. Cilino 101 (Sv. Ivan) soočenje o plinskem terminalu pri Žavljah. V razpravi, ki jo bo vodil novinar Luciano Santin, bodo sodelovali Marko Starman, direktor krajinskega parka v Strunjanu, Robert Turk (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave-Piran), Lino Santoro (Legambiente) in Carlo Franzosini iz miramarskega morskega parka. Božične stojnice za solidarnostne pobude Prostovoljci tržaške skupine Emergency zbirajo prispevke in nudijo informacije o delovanju nevladne organizacije na božičnem sejmu v okolici Trga sv. Antona (na vogalu med ulicama Zonta in Paganini). Pri stojnici, ki bo na voljo do 22. decembra, se je mogoče včlaniti v organizacijo, kupiti koledar 2010 in razno blago, vključno z božičnimi okraski. Izkupiček bodo namenili zdravstvenemu središču v afganistanskem mestu Anga-ram, ki ga je tržaška skupina pred leti »posvojila« in terja vsako leto 23 tisoč evrov stroškov. Društvo De Banfield medtem sporoča, da bodo prostovoljke jutri postavile stojnico na vogalu med ulicama Dante in S. Ni-colo. Ponujale bodo knjige in božična darilca ter zadnje delo Fulvie Costantinides. Tradicionalno srečanje v novinarskem krožku V ponedeljek ob 12. uri bo v tržaškem novinarskem krožku (Korzo Italia 13). tradicionalno predbožično srečanje pod drevescem, ki ga je okrasila Fulvia Costantinides. Po uvodnem pozdravu novega predsednika krožka Roberta Weberja in novega nadškofa Giampaola Cre-paldija si bodo novinarji in predstavniki verskih, vojaških in civilnih oblasti izmenjali voščila. Popoldansko zaprtje nekaterih uradov Tržaška kvestura sporoča, da bo urad za priseljence danes, v četrtek, 24. decembra in v četrtek, 31. decembra v popoldanskih urah zaprt za stranke. Dr. Mahnič gost zveze sladkornih bolnikov Združenje sladkornih bolnikov (Assodiabetici) bo danes gostilo okulista dr. Franca Mahniča, ki bo govoril na temo sladkorna bolezen in oko. Srečanje, ki ga bo uvedel predsednik združenja Marino Vocci, bo ob 17. uri v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8. 8 Petek, 18. decembra 2009 TRST / okoliške občine - Triletni načrt javnih del 2010 - 2012 fundacija crt Repentabor: prihodnje leto ^¿j prenova repenskega trga sodeluje tu/i i r m Stala bo 870 tisoč evrov - V načrtu tudi gradnja tribun in slačilnic nogometnega igrišča tudi gM Prihodnje leto bo leto preureditve repenskega trga. Tako napovedujeta proračun za leto 2010 in triletni načrt javnih del za obdobje 2010 - 2012, ki ju je na zadnji seji odobril repentabrski občinski svet. O prenovi osrednjega trga v Repnu (in enega najlepših trgov kraških vasi) je bil govor že vrsto let. Čez nekaj mesecev bodo besedam, končno, sledila dejanja. Že prejšnja uprava župana Aleksija Križma-na je (z odkupom zemljišč) položila temelje za preureditev. Pisanijev odbor bo sedaj lahko začel z delom. Poseg bo vreden 870 tisoč evrov. Občina bo krila strošek s pokrajinskim prispevkom v višin 750 tisoč evrov in z deželnim prispevkom v višini 120 tisoč evrov. Prihodnje leto bo repentabrska uprava opravila še eno veliko delo: ob nogometnem igrišču v Repnu bo zgradila tribune in slačilnice ter poskrbela za zunanjo ureditev območja. Strošek bo za prihodnje leto znašal 500 tisoč evrov. Občina ga bo krila s kreditom državne hranilnice in posojilnice, za katerega je bil dodeljen deželni prispevek. Naslednje leto (2011) pa je predvidena dopolnitev posega za dodatnih 800 tisoč evrov. Novost predstavlja ureditev tako imenovane Poti pesnikov, nekakega sprehajališča s Tabra do Cola, ki naj bi postalo prava didaktično-naturalistično-kulturna postojanka na kraškem ozemlju. Poseg bo stal skoraj 135 tisoč evrov, za njegovo izvedbo je občinska uprava prejela pokrajinski prispevek. Med proračunsko razpravo je svetnik Napredne liste Omar Marucelli opozoril na vprašanje odpadkov: vejevja, rastlinja in trav. V proračunu je vključena postavka »izvedba ekološkega otoka v naselju Fernetiči« za skupnih 50 tisoč evrov. Občina bo krila strošek s pokrajinskim prispevkom v višini 40 tisoč evrov, nadaljnjih 10 tisoč evrov pa s presežkom upravljanja. Nadalje so za prihodnje leto predvideni vzdrževanje občinske telovadnice v Repnu (128 tisoč evrov), nakup opreme za občinsko telovadnico (6 tisoč evrov pokrajinskega prispevka), namestitev foto-voltaične naprave za potrebe osnovne šole (84.121 evrov). Redno vzdrževanje občinskega premoženja bo stalo 5 tisoč evrov, izredno vzdrževanje pa 15 tisoč evrov. Prihodnje leto sta predvidena tudi dva posega za tako imenovano »preprečevanje kriminala in degradacije«. Gre za varnostne posege na ozemlju, med katere sodi tudi namestitev naprav za video-nadzor. Prvi poseg bo stal 13.200 evrov, drugi pa nadaljnjih 15.050 evrov. V letu 2011 bo občina posvetila pozornost prenovi poslopja nekdanje stare osnovne šole in sedanjega kulturnega centra na Colu. Strošek bo precejšen, 922 tisoč evrov, občina ga bo krila ali s pokrajinskim ali z deželnim prispevkom. Med drugimi deli, predvidenimi za leto 2011 gre omeniti zamenjavo ograje ob nogometnem igrišču v Repnu (50 tisoč evrov), vzdrževanje zasebnih cest dostopnih za javnost (44 tisoč evrov), postavitev ekoloških otokov v Repnu, na Colu in na Fernetičih (80 tisoč evrov), izredno vzdrževanje poslopij otroškega vrtca in osnovne šole na Colu (42 tisoč evrov), izredno vzdrževanje občinske ambulante v Repnu (25 tisoč evrov), izvedba toplotne naprave s sončnimi kolektorji za potrebe občinske telovadnice v Repnu (28 tisoč evrov) in vzdrževanje ter ohranjevanje premoženjskih in državnih nepremičnin (25 tisoč evrov). Ob predstavitvi svojega prvega proračuna je župan Marko Pisani poudaril, da namerava uprava posvetiti največjo pozornost občanom in njihovim potrebam. V ta okvir sodi temeljno delo, ki ga namerava občina opraviti leta 2012: razširitev plinskega omrežja v Repnu in na Co-lu. Poseg bo stal 200 tisoč evrov. Med drugimi javnimi deli v letu 2012 gre omeniti še izredno vzdrževanje poslopja otroškega vrtca na Colu (50 tisoč evrov) in gradnjo parkirišča za potrebe občinskega pokopališča (40 tisoč evrov). M.K. Prihodnje leto naj bi se začela prenova repenskega trga kroma okoliške občine - Stališče Z Repentabra »ne« mestni občini Repentabrski občinski svet nasprotuje morebitni ustanovitvi mestne občine Trst. O zadevi je uvodoma poročal župan Marko Pisani, občinski svetnik skupine Skupaj - Insieme Maurizio Vidali pa je prebral stališče, ki ga je osvojila tudi Napredna lista. V svojem dokumentu se je obregnil ob predlog deželne odbornice Severne lige Federice Seganti o ustanovitvi mestne občine Trst s posledično ukinitvijo pokrajine in okoliških občin, ki bi jih v mestni občini predstavljali edinole župani. Predlog je razvnel razpravo, v katero so posegli predsednica pokrajine, župani okoliških občin in vidni politični predstavniki leve sredine in desne sredine. Odbornica Segantijeva je zagovarjala predlog z racionalizacijo in ekonomskim prihrankom. Stroški za občinske svetnike okoliških občin so smešno nizki, z njihovim črtanjem ne bi mnogo prihranili. Glavno vprašanje pa se suče okrog majhnih problemov občanov, ki jih občinski svetniki poznajo in lahko v občinskih skupščinah pripomorejo k njihovem reševanju. Z ukinitvijo občin ne bi imeli občani več teh referenčnih točk, je poudaril Vidali, ki se je ob koncu začudil, da je tak centralistični načrt predstavila prav zastopnica stranke, ki se je vedno borila za decentralizacijo in za federalizem, proti centralizmu rimskega tipa. M.K. ULICA CARDUCCI - Popoldne V nesrečo vpleteni peška, skuter in mestni avtobus Na Ulici Carducci se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodovala peška. 22-letna moldavska državljanka N. C. je okrog 14. ure v bližini Ulice Coroneo baje neprevidno prečkala cesto, zadel pa jo je skuter, ki je vozil proti Trgu Oberdan. Žensko in dvoko-lesno vozilo je po navedbah tržaške občinske policije odbilo v mestni avtobus, ki se je pri priči ustavil. Mlada peška se je močno udarila v glavo in si zlomila nogo, rešilec jo je prepeljal v katinarsko bolnišnico, k sreči pa ni v življenjski nevarnosti. Na pregled v bolnišnico je služba 118 pospremila tudi voznika skuterja, medtem ko za voznico avtobusa, ki jo je trčenje nekoliko pretreslo, odhod v bolnišnico ni bil potreben. Zastojev ni bilo, ker se je nesreča pripetila ob robu ulice, pri voznem pasu, po katerem vozijo avtobusi. Manjši požar v Miljah Miljski gasilci so imeli včeraj ob 9. uri opravka z manjšim požarom, ki se je vnel v neki kleti v četrti Fontanella. Po navedbah gasilcev, ki so bili na delu približno eno uro, škoda ni bila velika, zgorelo je baje nekaj polic. Na Tržaškem poteka že druga izvedba projekta Fundacije CRTrieste za socializacijo starejših občanov, ki obsega 130 gledaliških predstav oz. animatorskih delavnic ter trinajst koncertov, ki jih bo prvič sooblikovala tudi Glasbena matica. Niz pobud, ki se je začel že septembra in bo trajal do junija, so v ponedeljek predstavili javnosti na tiskovni konferenci v prostorih Fundacije CRTrieste, na kateri so govorili njen podpredsednik Renzo Piccini ter predstavniki sodelujočih kulturnih ustanov: predsednik in umetniški vodja združenja L'Ar-monia Bruno Cappelletti in Giuliano Zannier ter ravnatelja konservatorija Giuseppe Tartini in Glasbene matice Massimo Parovel in Bogdan Kralj. Pobuda je namenjena kakim 1300 starejšim občanom, ki so gostje trinajstih domov za ostarele: Serena, Bartoli, Gregoretti, Itis, Ieral-la, San Domenico, Dom za ostarele v Miljah, Capon, Ad Maiores, Carducci e Rosanna, Emmaus, Mater Dei in Dom bratov Stuparich. V projekt je vključen tudi krajevni italijanski dnevnik Il Piccolo, ki je med goste omenjenih domov brezplačno razdelil 40.000 izvodov časopisa, poleg tega bo podelil še 150 brezplačnih naročnin. Projekt socializacije starejših je Fundacija CRTrieste prvič izvedla lani, rezultati pa so bili po besedah podpredsednika Piccinija spodbudni, saj so gostje domov za ostarele pokazali zanimanje za gledališke igre (zlasti tiste, v katerih so izvajali tudi stare pesmi v narečju), prav tako pa so s pozornostjo sledili glasbenim točkam. Zato so se pri fundaciji odločili, da projekt ponovijo in dodatno obogatijo: tako vsak mesec potekajo gledališke predstave, ki preko ljudskih in narečnih pesmi ter koncertov lahke in klasične glasbe vračajo preteklost v spomin. Kot že rečeno, pri pobudi letos prvič sodeluje tudi Glasbena matica, katere ravnatelj Bogdan Kralj je na ponedeljkovi predstavitvi poudaril dvojni razlog sodelovanja njegove ustanove: prvi je ta, da se gojencem nudi možnost nastopanja, drugi pa ta, da je socialni moment zelo pomemben pri rasti otroka, kateremu daš možnost, da razveseli starejše občane, s tem pa se tudi ustvari povezava med generacijami, kar je ključnega pomena. okoliške občine - Sinoči v poslopju osnovne šole 1. maja 1945 Božičnica otrok v Zgoniku Knjižni dar pokrajine in občine - Knjižni sejem in prižih lučk na prireditvenem prostoru pred županstvom Šolsko poslopje in trg pred županstvom sta bila sinoči prizorišče božičnice, ki jo je priredila zgoniška občinska uprava v sodelovanju z na-brežinskim didaktičnim ravnateljstvom, domačimi društvi in krajevno civilno zaščito V poslopju osnovne šole 1. maj 1945 so šolarji domače šole in šole Lojzeta Kokoravca-Gorazda iz Saleža ter malčki otroškega vrtca z učiteljicami in vzgojiteljicami pripravili srečanje v pričakovanju božiča in novega leta, ki so se ga ob številnih starših in nonotih udeležili predstavniki občinske uprave. Otroci so zapeli in recitirali kar trijezično, v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku. Prisotne so pozdravili domači župan Mirko Sardoč in tržaški pokrajinski svetnik Zoran Sosič ter na-brežinski didaktični ravnatelj Marko Jarc. Vsi so udeležencem zaželeli lepe, vesele in predvsem mirne praznike ter mnogo uspehov v novem letu. Otroci so bili deležni posebne pozornosti. Pokrajinska uprava jih je obdarila s knjižnim darom, podobno pa je bilo, ko sta poslopje obiskala Dedek Mraz in Tetka Zima, ki sta - neposredno iz občinskih vrhov - prinesla otrokom iz vrtca in šole dragocene knjige. Prav knjige so bile protagonist-ke knjižnega sejma, ki ga je občinska knjižnica priredila na šoli. Mladi vrvež se je nato preselil s šolskega poslopja na prireditveni prostor pred županstvom, kjer so ob petju prižgali božične lučke, ki so razsvetlile zgoniško noč. V Zgoniku je sinoči zeblo. Ži-vosrebrni stolpec v termometru je ves dan vztrajal pod ničlo. Kljub temu se je božičnice udeležilo res veliko število ljudi. V ostrem mrazu, ki je silil pod nohte, je bil zato topli napitek, ki so ga ponudili člani občinske civilne zaščite, nadvse dobrodošel. Otroci so srknili topel čaj, odraslim pa je kuhano vino ogrelo dlani, grlo, telo in dušo. Miklavž je obdaril otroke s knjižnimi darili kroma / GORIŠKI PROSTOR Petek, 18. decembra 2009 9 dijaški dom srečko kosovel - Prazničen Domski dan Ustvarjalni popoldan v znamenju prijateljstva Kreativne delavnice za gojence vseh starosti - Otroke iz jasli je obiskal in obdaril Božiček Praznično vzdušje je bilo včeraj v Dijaškem domu občutiti že ob samem vhodu. Božične pesmi so odmevale po poslopju, od zgornjih učilnic do kuhinje v pritličju. Glasovi in smeh gojencev vseh starosti so se pomešali z glasbo in pričarali res prisrčno dobrodošlico. Na sporedu je bil namreč tradicionalen Domski dan ob zaključku leta. Gojenci vseh starosti (se pravi od malčkov osnovne šole vse do nekoliko večjih višješolcev), so se s pomočjo vzgojiteljev in pa prijateljic prostovoljk Društva za razvoj prostovoljnega dela iz Novega mesta predajali pristnemu ustvarjanju: strigli so, lepili, barvali in uresničevali najbolj pristne in simpatične okraske za božična drevesa oziroma za praznični dom. Tu pa tam so mladim priskočili na pomoč tudi starši, ki jih je prijetno druženje celo prevzelo. Iz kuhinje je medtem dišalo po dobrotah, saj je pisana skupina, ki so jo sestavljali tako Zamejci kot Afganistanec in še mlad fant iz Konga, pridno pripravljala jabolčno pito po starem receptu Danielejeve none. Veselo razpoložena sta bila tudi ravnatelj doma Gorazd Pučnik in predsednica Društva za razvijanje prostovoljnega dela iz Novega mesta Branka Bukovec, ki sta bila zelo ponosna na že osemletno sodelovanje. Dekleta obiščejo tržaški Dijaški dom v poletnih mesecih in pomagajo pri delu in poletnih središčih; »nedvomno je to koristno za nas, predvsem z jezikovnega vidika, zanje pa je to V tržaškem Dijaškem domu že nekaj dni diši po praznikih: otroke iz vrtca je obdaril Božiček, starejši gojenci pa so se predajali ustvarjanju božičnih okraskov kroma izredna izkušnja spoznavanja življenja Slovencev na tem območju,« je poudaril Pučnik. Novomeško društvo si prizadeva, da bi prirejalo programe za socialno izključene skupine prebivalstva, ustvarjalo pogoje za dvig kakovosti življenja otrok in mladostnikov ter za promocijo vrednot solidarnosti, strpnosti in medkulturnega dialoga. Veliko delajo z Romi, nam je povedala gospa Branka; obiskujejo jih v naselju takoj po šoli in jim z delavnicami in jezikovnimi tečaji popestrijo sicer dolgočasen popoldan. Med pogovorom je Pučnik odvijal darilo, ki so ga Dijaškemu domu prinesli novomeški prijatelji: paket je tokrat skrival več stolčkov za otroke iz jasli in pa fotoaparat za ovekovečenje teh prijetnih skupnih trenutkov, za starejše goste pa so priskrbeli nekaj knjig. Prijateljstvo med ustanovama pa sta včeraj poudarili tudi prostovoljki Andreja in Staša, ki se v Trst vračata že 8 oz. 7 let, vsakič z navdušenjem in željo po novih izkušnjah. Včerajšnji dan se je zaključil seveda z družabnostjo in s skrivnostnim »izletom v neznano«. Praznično je bilo sicer že v sredo, ko je otroke iz jasli obiskal Božiček. Po lutkovni predstavi Lačna gosenica, ki so jo za malčke pripravili vzgojitelji, je dobri starček razveselil otroke z darili in kaj pustil tudi za jasli, ki jih danes obiskuje 42 malčkov. Jasli so odrte skozi vse leto in v kratkem bodo začeli z vpisovanji za novo leto. (sas) pokrajina Projekta za prekerne delavke Pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in pokrajinska odbornica za delo Adele Pino sta včeraj predstavili dva nova projekta, katerih namen je pomagati prekernim delavkam in ženskam, ki iščejo zaposlitev. Projekt Concilio predvideva finančne olajšave v zvezi s številnimi storitvami, od jasli do vrtcev in poletnih centrov. Pokrajinska uprava bo v ta namen posredovala bone z različnimi vsotami, glede pač na sestavo družine. Pravico do olajšav imajo ženske, ki iščejo zaposlitev ali imajo možnost nove zaposlitve ter podjetnice, ki nameravajo krepiti lastno dejavnost ali ustanoviti novo podjetje. Namen projekta Dione pa je nuditi poklicno usposabljanje oz. izobraževanje s pomočjo računalnika prek tečajev, ki jih bodo prirejali neposredno na spletu. salež - Vabilo Decembrske pobude v domačiji Bajta Naše turistične kmetije so tudi pomembna središča ovrednotenja ljudskih običajev in kulturne dediščine vezane na teritorij. Tako je tudi v kraški domačiji Bajta pri Saležu, ki vabi v božičnem času (od 11. do 23. decembra) na pobudo December v Bajti. Družina Škerlj se je prvič odločila za zanimiv splet treh različnih dogodkov, in sicer za razstavo jaslic, ogled kleti z degusta-cijo in fotografsko razstavo. V sodelovanju z društvom jasličarjev iz Trsta so razstavo jaslic postavili v okvir kamnitega sveta podzemne vinske kleti, na ogled pa bo do praznika Svetih treh kraljev. Istočasno poteka na domačiji zanimiva dokumentarna fotografska razstava, ki izpričuje desetletno delovanje kraške domačije Bajta, tako da je pobuda istočasno priložnost za obhajanje prvega okroglega jubileja delovanja. Ogled teh dveh razstav pa nudi hkrati priložnost za voden obisk same kleti in za degustacijo vinske ponudbe družine Škerlj. Ob tej priložnosti so izdali tudi posebno zgibanko, ki predstavlja pobudo, dodatne informacije pa so na voljo na spletni strani www.bajta.it. Danes (zares) podelitev zlatega sv. Justa V dvorani tržaškega občinskega sveta bodo danes (in ne včeraj, kot smo napačno napovedali) ob 12. uri slovesno izročili 43. nagrado zlatega sv. Justa slikarju Brunu Chersicli, ki so ga za to izbrali člani Združenja kronistov Furlanije-Julijske krajine. Ob tej priložnosti bodo govorili predsednik občinskega sveta Sergio Pacor, župan Roberto Dipiazza, podpredsednik Fundacije CRTrieste Renzo Piccini, predsednik Združenja kronistov FJK Giuseppe Cordioli in častni predsednik Giorgio Cesare. Božičnica v Šempolaju Danes bo na vaškem trgu v Šempolaju ob 18. uri tradicionalna Božični-ca, ki jo prireja Skd Vigred v sodelovanju z otroškim vrtcem in osnovno šolo Stanka Grudna. Nastopili bodo otroci iz vrtca in osnovnošolci, plesna, pevska in glasbena skupina Vigred in plesna skupina AŠKD Kremenjak (Jamlje). Posebna gosta bosta tudi letos Božiček in Dedek Mraz, ki se bosta pripeljala v pravi kočiji. Vsi udeleženci bodo v poklon dobili božične spominčke, ki so jih izdelali otroci iz vrtca, ogreli pa se bodo lahko tudi s kozarčkom kuhanega vina in čaja. Ob zaključku božičnice bo odprt tudi božični sejem v Štalci. O varčevanju z vodo Pokrajina Trst je pripravila projekt o varčevanju z vodo in ločenem zbiranju odpadkov, ki je namenjen učencem in dijakom šol vseh vrst in stopenj na Tržaškem. V okviru projekta, ki ga je včeraj predstavil odbornik za okoljsko vzgojo Dennis Visioli, bodo izdelali spletno stran, namenjeno učencem in učiteljem oz. profesorjem, ki bodo preko elektronske pošte prejemali spletne novice in gradivo za delo v razredu, obenem bo na razpolago tudi interaktivna igra. Založniški sejem Bazlen V kavarni San Marco se danes začenja druga izvedba založniškega sejma v okviru projekta Bobi Bazlen, ki jo prirejata kulturni združenji Palacin-ka in La Brocca Rotta. Uvodno srečanje ob odprtju sejma bo dopoldne ob 10. uri, sledila bo okrogla miza o projektnem založništvu ter o stanju založništva v Italiji in Trstu, zatem bo odprtje kioskov založniških hiš. Ob 15.30 bo predstavitev založb Arbor Li-brorum in Il Ramo d'Oro, nato pa še srečanje z založnikom Andreo Gess-nerjem in okrogla miza o prevajanju (ob 18. uri). V večernih urah bo glasbeni aperitiv Malika Francesca Watt-sa, ob 21. uri pa bo slavnostna večerja v kavarni Rossetti. korošci - Domače Društvo Slovencev miljske občine aktivno sledi domačemu dogajanju Vse najboljše gospa Vittoria Predstavniki društva so obiskali slavljenko in nato še goste doma za ostarele v Miljah, kjer sta nastopila moški zbor upokojencev iz Brega in harmonikar Marko Manin Slavljenka Vittoria Starc v objemu svojih dragih in predstavnikov Društva Slovencev miljske občine Pri Korošcih blizu Milj je v sredo gospa Vit-toria Starc slavila okrogli rojstni dan - sto let. V prijetni, domači družbi je preživela poseben dan: ob 10. uri je namreč domači pater Bogomir daroval sv. mašo na domu Vittorine hčerke Pierine, kjer že 20 let živi tudi gospa Vittoria skupaj z vnuki in pravnuki; posebna maša je slavljenko seveda razveselila. Z nasmehom je sprejela vse, ki so ji prišli voščit: res veliko je bilo prijateljev, znanih obrazov in domačih ljudi, celo skupina odbornikov in predsednica Društva Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga je prišla nazdravit okrogli obletnici in slavljenki zaželet obilo zdravja in še mnogo let v družbi svojih dragih. Še isti dan so se v popoldanskih urah člani DSMO Kiljan Ferluga napotili v miljski dom za ostarele, kjer že drugo leto zapored prirejajo popoldan z glasbo za goste doma. Z veseljem in številnimi aplavzi so gostje sprejeli moški zbor upokojencev iz Brega pod taktirko Manuela Purgerja ter harmonikarja Marka Manina. Zbor je zapel nekaj slovenskih in italijanskih pesmi, Manuel pa nekaj veselih slovenskih pesmi. Navdušenje, ki je izžarevalo z obrazov gostov doma ostarelih, je prevzelo tudi pevce in harmonikarja Manina. V imenu DSMO Ferluga je pozdravila tajnica Ivica Švab, ki se je zahvalila nastopajočim, gostom doma pa predstavila 20-letno delovanje zbora, Lo-njerca - dirigenta Manuela Purgerja, ki je letos začasno prevzel vodenje zbora, ter zadnje nastope Marka Manina, ki ga sicer gosti že dobro poznajo, saj je nastopal tudi na srečanju, ki sta ga organizirali občini Milje in Dolina na Dolgi kroni. Zahvalila se je tudi koordinatorki doma, Slovenki Jasni Petaros, ki je že drugo leto spodbudila prijetno srečanje. Gospa Petaros je po drugi strani izrazila zadovoljstvo nad pobudo, ki postaja že stalnica; starejše osebe naravnost zaživijo ob glasbi, pesem vzbuja v njih spomine na lepe, stare čase in razveseli goste. Zaželela si je, da bi hvalevredno pobudo skupaj ponovili še v poletnem času, ko bosta vreme in temperatura prijetnejša. DSMO je sodelovanje seveda z veseljem sprejelo, saj podpira vse kulturne pobude, ki zbližujejo ljudi in nudijo tudi nepokretnim prijeten trenutek v veseli družbi. Naslednja pobuda, ki jo prireja DSMO, je koncert Nativitas v miljski stolnici prihodnjega 10. januarja, ko bo nastopil zbor Kraški slavček z zborovodjo Mirkom Ferlanom ter kvartet Nomos ansamble z umetniškim vodjo Aljošo Saksido. Do takrat pa bodo člani poskrbeli za opremo novih prostorov, ki jih je njim namenila Občina Milje v Ul. Ro- ma. 10 Petek, 18. decembra 2009 TRST / Včeraj danes Danes, PETEK, 18. decembra 2009 TEO Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.22 -Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 9.12 in zatone ob 18.11. Jutri, SOBOTA, 19. decembra 2009 URBAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 0,5 stopinje C, zračni tlak 1003,1 mb pada, veter 34 km na uro vzhodnik severo-vzhod-nik, burja, vlaga 53-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 12 stopinj C. ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino CI3 Lekarne Do sobote, 19. decembra 2009 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304), Ul. Alpi Giu-lie 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Ivana 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oširek Sonnino 4 Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Sonnino 4 (040 660438). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Natale a Beverly Hills«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Looking for Eric«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La principessa e il ranocchio«; 16.00, 17.00, 18.05, 19.05, 20.10, 21.10, 22.15 »Natale a Beverly Hills«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Io & Marilyn«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.00 »Astro boy«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »A Christmas Carol«; 16.30, 21.45 »La dura verità; 18.30 »2012«. FELLINI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Il canto delle spose«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Dieci in-verni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »A serious man«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »L'uomo nero«. KOPER - KOLOSEJ - 15.00, 17.30, 18.10, 20.30, 21.20, 23.30 »Avatar«; 15.50, 17.50 »Jelenček Niko«; 16.00, 19.40, 21.30, 23.20 »Paranormalno«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Io e Marilyn«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La principes-sa e il ranocchio«; Dvorana 3: 16.30, 20.30 »A Christmas Carol«; Dvorana 4: 18.15, 22.15 »Dorian Gray«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Astro boy«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 20.15, 22.15 »Natale a Beverly Hills«; Dvorana 2: 18.00 »A Christmas Carol«; 21.30 »Dorian Gray«; Dvorana 3: 16.45, 18.30, 20.20, 22.10 »La principessa e il ranocchio«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.00 »Io e Mariliyn«; Dvorana 5: 17.00, 18.45 »Astro boy«; 20.30 »Il nastro bianco«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Informativna srečanja se bodo odvijala po sledečem razporedu: OV Mavrica Milje - 11. januarja 2010 ob 16.30; OV Miškolin Boršt - 11. januarja 2010 ob 16.30; OV Kekec Boljunec - 11. januarja 2010 ob 16.30; OV Pika Nogavička Dolina - 11. januarja 2010 ob 16.30; OV Palčica Ri-cmanje - 20. januarja 2010 ob 16.30; COŠ »M. Samsa« Domjo - 8. januarja 2010 ob 17.00; OŠ »P. Voranc« Dolina - 11. januarja 2010 ob 16.15; COŠ »F. Venturi-ni« Boljunec - 11. januarja 2010 ob 17.00; COŠ »A. Bubnič« Milje - 11. januarja 2010 ob 17.30. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 27. februarja 2010. RAVNATELJI OSNOVNIH IN NIŽJIH SREDNJIH ŠOL na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice su-plentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. M Izleti PR0GETT0 3000 OD 1 7.25Q C* Z VOZILOM ZA ODPAD »PRISPEVEK, ZA VSA VOZILA QASHQAI, V VIŠINI 1.500€ NA CENI PO CENIKU JE VELJAVEN ZA ODPAD VOZIL EURO 0, 1 IN 2 REGISTRIRANIH DO 31/12/1999 - V SODELOVANJU Z MREŽO KONCESIONARJEV. PONUDBA VEUA DO 31. DECEMBRA 2009. INFORMACIJE PRI KONCESIONARJIH ALI NA SPLETNI STRANI WWW.NISSAN.IT. MODEL NA SLIKI JE LE PRIMER. REKLAMNO SPOROČILO S PROMOCIJSKIM NAMENOM. EMISIJE C02 (G/KM): 208. PORABA(1/100KM): OD 8,4 DO 5,2 (KOMBINIRANA VOŽNJA). SHIFT_the way you move PROGETTO ulica Flavia 118 - 34147 Trst Tel. 040 281212 • Ulica Div. Julia 4 - 34079 Staranzano (G0) Öhnn Tel. 0481413030 • Ulica Terza Armata, 95 - 34170 Gorica Tel. 0481522211 OUUU Ulica Aquileia 108 - 33052 Cervignano del Friuli (UD) Tel. 043133647 VESELA KLAPA IZ BOLJUNCA vabi na zanimiv izlet in Silvestrovanje v Beogradu. Na razpolago je še nekaj mest. Pokliči na tel. št. 335-6036609. POHOD V DRAŽGOŠE: Slovensko planinsko društvo Trst obvešča svoje člane, ki se nameravajo udeležiti spominskega nočnega pohoda na Dražgoše, 10. januarja 2010, da bo organizacijski sestanek v torek, 22. decembra, v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20. uri. Vabljeni. V mrzlem decemberskem večeru je s svojim prihodom ogrel mamico Laro in očka Boruta mali korenjak Mitja Čestitajo tete Tamara, Cristina, Ksenija, Erika, Nataša in Sara H Čestitke IZLET JAVORNIK Slovensko planinsko društvo Trst priredi v nedeljo, 20. decembra, tradicionalni spominski pohod na Javornik, zbirališče ob 7.30 pri hotelu Danev na Opčinah. Na razpolago bo društveni kombi, potrebne informacije dobite na tel. št. 040-220155, Livio. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za ogled razstave v muzeju Casa dei Car-resi v Trevisu, iz obdobja dinastije Ming, »Skrivnosti prepovedanega mesta«. Izlet bo v soboto, 6. februarja 2010. Vse informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. Dobrodošel MITJA! Maja in Tanja pozdravljata malega prijatelja in mu želita vse najlepše v življenju. Čestitke mami in očku! Katja z družino. Te dni praznuje okroglo obletnico FABIO VIOLA. Člani društva in dramska skupina Rovte-Kolonkovec mu voščijo še mnogo let delovanja in zadoščenja. 0 Prireditve BOŽIČNI SEJEM-SKD IGO GRUDEN prireja danes, 18. in soboto, 19. decembra, v Kulturnem domu v Nabrežini bogato božično prodajno razstavo. Urnik: od 16. do 20. ure. Vsak dan se bo zvrstil zanimiv kulturni program. Danes bo ob 17.30 lutkovna skupina Tipitapi liceja A.M. Slomšek prikazala pravljico Šivilja in škarjice. Danes bo ob 17.30 nastop gojencev GŠ Sežana in GM Trst. V soboto pa sta ob 17. uri na vrsti pravljica »Nekega zimskega dne« in delavnica za otroke v sodelovanju s Knjižnico Komen in Mladinskim krožkom. Sejem spremlja srečelov z izvirnimi nagradami. OTROCI OV VRABCA IN UČENCI OŠ KA-JUHA - TRUBARJA v sodelovanju s SKD Lipa pod pokroviteljstvom Rajonskega sveta za vhodni Kras vabijo danes, 18. decembra, ob 19.30 v bazovsko cerkev sv. Marije Magdalene na koncert »V pričakovanju božične noči« s pevsko skupino Musicum iz Gorice. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi na božičnico glasbene dejavnosti, ki jo vodi Aleksandra Pertot danes, 18. decembra, ob 15. uri. V SRENJSKI HIŠI na Repentabru bo danes, 18. decembra, ob 19. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja: Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Predstavitev: Saša Marte-lanc. Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Nativitas: Ške-denj, Cerkev sv. Lovrenca, danes, 18. decembra, ob 20.30, nastopajo MePZ Devin-Rdeča Zvezda-Salež, Zgonik (dir. Rado Mi-lič), DPZ Kraški slavček-Nabrežina (dir. Mirko Ferlan), Kvartet Volnik (umetniški vodja Walter Lo Nigro); zbor Jacobus Gallus (dir. Marko Sancin); Lonjer, Športno kulturni center, 23. decembra, ob 20.30, nastopa PZ Tončka Čok-Lonjer (dir. Manuel Purger); Milje, Stolnica, 10. januarja, ob 15.30, nastopata DPZ Kraški slavček-Na-brežina (dir. Mirko Ferlan) in Kvartet No-mos-Trst (umetniški vodja Aljoša Tavčar). BOŽIČNI KONCERT ZA SKLAD MITJA ČUK Tržaška ženska vokalna skupina »Cappella civica«, flavtist Giorgio Marcossi in kitarist Marko Feri pod vodstvom dirigenta Marca Sofianopula bodo izvedli stare božične himne in hvalnice ter skladbe iz slovenske, istrske, ruske, španske, angleške, nemške, francoske in grške božične tradicije. V soboto, 19. decembra, ob 20.30 - Cerkev sv. Martina na Proseku. GODBENO DRUŠTVO »VIKTOR PARMA« - TREBČE Sveta noč, Blažena noč, Vse že spi, Godbeni zvok vseh prebudi. Pridi tudi ti na božični koncert, ki bo v soboto 19. decembra, v Ljudskem domu v Treb-čah ob 20.30! KD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, vabi na ogled razstave »Mali dragoceni predmeti« za božična darila. Razstava bo odprta do sobote, 19. decembra, z naslednjim urnikom: torek in sreda od 10. do 12. ure, četrtek, petek in sobota od 17. do 19. ure. MPZ GORJANSKO vabi na »Božični koncert«, ki bo v soboto, 19. decembra, ob 20. uri v Vaškem domu na Gorjanskem. Dirigent in basist Goran Ruzzier, klavir Beatrice Zonta. Gost večera bo MePZ F.B. Sedej - Števerjan, dirigentka Aleksandra Pertot. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem društev PD Mačkolje in KD Primorsko prireja praznični večer ob zaključku leta v Srenjski hiši v Mačkoljah v soboto, 19. decembra, ob 20. uri. Vabljeni! BOŽIČ BREZ MEJA: božični gospel koncert priznane ameriške skupine »The Harlem Messengers of New York City«, v nedeljo, 20. decembra, ob 18. uri v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Koncert, ki ga prireja Glasbeno Kulturno društvo DrugaMuzika v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice, je pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. Vstopnice bodo na razpolago 1 uro pred začetkom koncerta. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v Marijin dom na ogled musikla »Moje pesmi, moje sanje« v izvedbi OPZ Anton Martin Slomšek iz Bazovice. Priredba in režija Zdenka Kavčič Križmančič. Predstava bo v nedeljo, 20. decembra, ob 17. uri. Ob koncu prestave bogat srečelov. Toplo vabljeni! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »Tradicionalni koncert ob zaključku leta« v nedeljo, 20. decembra, ob 17. uri v nabrežinski občinski telovadnici. Gost večera MePZ Gorjansko. KD SKALA - GROPADA IN KD SLOVAN -PADRIČE vabita vaščane na božičnico, ki bo v ponedeljek, 21. decembra, ob 19.30 v gropajski cerkvi. Sodeluje MePZ Skala Slovan pod vodstvom Hermana An-toniča. SKD TABOR v sodelovanju z ZSKD in SSG vabi na ogled gledališke predstave Olgi-ca in mavrica (igra Lara Komar, v priredbi in režiji Marka Sosiča) v torek, 22. decembra, ob 16. uri v Prosvetni dom na Opčinah. Vstopnina znaša 3,00 evre. SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z ZSKD in SSG vabi na ogled gledališke predstave Olgica in mavrica (igra Lara Komar, v priredbi in režiji Marka Sosiča) v sredo, 23. decembra, ob 16. uri v društvene prostore SKD Igo Gruden. Vstopnina znaša 3,00 evre. ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. IN MEPZ SV. JERNEJ - OPČINE vabita na Božični koncert v petek, 25. decembra, ob 18. uri v župnijski cerkvi na Opčinah. Koncert oblikujejo: Uopnska mularija - vodi Aljoša Saksida, MlDPS Vesela pomlad -vodi Mira Fabjan, ŽePZ Vesela pomlad - vodi Katja Granier, MoPZ Tabor - vodi Martina Feri, MoPS Sv. Jernej - vodi Mirko Ferlan, MePZ Sv. Jernej - vodi Janko Ban. Solisti: Marta Fabris, Martina Fe-ri, Marjan Štrajn. Pri orglah: David Le-nisa, Martina Feri. Božična misel: Alenka Rebula. Povezovalec: Matej Susič. Pričakujemo vas! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo razstava Tanje Kralj »Mandale« na ogled ob delavnikih od 9. do 18. ure, do 10. februarja. Loterija 17. decembra 2009 Bari 84 19 15 20 35 Cagliari 59 77 1 39 24 Firence 38 87 32 14 75 Genova 41 21 8 27 77 Milan 51 7 66 46 22 Neapelj 71 49 6 10 77 Palermo 77 67 48 52 6 Rim 88 19 43 70 39 Turin 73 16 84 54 49 Benetke 18 89 58 80 3 Nazionale 18 41 88 5 84 Super Enalotto St. 151 1 23 32 53 66 83 jolly 56 Nagradni sklad 4.151.090,95 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 104.731.416,24 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 18 dobitnikov s 5 točkami 34.592,43 € 1.894 dobitnikov s 4 točkami 328,75 € 72.541 dobitnikov s 3 točkami 17,16€ Superstar 21 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 864.810,75 € 5 dobitnikov s 4 točkami 32.875,00 € 325 dobitnikov s 3 točkami 1.716,00 € 4.926 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 31.793 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 69.693 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 18. decembra 2009 1 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SSG - otroška predstava Mjuta Povasnica OLGICA IN MAVRICA »Poetična lutkovna igra o iskanju sreče« V režiji Marka Sosiča in interpretaciji Vesne Hrovatin. V soboto, 19. decembra ob 17. uri v Mali dvorani SSG. Info: Za nakup vstopnic bo blagajna SSG-ja odprta do petka z urnikom 10.00 -17.00 in v soboto eno uro pred začetkom predstave. Tel. 800 214302 SSG - v pričakovanju abonmala DVE OPERNI EN0DEJANKI SNG OPERA IN BALET IN SKGG Glasbena komedija Gledališki direktor VVolfganga Amadeusa Mozarta in burka Ženitna pogodba Gioachina Rossinija. V soboto, 19. decembra ob 20.30 v Slovenskem stalnem gledališču. Info: Blagaja SSG, Za nakup vstopnic bo blagajna SSG-ja odprta do petka z urnikom 10-17 in v soboto od 17. ure do začetka predstave ob 20.30. Tel. 800 214302 ÜK Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabrska ulica 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. SK Brdina: 347-5292058, Valentina Šuber 347-4421131; www.skbrdi-na.org, info@skbrdina.org. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja silvestrovanje z glasbo v živo, domačo hrano in družabnimi igrami. Vse informacije dobite na tel. št. 040-411635 ali 040-415797. AŠD MLADINA obvešča, da je možen vpis v smučarsko šolo danes, 18. decembra, od 18. do 20. ure v domu A. Sirka v Križu, kjer lahko dobite tudi vse informacije o odvijanju tečajev. Tel. 349-1086140 (Martina) ali 338-6376575 (Sonja). KONS - društvo za umetnost, sporoča da je v galeriji Narodnega doma v Trstu do danes, 18. decembra, možen ogled društvene skupinske razstave Črno-belo, v sledečih dneh: ponedeljek - petek od 17. do 19. ure. V sobotah, nedeljah in med praznikom zaprto. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'albero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: danes, 18. decembra: »Slastne pripovedi«, »Trgovec sejma«; v sredo, 23. in v sredo, 30. decembra: »Zavite pripovedke«, »Igre in pripovedke pod drevcem«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OŠ I. GRBEC -M. Gregorič-Stepančič ter OV iz Škednja in od Sv. Ane vabijo na bo-žičnico, ki bo danes, 18. decembra, ob 16. uri v cerkvisv. Lovrenca v Škednju. t ffi m g Zbor Jacobus Gallus vabi na revijo ]\a sveto noč Danes, 18. decembra ob 20.30 v cerkvi Sv.Lovrenca v Škednju m d o O 4« > NASTOPAJO: O DPS Kraški Slavček kvartet Volnik MePZ Devin Rdeča Zvezda Zbor Jacobus Gallus RAZMIŠLJAŠ MLADO? Te zanima manjšinska stvarnost? Klop - Primorski dnevnik te vabi na debato med predsednikoma SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko danes, 18. decembra, ob 17.30 v mali dvorani Narodnega doma. SPDT vabi člane in prijatelje na Društveni večer, ki bo danes, 18. decembra, ob 20. uri v dvorani K.R.D. Dom Briščiki. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi danes, 18. decembra, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo: Oko in sladkorna bolezen, predaval bo dr. Francesco Mahnič, odgovoren za oku-listični oddelek tržaškega sanatorija. Vabljeni so vsi. UČENCI IN UČITELJICE OŠ ALBERTA SIRKA vabijo na božičnico, ki bo danes, 18. decembra, ob 19. uri v Slomškovem domu v Križu. Toplo vabljeni! UČENCI OŠ ALOJZA GRADNIKA na Re-pentabru bomo koledovali v Repnu. Obiskali vas bomo danes, 18. decembra, v Škab'rskem ku'te od 10. do 12. ure. Zapeli vam bomo in voščili srečo in zdravje v Novem letu. VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: v Štalci božični sejem knjig, koledarjev, voščilnic, božičnih venčkov in raznih ročnih del primernih za darila v organizaciji SKD Vigred in Združenja staršev otroškega vrtca Šempolaj in COŠ S. Gruden v soboto, 19. decembra, od 15.30 do 18.30. V nedeljo, 20. decembra, od 10. do 11. ure in od 14.30 do 17. ure. V Šker-kovi hiši »Otroški praznični kotiček«, v soboto, 19. decembra, ob 15.30 gostovanje otroške dramske skupine Jaka Što-ka z igrico »Punčka za Tanjo«. V nedeljo, 20. decembra, ob 15. uri »Prisluhnimo pravljici Dobri snežak«, z Biserko Cesar. Danes ob 18. uri Božičnica na »Pla-cu«. Nastopajo otroci vrtca in OŠ, plesna pevska in glasbena skupina Vigred, plesna skupina AŠKD Kremenjak Jam-lje, posebna gosta bosta Božiček in Dedek Mraz ter še mnogo drugih veselih prijateljev. V sredo, 23. decembra, ob 20.30 v Štalci koncert »Srečno«. Sode- TK vabi danes, 18. decembra, ob 18. uri na predstavitev knjige lujejo: Mladinska glasbena skupina Vi-gred, ansambel Openska mularija, Kraška country skupina, ansambel Bršljan, harmonikarji društva Kraška harmonika, ansambel Mladi kraški muzikanti in humorista Zmaga in Vitorijo. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na predbožično družabno popoldne, ki bo v soboto, 19. decembra, s pričetkom ob 16. uri v Nabrežini, v prostorih Dopolavoro Ferroviario. Poskrbljeno bo za glasbo in ples. SKD IGO GRUDEN prireja Božični sejem, ki bo potekal do sobote, 19. decembra, v društvenih prostorih z urnikom 16.00 -20.00. Vabljeni! SKD LONJER KATINARA vabi na pred-praznično kuharsko delavnico za vse starosti z Emilijo Pablič v soboto, 19. decembra, ob 16.30 v ŠKC v Lonjerju. Za-željene so predhodne prijave na naslov jana@arteden.org ali na tel. št.: 3335062494. SLOMEDIA prireja v svojih prostorih (Il. Polonio 3) v soboto, 19. decembra, ob 10. uri ogled otroškega dokumentarca iz Ro-vaniemija »V Božičkovi deželi«. Toplo vabljeni! ŠC MELANIE KLEIN vabi vse člane in prijatelje na družabnost, ki bo v soboto, 19. decembra, od 17. ure dalje v ul. Cicerone 8. Ob tej priliki si bomo voščili in nazdravili, ter si ogledali slike pobud 2009. Toplo vabljeni!!! AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v soor-ganizaciji z ZSŠDI-jem prireja tradicionalni »Novoletni plesni festival«, ki bo v nedeljo, 20. decembra, ob 16. uri v športnem centru Ervatti pri Briščikih. V prazničnem vzdušju se bodo zvrstile ekipe domačega društva a tudi skupine iz goriške in tržaške okolice ter Slovenije. Toplo vabljeni! DEŽELNA KMEČKA ZVEZA v sodelovanju z Zadrugo Dolga Krona iz Doline in pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije Julijske Krajine, vabi na božično tržnico v Večnamenski center Dolga Krona v Dolini, v nedeljo, 20. decembra, od 10. do 18. ure. Geslo tržnice je »Najlepše darilo je koristno darilo« saj bo prava priložnost za božična in novoletna darila. Na voljo obiskovalcev bodo številni domači proizvodi, od ekstradeviškega oljčnega olja do vina, od sirov do suhega mesa, od rib do slaščic, itd. Potekale bodo vodene degu-stacije olja in vina. Konjeniško društvo Dolga Krona pa bo za najmlajše obiskovalce poskrbelo za prijetno presenečenje, in sicer za konjeniški krst. Prireditev bo seveda na ogrevanem in pokritem prostoru. Vstop prost. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje 23. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flajban«, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz naše dežele. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena kandidatom, ki se vpišejo v prvi letnik univerze. Prošnje za nagrade, naslovljene na Slovensko dobrodelno društvo, je treba skupno s predvideno dokumentacijo prinesti ali poslati po navadni pošti na sedež SDD do 20. decembra. Podrobnejša pojasnila so na voljo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, (Ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, 34122 Trst, tel. 040-631203) ob četrtkih od 16. do 18. ure, lahko pa jih interesenti prejmejo tudi po elektronski pošti, če se na SDD obrnejo na naslov do-brodelno@libero.it. V BAMBIČEVI GALERIJI bodo do nedelje, 20. decembra, na ogled slikarska dela domačih umetnikov na Božičnem sejmu umetniških slik. To je tudi priložnost Avtor ALBERTO BAGUS TRST- UL. SV. FRANČIŠKA 20 za nakup umetniškega dela, originalnega darila v podporo humanitarnim naporom Sklada Mitja Čuk. Slika Jožeta Cesarja iz leta 1946, pa je na dražbi. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure ter ob nedeljah od 10.30 do 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 21. decembra, na božično srečanje z novim tržaškim škofom Gianpaolom Crepaldijem. Začetek ob 20.30. KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - zimski solsticij« v ponedeljek, 21. decembra, od 15.00 do 19.00 v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu št. 66. Za podrobnejše informacije pokličete tel. št. 347-4437922. UČENCI IN UČENKE COŠ F. VENTURINI-JA bodo ponesli božična in novoletna voščila družinam za »Tepežnico« in »Živi-tore« v Borštu, Zabrežcu in Boljuncu v ponedeljek, 21. decembra, v jutranjih in zgodnjih popoldanskih urah, v Gročani pa konec decembra po ustaljeni navadi. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča članom in strankam, da bodo uradi zaprti od 21. decembra 2009 do 6. januarja 2010. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS v sodelovanju z Mladinskim krožkom Prosek-Kontovel prireja v torek, 22. decembra, ob 18. uri na sedežu (Prosek št. 159) družabno srečanje z nastopom gojencev glasbenihšol. Toplo vabljeni. SKD VIGRED v sodelovanju z ZSKD in SSG vabi na ogled otroške gledališke predstave Olgica in mavrica (igra Lara Komar, v priredbi in režiji Marka Sosi-ča) v torek, 22. decembra, ob 19. uri v Štalco v Šempolaj. Vstopnina znaša 3,00 evre. VRTEC Z LONJERJA IN OŠ FRANA MIL-ČINSKEGA vabita na božičnico, ki bo v torek, 22. decembra, ob 16. uri v cerkvi sv. Trojice na Katinari. SILVESTROVANJE PRI DOMJU - začelo se je vpisovanje za silvestrovanje pri Dom-ju v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro. Zagotovljene so igre, ples in zabava s skupino Korona. Za informacije in vpis tel. št.: 040-383903 (Majda Prašelj). Vpisovanja sprejemamo do sobote, 26. decembra. BREZSKRBNE BOŽIČNE POČITNICE ZA OTROKE IN STARŠE! SPD Krasje ponuja osnovnošolcem in nižješolcem delavnice, na katerih bodo pod strokovnim vodstvom pisali naloge, brali in se pogovarjali v angleščini. V prijetni družbi se bodo lotili tudi umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanja bodo v Ljudskem domu v Trebčah v dneh 28., 29. in 30. decembra zjutraj od 9. do 13. ure.Za info in prijave pokličite čimprej na tel. št. 333-1176331 (Nidia Sivitz). Število razpoložljivih mest je omejeno! OBČINE SOCIALNO-SKRBSTVENEGA OKRAJA 1.1 Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor obveščajo, da je bil fi-nansiran deželni sklad, namenjen znižanju mesečnih otroških jasli v šolskem letu 2008/2009. Obrazci prošenj za dodelitev prispevka so na razpolago na sedežih socialne službe Okraja 1.1. Prosilci morajo predložiti do ponedeljka, 28. decembra, prošnjo, obrazec ISEE z dohodkom nižjim od 35.000,00 evrov. Odpiralni čas za javnost: Devin Na-brežina: sreda in petek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/2017387-389-390; Zgonik: ponedeljek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/229101; Repentabor: torek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/327122. KROŽEK KRUT vabi na tradicionalno Srečanje ob koncu leta, ki bo v torek, 29. decembra, v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel (Ul. Ginnastica 72). Vpisovanje in vse informacije na sedežu Krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. 040 - 360072. SMUČARSKI ODSEK SPDT bo tudi letos priredil sobote na snegu za osnovnošolce v januarju in februarju 2010. Podrobne informacije bomo objavili na Pri- morskem dnevniku in na spletni strani ww.spdt.org. SC MELANIE KLEIN v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov AN-PEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu za dojenčke začeli v petek, 15., oz. v soboto, 16. januarja, s sledečim urnikom: skupina 0 - 12 mesecev ob petkih zjutraj, skupina 12 - 36 mesecev ob sobotah popoldne. Sprememba dnevov po dogovoru. Za prijave in informacije:info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328 - 4559414. Število mest je omejeno. Id Osmice OSMICA je odprta pri Davidu v Samatorci št. 5. Vabljeni! Tel. št.: 040-229270. OSMICA je odprta v Borštu pri Danjelu Glavini z domačo suho hrano. Tel. št.: 040-228421. OSMICA PRI PIŠČANCIH- Silvano Ferlu-ga vabi na domačo kapljico. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Gla-vina. Tel. 348-8435444. V MEDJEVASI 10 sta odprli osmico Maurica in Sidonja Radetič. Tel. 040-208987. S Poslovni oglasi ODDAJAMO V NAJEM na Ferlu-gih vrstno hišico v kraškem stilu razporejeno na dveh nadstropjih: vhod, kuhinja, dnevna soba, v zgornjem nadstropju kopalnica, dve zakonski spalnici, dnevna soba, garderoba; garaža-pralnica. Tel.0039-3482256523 Na Opčinah PRODAMO dvosta-novanjsko hišo v gradnji: vhod, velika dnevna soba, kuhinja, 3 kopalnice, 3 spalnice, velika klet, vrt, 2 parkirišči. Tel.0039-3482256523 0 Mali oglasi DEKLE išče zaposlitev kot varuška. Tel. št. 340-2762765. KLAVIR YAMAHA mezzacoda, model G2, japonske proizvodnje, črne barve, estetsko in akustično perfekten, prodam za 6.250 evrov. Tel. 040-661178 (ob uri obedov) ali 339-6028301. PRODAM stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici, ima gospodarsko poslopje in parcele po želji. Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM štiri zimske gume, mera 165x70 R13, rabljene tri mesece. Cena 100,00 evrov. Tel. 040-200197. PRODAM STANOVANJE s svetlimi prostori v bližini slovenskega stalnega gledališča, 63mq, s hodnikom, kuhinjo z jedilnico, veliko dnevno sobo, spalno sobo, kopalnico, avtonomno ogrevanje, tretje nadstropje z dvigalom. Cena 95.000 evrov. Pokličite na tel. št. 328-3178555 ali 040-364187 v večernih urah. PRODAM po ugodni ceni peč (130 tisoč cc) na kurilno olje ali plin, komplet z boj-lerjem v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 331-1129574. PRODAM skoraj novo frezo znamke ca-sorzo CU6, štiri pristave, diesel, motor lamborghini, 5 kw. Telefonirati na tel. št. 040-8325096 od 12. do 14. ure. PROSIM OSEBE, ki hranijo pošto in fotografije svojih dedov in ostalih prednikov iz obdobja 1. svetovne vojne (1914-18), posebno iz Lonjerja, Katinare ter Brega, da pokličejo ob urah obedov na tel. 040228967 ali 338-3120247. Prispevki Nerina in Martin darujeta 50,00 evrov za nakup novega zvona v cerkvi Sv. Martina v Dolini. V spomin na Almo Pregarc Ota daruje družina 50,00 evrov za COŠ Frana Venturinija. V spomin na Egona Emilija, brata g.e Silvane, darujejo njene kolegice in otroci otroškega vrtca v Mavhinjah 50,00 evrov za Sklad Luchetta-Ota-DAngelo-Hrovatin. Namesto cvetja na grob gospe Erneste Maioschi daruje družina Majovski (Devinščina 31) 25,00 evrov za SDD Jaka Štoka. Namesto cvetja na grob drage Erneste Maioschi por. Ukmar darujeta Sergij in Wilma 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. 412 Četrtek, 17. decembra 2009 KULTURA / slovensko stalno gledališče - Pred začetkom sezone Mozartova komedija in Rossinijeva burka Orkester bo vodil dirigent Igor Švara, ki je predstavil neobičajen diptih Komedija z glasbo v enem dejanju Gledališki direktor Wolfganga Ama-deusa Mozarta in burka Gioachina Rossinija Ženitna pogodba sta prejšnji konec meseca doživeli premiero v Ljubljani kot najnovejša produkcija SNG Opera in balet iz Ljubljane in Slovenskega komornega glasbenega gledališča. Diptih bo v soboto gostoval v Kulturnem domu v Trstu kot prva pobuda Slovenskega stalnega gledališča v pričakovanju na predstavitev redne gledališke sezone. Dedič ricmanjske znamenite družine glasbenikov in dirigent ljubljanske opere Igor Švara se tako ponovno vrača v Trst in v to dvorano, da bi z živahnimi, humorističnimi toni teh dveh opernih enodejank popestril začetek delovanja SSG-ja po nekajmesečnem, prisilnem zatišju: Kar se dogaja v tržaškem gledališču ni samo odraz splošnega položaja kulturnega sektorja v Italiji; znaki krize se žal pojavljajo tudi širše. Zgodovino SSG-ja zaznamujejo razne kritične faze, zato sem prepričan, da bo tudi tokrat preživelo in ponovno zaplulo v mirnejše vode. Vsaka kriza pride in odi- de. V Ljubljani pa se trenutno ukvarjamo z nekoliko drugačnimi težavami, saj smo nekaj let brez sedeža, ki bo dograjen konec naslednjega leta. Dejansko delamo kot brezdomci v nemogočih pogojih. To premiero smo na primer izvedli v dvorani ljubljanske Drame, ki je akustično zadovoljiva, a nas je zaradi prostorske stiske prisilila, da smo zreducirali zasedbo orkestra na polovico. Poznam dvorano tržaškega teatra, zato se že vnaprej veselim gostovanja, saj bo predstava v soboto lahko prvič zaživela s kompletnim orkestrom. Po konvenciji sestavljata Ca-valleria rusticana in Pagliacci najbolj znani operni diptih, vi pa ste se odločili za bolj neobičajno in po stilu popolnoma različno kombinacijo eno-dejank. Če primerjamo naš diptih z znano kombinacijo Cavalleria - Pagliacci, sta Mozart in Rossini ustvarila ti dve, zelo lepi enodejanki v manjši razsežnosti. Gledališki direktor je priložnostna opera, napisana po naročilu. Gre za komedijo z glasbo, komorno predstavo, ki ima veliko teksta, a tudi nekaj zelo zahtevnih pevskih točk, predvsem za ženske glasove. V Rossinijevi, ljubki komediji, ki bo v prihodnjem letu praznovala svojo 200-letnico, pa se že jasno prikazuje talent avtorja, ki je takrat napisal svojo drugo opero. Ravno iz te opere je črpal tudi za kasnejša dela, na primer za opero Seviljski brivec. Kdo sestavlja pevsko zasedbo? Namen te koprodukcije je predvsem v tem, da damo priložnost mladim pevcem, da se izkažejo ob solistih ljubljanske Opere. V obeh enodejankah nastopa pet mladih pevcev, med katerimi so tudi nekateri debitanti. Mislim, da so v obeh delih dokazali, da imajo pred sabo svetlo bodočnost. Za vsako enodejanko imamo dve zasedbi, skupaj 22 pevcev, od katerih tretjino sestavljajo gostujoči mladi. Kakšna pa bo vizualna podoba predstav, kakšen pečat je dal delu režiser Henrik Neubauer? Režija novih postavitev je zelo klasična in ustreza komorni namembnosti teh del. Sprejem s strani slovenske publike je bil dober in mislim, da bo tudi tržaški publiki všeč. Rossana Paliaga skd ivan grbec - Tržaška knjigarna Škedenjska Ena duša in ena pamet Marija Makarovič in Marta Košuta na predstavitvi v Tržaški knjigarni kroma O tem, da je občo zgodovino moč dopolniti tudi skozi pogled in usodo posameznika, nam priča publikacija Ena duša in ena pamet, ki je v začetku letošnjega leta izšla pri škedenjskem društvu SKD Ivan Grbec in ki so jo v sredo predstavili v prostorih Tržaške knjigarne. Predstavitev knjige, v kateri sta Marija Makarovič in Marta Košuta zbrali usode Škedenjk in Škedenjcev, se umešča v širši sklop pobud predprazničnega časa, ki se v prostorih slovenske knjigarne v Trstu vrstijo kot na tekočem traku. Kot je uvodoma dejala upravnica Tržaške knjigarne Ilde Košuta, potrebuje knjižni izdelek za svoj uspeh predvsem pravo promocijo. Prav v tem duhu potekajo predstavitveni večeri v Tržaški knjigarni, ki v predbožičnem času po-gostoma polnijo njene prostore. Beseda je nato šla Mariji Makarovič, eni od urednic knjige Ena duša in ena pamet, ki je dejala, da je zamisel zanjo nastala skorajda slučajno, in sicer ob robu predstavitve publikacije Marte Košuta z naslovom Ano lejto je pasalo. V zajetni zbirki je namreč moč prebrati dober ducat življenjskih zgodb Škedenjcev in Ške-denjk, katerih življenje se je tako ali drugače prepletalo z zgodovino, ki so jo ustvarjali državni možje in generali. Delo je bilo za Marijo Makarovič, kot je sa- ma poudarila, velikega pomena, saj je do danes veliko pisala predvsem o Slovencih na avstrijskem Koroškem, z Eno dušo in eno pametjo pa je pokukala tudi v naše kraje. Marta Košuta je tudi s svoje strani podčrtala skorajda slučajen nastanek knjige. V našem prostoru je namreč bilo napisanih veliko zgodovinskih knjig, malo pa je takih, v katerih bi bilo zgodovinsko dogajanje izpričano skozi pogled navadnega človeka. Najstarejši protagonisti knjige so namreč preživeli obe svetovni vojni in vmesno obdobje fašizma, torej čas, ki je bil za našega človeka prej slab in težak kakor dober in lahek. Srečanje z ljudmi in njihovo usodo je bilo za avtorici enkratno doživetje, saj sta tako stopili v stik z živimi pričami, marsikdo se je ob tej priložnosti tudi izkašljal. Marta Košuta pa je poudarila tudi pomen prostovoljnega dela v naših kulturnih društvih, saj je pričujoča publikacija dokaz, da so tudi amaterski kulturni delavci zmožni velikih podvigov. Ob koncu uradnega dela predstavitve je prisotne nagovorila tudi Lojzka Primožič, predsednica SKD Ivan Grbec. V svojem krajšem posegu se je avtoricama zahvalila za opravljeno delo, ki je za Škedenj in njegove ljudi nedvomno izjemnega pomena. (ps) ZBOROVSKA GLASBA - Intenziven pevski teden zbora Jacobus Gallus Po treh koncertih drevi božična revija Prejšnjo soboto, nedeljo in ponedeljek koncerti pri Sv. Ivanu, na Pesku in v evangeličanski cerkvi - Na drevišnji reviji v Škednju poleg zbora Gallus še DePZ Kraški slavček, Kvartet Volnik in MePZ Devin-Rdeča zvezda Zbor Jacobus Gallus bo drevi zaključil teden intenzivnega delovanja, ki je v sedmih dneh obsegal kar štiri nastope. Intenziven pevski teden bo kronal z božično revijo, ki bo potekala v župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Škednju z začetkom ob 20.30 in na kateri bodo poleg zbora Gallus nastopili še Dekliški pevski zbor Kraški slavček iz Na-brežine, Kvartet Volnik in Mešani pevski zbor De-vin-Rdeča zvezda. Naj takoj povemo, da bo tokrat res šlo za tradicionalno božično revijo zbora Gallus, glede katere smo pred tednom dni pomotoma zapisali, da je potekala prejšnjo soboto v cerkvi Dobrega pastirja v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. V resnici je takrat šlo za koncert, ki ga je v organizaciji društva Marij Kogoj in Slovenske prosvete ter v sklopu revije ZSKD Nativitas sooblikoval ravno zbor Gallus, ki je za tisto priložnost povabil v goste žensko vokalno skupino Ensemble La Rose iz kraja Piovene pri Vicenzi. Koncert, ki je nosil naslov S pesmijo v božični čas..., je v sicer manjšo cerkev Dobrega pastirja privabil precejšnje število ljubiteljev petja, pred katere so kot prvi stopili pevci in pevke zbora Jacobus Gallus, ki delujejo v okviru Glasbene matice, od lani pa jih vodi Marko Sancin, ki je za to priložnost poskrbel za program slovenskih in tujih avtorjev: zbor je na začetku izvedel tri slovenske božične pesmi, se pravi tolminsko ljudsko v harmo-nizaciji Danila Fajglja O, Dete ljubljeno, znano Be-larjevo Že počiva vsa narava in doberdobsko ljudsko v priredbi Hilarija Lavrenčiča Kaj se vam zdi. V nadaljevanju so pevci zapeli še izbor sakralne Zbor Jacobus Gallus med ponedeljkovim koncertom v evangeličanski cerkvi v Trstu kroma glasbe tujih avtorjev iz različnih obdobij: najprej je bila na sporedu Ave Maria Javierja Busta, kateri sta sledili dve skladbi iz pravoslavne liturgije, se pravi Bogorodice Devo Arva Parta in Tebe pojem Sergeja Rahmaninova, občinstvo pa je prisluhnilo še skladbam Locus iste Antona Brucknerja, Agnus Dei Ildebranda Pizzettija in A gaelic blessing Johna Rutterja. Drugi del sobotnega koncerta je oblikovalo petnajst deklet skupine Ensemble La Rose, ki de- luje komaj pet let, a je na svojih nastopih prejela že vrsto priznanj in nagrad. Skupino od vsega začetka vodi dirigentka Jose Borgo, ki je za to priložnost izbrala skladbe Cantate Domino Paula Ay-resa, s katerim so dekleta iz okolice Vicenze uvedla svoj del koncerta, katerim so sledila še tradicionalna baskovska božična pesem Gabriel's Message v priredbi Davida Willcocksa, dve skladbi Javierja Busta (Virgo Dei genitrix in Sanctus), dalje Alleluia Alberta Alcaraza, Gaudete iz zbirke srednjeveških nabožnih pesmi iz raznih krajev Evrope Piae cantiones ter Wolcum Yole in This little babe Benjamina Brittna, spored pa je zbor Ensemble La Rose zaključil s skladbo Benedictus Noria Suzukyja, v kateri sta se prepletala petje in molitev. Sobotni svetoivanski koncert je bil kot že rečeno uvod v intenziven pevski teden: že v nedeljo je zbor Gallus nastopil na koncertu v cerkvi na Pesku v organizaciji SKD Krasno polje iz Gročane, na katerem je poleg tržaškega nastopil še Mešani pevski zbor Postojna pod vodstvom zamejskega dirigenta Mirka Ferlana, v ponedeljek zvečer pa je uvedel koncert, ki ga je v evangeličanski cerkvi v Trstu sooblikoval skupaj z Akademskim pevskim zborom Univerze na Primorskem, ki ga vodi Ambrož Čopi. Drevi pa bo kot že rečeno tradicionalna Gallusova božična revija. Poleg zbora Gallus, ki bo ponovil izvedbo izbora skladb sobotnega koncerta, jo bodo oblikovali DePZ Kraški slavček (vodi Mirko Ferlan), Kvartet Volnik (umetniški vodja Walter Lo Nigro) in MePZ Devin-Rdeča zvezda (vodi Rado Milič). / GORIŠKI PROSTOR Petek, 18. decembra 2009 13 ljubljana - Mladinska knjiga Alma Karlin državljanka sveta Biografski album je pripravila Jerneja Jezernik, dobra poznavalka njenega življenja in dela ALMA M. KARLIN {/fin' !'///{/•/ut st rfa Kar 120 let je moralo preteči od rojstva Celjanke Alme Maximiliane Karlin, da je ta izjemna ženska, državljanka sveta, dobila svoje državljansko mesto tudi doma. Ne da je ne bi poznali ali da bi bila celo na seznamu sumljivih ali nezaželjenih oseb, vendar je vse do srede devetdesetih let prejšnjega stoletja tako rekoč ni bilo. Potem ko so ji med vojno po življenju stregli Nemci, ker se ni hotela vključiti v njihovo propagandno mašinerijo, in se je zato rešila na osvobojeno partizansko ozemlje, ji tudi nove oblasti pet let po vojni, ki jih je še dočakala, niso omogočile več kot le skromnega preživljanja. Bržkone največ zato, ker je pisla nemško in je zato veljala za Nemko -čeprav je imela slovenske prednike in je nacistom obrnila hrbet. Prvi knjižni prevod Alme Karlin smo dobili šele leta 1969, nato so morala preteči še skoraj tri desetletja, da je širša slovenska javnost naposled lahko začela »odkrivati« tudi druge njene potopisne in leposlovne knjige. V naslednjih letih smo jih dobili kar deset, letošnje leto pa je bilo Almi Karlin še posebej naklonjeno. Televizijski film Marte Frelih o njej je bil dobro sprejet, kdor ga je zamudil ali je želel izvedeti več, pa lahko zdaj vzame v roke biografski album ki ga je pripravila Jerneja Jezernik dobra poznavalka življenja in dela Alme Karlin ter med drugim tudi prevajalka dveh njenih knjig. Povrhu je pri Celjski Mohorjevi pravkar izšel še komentiran prevod potopisa Urok ljubezni - urok smrti. Albumsko zasnovane monografije, s kakršnimi je Mladinska knjiga v zadnjih letih počastila Kosovela, Gregorčiča in Trubarja, so kot nalašč za »prijazne«, poljudno slikovite predstavitve življenja in dela uglednih jubilantov. In za poglede z več ravni in iz različnih zornih kotov: za avtobiografske zapise, literarne odlomke, spomine sorodnikov in prijateljev - tukaj sopotnice Thee Gamelin - ter različna pričevanja, na primer Uršule Cetinski, Polone Vetrih in Marte Frelih. Judita Tkavc je dodala kronologijo postopnega razkrivanja literature Alme Kalin v slovenščini, na koncu pa so pred izčrpno bibliografijo nanizani še odlomki iz publicističnih tekstov o pisateljici izpod peres Alenke Puhar, Sil-vije Borovinik in Neve Šlibar. Ne nazadnje Alma Karlin v tej knjigi s popotnimi skicami, risbami in akvareli razkriva poleg izjemnega daru za opazovanje tudi nadarjenost za slikanje. K bolj živi predstavi o njeni življenjski poti prispevajo še dokumentarne fotografije in predmeti iz njene zapuščine, ki jih je premišljeno izbrala Jerneja Jezernik. Iztok Ilich S plesom v boj proti podnebnim spremembam Baletno društvo Sežana vabi v soboto, 18. decembra v Kosovelov dom v Sežani na baletno predstavo Zeleni in sivi otok. Zanimiva plesna predstava bo premierno uprizorjena dan po (predvidenem) zaključku podnebne konference v Koe-benhavnu in je nekakšen plesni prispevek boju proti podnebnim spremembam, predvsem pa poziv k drugačnemu načinu življenja. Nastala je namreč po knjižni predlogi Ivana Gantscheva Zeleni otok in sivi otok, ki prikazuje dva načina razvoja: trajnostnega in požrešnega. Na enem otoku se namreč naselijo pridni ljudje, ki živijo v sožitju z naravo in soljudmi in ne hlepijo po pretiranem blagostanju, na drugem pa pohlepneži, ki hočejo vedno več. Predstavo je zasnoval baletni pedagog in koreograf Baletnega društva Sežana, Eugen Todor, na Strausso-vo glasbo bo Zeleni otok odplesalo 40 baletk baletnega društva Sežana, »sivi otok« pa 15 plesalk plesne skupine Mehki čevlji, ki deluje v KD Jožeta Pahorja iz Sežane, za katere sta koreografijo pripravili Milojka Šir-ca in Marjana Garzarolli. V Vogljah otvoritev razstave B. Prinčiča V restavraciji Ruj v Dolu pri Vogljah bo danes ob 17.30 otvoritev fotografske razstave fotografa Borisa Prinčiča. Razstava, ki nosi naslov Sporočilo v steklenici, je serija fotografij steklenic, ki jih je fotograf posnel v zaprtem prostoru. Za vse, ki si da bi jim bil za glasbenike, za podjetnike... h?l Primorski dnevnik še bližji- let0 2010 je ie V tekavsemU W ^«b; po*™» leta 2009 vsako jutro p . tn 9010 se lahko plača do i i. ■ DZP doo: SSSSSSKSS» »nca dl ctvidal®;d„woT« iuna.. ,T» R,08532« „,„„00010730 5,.„M» I". C08928022 7 A INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu STENSKI KOLEDAR iimorski dnevnik Dnevnik SLovencev v Italiji. 1 4 Petek, 18. decembra 2009 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu solkan - Vodstvo solkanske Livarne osvojilo odvetnikovo pobudo Z okoljskim dovoljenjem tudi ovadba zoper goriškega odbornika za okolje Terpin: »Del Sordi si je zoper Livarno drznil navesti žaljive, neresnične navedbe o domnevnih kršitvah zakonodaje« Solkanska Livarna je z republiške Agencije za okolje končno dobila težko pričakovano pošto. Trajalo je od oktobra 2006, ko je bila podana vloga za okoljevar-stveno dovoljenje, a zdaj ima direktorica livarne Simona Stegne Ceraj ta izredno pomemben dokument v rokah. Javnosti ga je želela predstaviti po natanko letu dni, odkar je delo v Livarni nastopilo novo vodstvo. »Tega dokumenta smo izredno veseli, saj pomeni, da 100-odstotno zadostujemo vsej veljavni zakonodaji, zdaj pa to končno lahko vidi tudi vsa zainteresirana javnost,« svojega zadovoljstva ni skrivala Ce-rajeva. Dodaja, da dovoljenje ni medalja za minulo delo, temveč zaveza za livarno, da še naprej spremlja okoljevarstveno zakonodajo, ki bo, kot sama opaža, iz leta v leto ostrejša. »To je stalen proces, ki se ne zaključi s tem pridobljenim papirjem. Vse težnje, ne le naše, temveč tudi vseh naših dobaviteljev, kakor tudi celotne industrije bodo usmerjene v varstvo okolja tudi v prihodnosti. Vlaganja v ekologijo in izboljšave bodo vedno potrebna,« je prepričana Ce-rajeva. Zadovoljstvo nad pridobljenim dovoljenjem je izrazil tudi predstavnik lastnikov Antonio Böckmann: »Lastniki menimo, da je bil postopek za pridobitev dovoljenja predolg. Gora papirjev, ki so bili potrebni za to, da dovoljenje zdaj vendarle imamo, dokazuje, da smo bili v nemilosti, to je pod pritiskom italijanskih kot slovenskih institucij, ki so delo livarne želeli očrniti, pa jim ven- darle ni uspelo. Dokazujemo, da smo vzor livarne v Evropi,« včeraj ni bil nič kaj skromen Böckmann, ki je še dodal, da so lastniki že od leta 1995, ko so Livarno prevzeli, okoljski problematiki posvečali veliko pozornosti, tako okoljevarstvenim postopkom kot investicijam v opremo. Vesel je dela novega vodstva, ki je poleg uspešnega prestrukturiranja po njegovem mnenju znalo poiskati pravi dialog tudi z lokalno skupnostjo in s tem izboljšalo doslej sicer bolj klavrno podobo Livarne. Željo po podpori lokalnih skupnosti in dobrega sobivanja z ljudmi v bližnji okolici je izpostavila tudi varnostna inženirka v Livarni Nataša Lednik: »Zavedamo se, da je varovanje okolja bistvenega pomena za trajnostni razvoj, zato bomo tudi v prihodnosti, tako kot doslej, temu področju posvetili posebno pozornost, predvsem pa si želimo podpore lokalnih skupnosti. Pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je vendarle dokaz, da izpolnjujemo vse predpisane ukrepe za preprečevanje onesnaževanja okolja, v njem pa so navedene tudi vse obveznosti, ki jih moramo izpolnjevati, da bi ga preprečili.« Na vprašanje, ali v Livarni, na že dano pobudo, vendarle razmišljajo o namestitvi merilca onesnaženosti, je Lednikova odgovorila, da so emisije livarne pod zakonsko določenimi mejami in da ji zato mi potrebno izvajati trajnega monitoringa emisij. »Zakonodaja predpisuje, kdaj je treba uvesti trajne meritve. Ker mi v to skupino ne sodimo, se za to nismo odločili. Občasne meritve so za nas čisto dovolj,« je pojasnila. »Če se bo zakonodaja glede tega zaostrila, pa bomo meritve uvedli takoj,« je ob tem dodala direktorica Cerajeva. Reševanja problematike smradu se je dotaknil pravni zastopnik Livarne, odvetnik Damijan Terpin: »Livarna po nobeni zakonodaji ni bila zavezana k postavitvi 100 tisoč evrov vreden filter, ki je za kar 80 odstotkov zmanjšal smrad, pa je to le storila. Do tega koraka smo prišli samo in le zaradi tvornega sodelovanja več strani. Bili bi še dlje, če bi tega sodelovanja bilo več. Mi smo na tej poti pripravljeni, a ne na način, ki nam ga zadnja leta ponujajo nekateri.« S temi besedami je prst uperil v občino Gorica in predvsem v njenega odbornika Francesca Del Sordija. »Livarna je bila ves čas tarča medijske kampanje. Z razliko od rajonskega sveta Placuta, krajevne skupnosti Solkan, mestne občine Nova Gorica, pokrajine Gorica in nekaterih drugih institucij, s katerimi smo imeli konstruktiven odnos, je bil ta z občino Gorica absolutno nekonstruktiven. Pogovarjati smo se sicer začeli, a v resnici so nato stvari krenile v drugo smer, v smer nenehnih napadov, podtikanj, neresničnih navedb, tako da so se lastniki Livarne, na mojo odvetniško pobudo, odločili za kazensko ovadbo zoper občinskega odbornika Del Sordija. Ta si je zoper Livarno za časopise, na slovensko in italijansko ministrstvo, celo v evropski parlament, drznil navesti žaljive, neresnične navedbe o domnevnih kršitvah zakonodaje. Zatrdil je, da Li- V Solkanu Cerajeva (z leve), Lednikova, Böckmann in Terpin bumbaca varna Gorica, brez čistilnih naprav, v Koren in s tem v Sočo izloča odplake. To preprosto ni res, mi imamo čistilno napravo za odplake, ki je nameščena in funkcionira. O tu so odplake speljane v kanalizacijo Slovenskih železnic, od tam pa v Sočo. Postopek je legalen, zakonit, v skladu z okoljevar-stvenimi določbami, torej so te trditve neresnične, zavajajoče in obrekovalne, ker nas s tem bremeni storitve kaznivega dejanja onesnaževanja okolja,« je Livarnino plat zgodbe opisal Terpin in napovedal svoje nadaljnje korake: »Včasih je tistemu, ki te noče oz. ne želi razumeti, treba pokazati zobe. Del Sordija smo pozvali, naj se opraviči, naj svoje besede zanika, a tega ni storil. Zato bom še danes, v imenu Livarne Gorica, vložil tožbo zoper goriškega odbornika, po 595. in 368. členu italijanskega kazenskega zakonika za obrekovanje oz. žalitev,« je še dodal Terpin. Prepričan je, da bo Livarna tudi v tem postopku imela prav, tako kot je to dokazala tudi v številnih drugih postopkih, v katerih se je znašla zadnja leta: »Livarna je bila na muhi ves čas, ne samo javnosti, tudi institucij, ki so zadolžene za to, da se zakonodaja na delovnem in okolje-varstvenem področju spoštuje. Poleg postopka za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja smo bili tudi v številnih drugih ob-dolženi prekrškov, a smo se v vseh teh postopkih pritožili in zmagali. Očitno je torej, da je v Livarni situacija taka, da prekrškov določb o varstvu narave ni!« Tamara Benedetič gorica - Tožba Negativno presenečeni »Še vedno neznosen smrad« Francesco Del Sordi bumbaca Odločitev solkanske Livarne, ki je včeraj preko odvetnika Damijana Ter-pina vložila tožbo zoper goriškega občinskega odbornika za okolje Frances-ca Del Sordija, je negativno presenetila tako odbornika kot goriškega župana Et-toreja Romolija. Del Sordi je najprej povedal, da je v izjavah, ob katere se spotika Livarna - le-te se nanašajo na izločanje odplak solkanskega obrata v potok Koren in posledično tudi v Sočo -, govoril v imenu goriške občinske uprave, ne pa v svojem osebnem imenu. Ob tem je poudaril, da je v izjavah in dokumentih le domneval, da Livarna onesnažuje potok in reko, ni pa tega na noben način zatrjeval. Del Sordi se je pri teh izjavah nanašal na vprašanje o čez-mejnem onesnaževanju, ki ga je vložil evroposlanec Ljudstva svobode Sergio Berlato. Svoje stališče bo vsekakor goriški občinski odbornik za okolje podrobneje podal na današnji novinarski konferenci, ki se je bo udeležil tudi župan Et-tore Romoli. »Novica o tožbi zoper Del Sordija me je negativno presenetila,« je povedal župan, ki je komentiral tudi dodelitev okoljevarstvenega dovoljenja Livarni: »Sam ne morem trditi, da solkanski obrat onesnažuje, dejstvo pa je, da se iz njega širi neznosen smrad, ki moti prebivalce zlasti severne mestne četrti. Zato vabim izvedence, naj pridejo v Gorico in se sami prepričajo o tem.« tržič - Nesreča v Ulici Randaccio 19-letni skuterist trčil z glavo ob tla TRZIC 33-letnik v priporu Sodnik je potrdil pripor Fabia Martignonija, 33-letnika iz Ahtna, ki je devet let igral nogomet v Tržiču in je zato v Laškem dobro poznan. Karabinjerji so 33-letnika, ki je letos igral pri ekipi Virtus Corno, aretirali v noči med petkom in soboto zaradi razpečevanja mamil. Ob njem so prijavili še enega igralca ekipe Virtus, ki naj bi mu Martignoni prodal kokain. Ko so ga karabinjerji prijeli, je 33-letnik imel pri sebi deset gramov prepovedane snovi, na njegovem domu pa so našli še dodatnih 40 gramov kokaina. Poleg mamila so karabi-njerji zasegli nekaj tisoč evrov v bankovcih po 50 in 100 evrov. Tržiški ljubitelji nogometa se Mar-tignonija dobro spominjajo, saj je igral v vlogi napadalca. Zaradi poškodb so ga sprejeli na zdravljenje v tržiški bolnišnici, njegovo zdravstveno stanje pa ni zaskrbljujoče. Včeraj zjutraj je v Tržiču prišlo do prometne nesreče, v kateri se je poškodoval 19-letni skuterist. Mattia Agostinis iz Tržiča se je ponesrečil ob 7.30 v Ulici Randaccio, dinamiko pa morajo sile javnega reda še pojasniti. Mladenič je namreč izgubil nadzor nad vozilom in padel na asfalt, po nesreči pa ni več vedel, kako je do padca prišlo. Zaradi udarca v glavo je bil nekoliko zbegan, silam javnega reda pa je povedal, da se ne spomni, ali je pred tem trčil v avtomobil oz. če je sam padel s skuterja. Na pomoč so poklicali mimoidoči. Zdravniško osebje je mladeniča odpeljalo v tržiško bolnišnico San Polo, kjer so ga sprejeli na oddelku za prvo pomoč. Mladenič ni utrpel hudih poškodb, zaradi udarca v glavo in v trup pa so ga zadržali na opazovanju. Na kraju so ob rešilni službi posredovali tudi gasilci in policisti, ki bodo skušali ugotoviti, ali je bilo v nesrečo vpleteno še drugo vozilo. tržič - V papirnici nesreča na delovnem mestu Padel s kamiona 49-letnega Janka Pivca iz Maribora so sprejeli na zdravljenje v bolnišnici na Katinari 49-letni Mariborčan je bil žrtev nesreče na delovnem mestu, ki se je pripetila včeraj zjutraj v Tržiču. Janka Pivca, ki se je ponesrečil v papirnici v Tržiču, so sprejeli na zdravljenje na Katinari, moški pa naj ne bi bil v smrtni nevarnosti. Dinamika nesreče je še nejasna, po pričevanjih pa je 49-letnik padel z višine treh metrov, medtem ko je natovarjal tovor na svoj kamion. Moški je izgubil ravnotežje in padel na tla, pri čemer je utrpel udarec v glavo in hrbtenico. Delavci papirnice v Ulici Grotta del Diau Zot so nemudoma poklicali rešilno službo. Nekaj minut kasneje je na kraj že prišel rešilni avtomobil, zdravniško osebje pa je Pivcu nudilo prvo pomoč. Zahtevali so tudi prihod rešilnega helikopterja, ki je moškega odpeljal v bolnišnico na Katinaro. Kraj nesreče so si ogledale tudi sile javnega reda, ki bodo pojasnile, kako je do nesreče prišlo. Tržiška papirnica, prizorišče včerajšnje delovne nesreče altran / GORIŠKI PROSTOR Petek, 18. decembra 2009 15 krmin - Z ravnateljico in občinskimi možmi so si poslopje ogledali tudi šolniki in starši Že s prihodnjim šolskim letom vrtec in šola skupaj v Bračanu Elizabeta Kovic: »Odločitve nismo še sprejeli, na potezi so starši«- V stavbi na Plešivem slovenska kulturna točka Najkasneje v januarju bo znano, če se bosta slovenski vrtec v Krminu in osnovna šola s Plešivega preselila v Bračan, kjer jima krminska občinska uprava ponuja nov sedež v šolskem poslopju v Ulici Collio. Tam bo lahko zrasel slovenski šolski pol, trdita tako ravnateljica goriške večstopenjske šole Elizabeta Kovic kot tudi župan Luciano Patat. Stavbo, ki je od krminskega središča oddaljena dobra dva kilometra, začasno zasedajo dve sekciji italijanskega vrtca in univerza za tretje starostno obdobje, ki pa so namenjeni drugam, zato bi slovenski pol lahko tam zaživel že prihodnjo jesen, z novim šolskim letom. Pogovori o tem tečejo že nekaj časa, danes pa so na potezi predvsem starši otrok iz slovenskega vrtca in šole, ki so si poslopje v Ulici Collio ogledali minulo soboto. Še pred tem, 21. novembra, so na ogled prišli učitelji, vzgojitelji in tajnik Sindikata slovenske šole, ki so jih spremljali ravnateljica Kovic ter župan Patat in občinski odbornik za javna dela Paolo Nardin. »Odločitve nismo še sprejeli,« pravi ravnateljica in pojasnjuje položaj, zaradi katerega je odločitev o tem, kaj in kam s šolo in vrtcem, krvavo potrebna: »Vsem je znano, da je prostorska stiska tako v vrtcu kot v osnovni šoli vse bolj neznosna. Vrtec s 25 otroki, dvema vzgojiteljicama in postrežnico deluje v strukturi krminskih redovnic in z njimi deli prostore, sobivanje pa ni vedno enostavno. V plešivski šoli pa se na nekaj več kot 70 kv. metrih na dveh nadstropjih gnete 27 otrok, z osebjem skupno 35 oseb, kar že danes presega zmogljivosti poslopja, ne odgovarja državnim predpisom s področja varnosti in negativno vpliva na didaktično delo. Zato moramo v današnjih okoliščinah poiskati najboljšo rešitev, tudi z oziroma na dejstvo, da število otrok v vrtcu in šoli iz leta v leto narašča.« Poleg tega osnovnošolci nimajo na razpolago telovadnice, telovadijo na šolskem dvorišču, toda samo ob lepem vremenu in primernih temperaturah, odmore preživljajo na tesnem v razredih. »Denarja, da bi plešivsko šolo povečali, ni, trdi krminski župan. Če denar je ali ga ni, meni ni dano vedeti. Zavedam pa se, da naši otroci tam ne morejo več ostati, drugače bodo močno prikrajšani,« opozarja ravnateljica: »Skratka, danes iščemo neko rešitev, ki bi otrokom omogočila pouk v udobnejših prostorih in zagotovila kontinuiteto različnih stopenj. Glede tega lahko povem, da prav vsi učitelji soglašajo z mano o potrebi, da bi imeli en sam slovenski pol, kjer bosta tako osnovna šola kot vrtec. Iz tega vidika je poslopje v Bračanu primerna lokacija, ker bi spodnje prostore namenili vrtcu, prvo nadstropje pa osnovni šoli. S ča- som bi lahko tudi začeli razmišljati o odprtju sekcije nižje srednje šole, v tem primeru pa bi bila morda tudi stavba v Bračanu pretesna.« V pritličju stavbe v Bračanu so bila že opravljena obnovitvena dela in bi se vrtec lahko vanj takoj vselil, če bi ga ne začasno zasedali sekciji italijanskega vrtca. »Ko sta vzgojiteljici iz našega vrtca videli tamkajšnje prostore, se jima je razžarel obraz,« je pripomnila Kovičeva. V zgornje nadstropje, kjer ima začasni sedež univerza za tretje starostno obdobje, pa namerava občina vložiti nekaj proračunskega denarja, zato da prostore prilagodi potrebam slovenske osnovne šole Ludvik Zorzut. Danes so tam tri velike učilnice - kakor v pritličju -, ki bi jih bilo treba drugače prerazporediti. Ne gre za izdaten strošek, ocenjuje župan, najbolj nujna dela pa naj bi opravili že med poletjem, tako da bi se vrtec in šola tja vselila prihodnjo jesen. »Začeli bi ustvarjati slovenski šolski pol v zahodnem delu goriške pokrajine,« pravi Kovičeva. Pri šolskem osebju - in tudi pri Sindikatu slovenske šole - je zaznati prepričanje, da je selitev v Bračan dobra izbira. Izreči se morajo še starši, »ki so si stavbo ogledali, sedaj pa morajo še zavzeti stališče, zato se bom z njimi že v teh dneh spet sestala,« dodaja ravnateljica, ki je od župana prejela tudi zagotovilo, da bo za slovenske otroke poskrbljen šolski prevoz v Bračan. »Razumem starše - tako ravnateljica -, ki pravijo, da je plešivska šola v slovenskem okolju, v Krminu pa da ni nikjer slišati slovenske besede, toda moja primarna odgovornost je skrbeti za otroke in zagotoviti osebju čim bolj primerne prostore za delo. Že res, da je na Plešivem okolje bolj slovensko kot v Krminu in da je Bračan predvsem furlanski. Živimo pa v obdobju, ko so padle meje in zidovi, zato je prav, da smo tudi Slovenci bolj hrabri in da nas ni strah stopiti v furlansko okolje. Ne smemo pozabiti, da Skrljevo in Dolenje sta bili nekoč slovenski vasi in so otroci od tod zahajali v slovenske šole tudi v Gorico. Morda se bodo tamkajšnje družine, ki bi se jim s selitvijo v Bračan približali, spet odločale za slovenski pouk. Našo identiteto bomo ohranjali tudi v Bračanu, o tem ni dvoma.« Katera pa bo usoda šolske stavbe na Plešivem? Po prepričanju ravnateljice bi lahko postala nova kulturna točka Slovencev na Krminskem. Občina s tem soglaša, pa tudi interes je zanjo, zlasti s strani slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, po zaslugi katerega se stavba že danes v popoldanskem času prelevi v glasbeno šolo s številnimi gojenci s Krminskega in iz bližnje Slovenije. (ide) nova gorica - 8-milijonska izguba V Hitovih igralnicah bodo odpuščali Novogoriški Hit bo do konca leta najverjetneje ustvaril osem milijonov evrov izgube, je na včerajšnji seji novogoriškega mestnega sveta povedal predsednik Hitove uprave Drago Podobnik. Pojasnil je, da naj bi s sprejetim sanacijskim programom v treh letih prebrodili najhujše in ponovno poslovali z dobičkom. Poleg znižanja obsega mase za plače, de-zinvestiranja podjetja ter novih organizacijskih ukrepov, razmišljajo tudi o prodaji nepotrebnih nepremičnin. O tem naj bi se odločali v začetku prihodnjega leta, je pojasnil Podobnik. Povedal je še, da se verjetno ne bodo mogli izogniti odpuščanju. Tako naj bi odpustili študente, ki delajo v njihovih igralnicah preko študentskih servisov, ter tiste, ki so bili v Hitu brez pravih nalog. Ostali naj bi tisti zaposleni, ki so pripravljeni bolje delati in imajo voljo in znanje, za kar naj bi jih tudi nagradili. Kljub zniževanju plač ne bodo nižali najnižjih plač, to je ti- stih, ki so nižje od 1.200 evrov bruto. V najem pa bodo dali tudi vse male gostinske enote. Najprej so jih ponudili svojim zaposlenim, nad njihovim odzivom pa so zadovoljni. Mestni svetniki so v razpravi predlagali, da bi se Mestna občina Nova Gorica lahko odpovedala svojemu deležu koncesijskih dajatev ter tako družbi pomagala v težkem času. Ob tem jim je župan in poslanec Mirko Brulc pojasnil, da bi v tem primeru denar ostal v državni blagajni, občina in Hit pa od tega ne bi imela nič. Obenem pa je obljubil, da si bo ob sprejemanju nove igralniške zakonodaje prizadeval, da bi igralniško dejavnost razbremenili davkov, saj slednji ne omejujejo le poslovanja le novogori-škega igralniškega velikana, pač pa tudi drugih slovenskih igralnic. Prav tako so podprli zahtevo, da v prihodnje ne bodo več podeljevali koncesij za nove igralne salone, v katere se selijo Hitovi obiskovalci. (STA) župan patat »Časa ni veliko, a potrebno je soglasje vseh« Starše otrok s plešivske šole in krminskega vrtca sta med sobotnim ogledom poslopja v Bračanu spremljala tudi župan Luciano Patat in odbornik Paolo Nardin. »V kolikor ima krmin-ska občina možnost, da slovenskemu vrtcu in osnovni šoli ponudi stavbo v Bračanu, se mi zdi to prava priložnost, da tam nastane slovenski šolski pol na Krminskem,« je svoje prepričanje včeraj izrazil župan Patat. »Tamkajšnje poslopje je nastalo za potrebe osnovne šole in je bilo naknadno prilagojeno še potrebam vrtca, zato je danes najbolj primerna rešitev za slovensko šolo in vrtec, tudi zato, ker alternative nimamo in je tudi ne bi bilo na obzorju,« je še povedal Patat in dodal: »Hkrati bi to bila najboljša opcija tudi za občino, ker bi drugače stavba bila neizrabljena in prazna. Če upoštevamo, da smo vanjo še pred kratkim vložili nekaj denarja, zato da smo lahko tja začasno vselili italijanski vrtec iz Ulice Gorizia, bi to bila velika škoda. Vendar časa za odločitev ni veliko.« Župan je pojasnil, da občina nima denarja, ki bi ga lahko vložila v širitev šolske stavbe na Plešivem. »Denarja iz deželne blagajne bo v prihodnjem letu še manj, vsaj za deset odstotkov. V takšnih razmerah lahko ponudimo edino poslopje v Bračanu, ki pa je iz vseh vidikov opremljeno. V njem je mala telovadnica, pa tudi jedilnica s kuhinjo, ki jo sedaj uporablja vrtec. Vendar nikogar ne bomo v to silili. Zato da se bosta slovenska šola in vrtec tja vselila, je potrebno soglasje prav vseh.« Na občini so začeli pripravljati proračun, ki ga bodo morali izdelati do 15. februarja. »Čim prej pa moramo vedeti, če se bosta slovenski vrtec in šola odločila za Bračan, v kolikor bomo morali dodeliti nekaj denarja za nujni poseg v prvem nadstropju,« pravi župan, ki soglaša, da bi Slovenci lahko še naprej uporabljali sedanjo šolsko stavbo na Plešivem, ki je občinska last: »Če se bomo dogovorili, bomo z interesenti podpisali ustrezne konvencije.« (ide) gorica - Ob življenjskem jubileju Albina Sirka Hvaležni sindikat Z umetniškim darom so se mu zahvalili za zasluge na šolskem področju Devetdeseti rojstni dan Albina Sirka so pri Sindikatu slovenske šole izkoristili zato, da so se mu z umetniškim darom zahvalili tudi za zasluge na šolskem področju. To so v imenu sindikata včeraj storili tajnik Joško Prinčič ter Marjan Von-čina in Sergij Korošec, ki sta bila in sta še stebra slovenskega sindikata šolnikov. Sirka so obiskali na njegovem domu v Gorici ter mu izročili delo kraškega umetnika Pavla Hrovatina. Povedali so mu, da to počenjajo kot nadaljevalci njegovega dela v sindikatu, obenem pa tudi kot kolegi profesorji in celo kot njegovi nekdanji učenci. Albin Sirk, ki je svoj življenjski jubilej praznoval v torek, je s svojim delom zaznamoval slovensko šolstvo. Bil je med ustanovitelji Sindikata slovenske šole, od vsega začetka v njegovem vodstvu in nekaj let tudi njegov predsednik. Plod njegovega dela je bilo tudi odprtje novih višješolskih zavodov. Veliko let je poučeval in ravnateljeval, tako da zasluži častno mesto v analih slovenskega šolstva v Italiji. Prinčič, Vončina in Korošec izročajo Sirku umetniški dar fotoj.p. 16 Sreda, 16. decembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Odbornica odgovorila predsedniku slovenske konzulte Slovenski vrtci ne bodo dobili dodatne sekcije Vzrok naj bi bilo pomanjkanje denarja - O upravljanju slovenskih jasli v Ulici Rocca bo tekla beseda februarja Slovenski vrtci, ki delujejo na območju goriške občine, kljub rastočemu število vpisov ne bodo dobili dodatne sekcije. Občinska odbornica za šolstvo Silvana Romano je namreč predsedniku slovenske konzulte pri goriški občini Ivu Co-tiču pojansila, da trenutno uprava predvsem iz finančnih razlogov nima te možnosti, pripravljena pa je na dogovarjanje z drugimi občinami, s katerimi bi lahko poiskali rešitev in odgovorili na povpraševanje goriških družin. »Kljub trendu vpisov iz zadnjih let, ki stalno narašča, ter zasedenosti obstoječih sekcij slovenskih vrtcev v Gorici, odbornica Silvana Romano nima namena odpirati novih sekcij. To bi namreč predstavljalo strošek, ki bi ga občina s težavo krila; poleg tega naj bi bilo število otrok v vrtcih sorazmerno s številom rojstev v občini Gorica; goriška občina spoštuje ta kriterij, zato nima namena odpirati novih sekcij. Ker pa je v vrtcih v Gorici kar nekaj otrok, ki prihajajo iz sosednjih občin, ostaja Romanova na razpolago pri iskanju možnih rešitev s sosednjimi občinami. Ravnateljico Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici Elizabeto Kovic sem že seznanil o stališču občinske uprave,« je povedal predsednik Cotič na zadnjem zasedanju slovenske konzulte, ki mu je pred časom poverila nalogo, naj preveri možnost odprtja dodatne sekcije vrtca s slovenskim učnim jezikom. Cotič je ostalim članom svetovalnega organa poročal tudi o slovenskih jasli v Ulici Rocca. Kot znano so novembra proglasili izvajalca gradbenih del, in sicer podjetje Clocchiatti Tobia iz Povoletta. Z deli naj bi začeli januarja, podjetje pa bo imelo 210 dni, da poseg zaključi. »Občina ni še odločila, ali bo jasli upravljala sama oz. če bo to nalogo poverila drugemu subjektu. Romanova je pripravljena, da se o tem vprašanju januarja ali februarja pogovori tudi s konzulto,« je pojasnil Cotič. Člani so izrazili željo, da bi z občinsko od-bornico za šolstvo na istem srečanju poglobili tudi vprašanje odprtja dodatne sekcije slovenskega vrtca. Cotič je članom konzulte povedal, da je na župana Ettoreja Romolija na- ajdovscina Mladeniči so se izdajali za policiste Ajdovski policisti so konec prejšnjega meseca obravnavali primer, ko so trije mlajši moški iz širše okolice Ajdovščine med Podkra-jem in naseljem Višnje opravljali lažno policijsko kontrolo prometa. Z modro utripajočo lučjo na strehi Volkswagen Golfa so ustavili več voznikov in motoristov, se lažno izdajali za policiste, torej uradne osebe, ter od njih zahtevali dokumente oz. vozniško in prometno dovoljenje. Ker je bilo njihovo početje nekaterim voznikom sumljivo, poleg tega pa so nekateri omenjene moške tudi prepoznali, so o tem takoj obvestili policijo. Ajdovski policisti so kaj kmalu ugotovili, kdo so osumljenci; našli so tudi lastnika Golfa, ki je bil uporabljen pri teh kaznivih dejanjih. Včeraj zjutraj so osumljencem odvzeli prostost in jih privedli na policijsko postajo v Ajdovščini. Po končanem zaslišanju so jih izpustili na prostost, predrzne mladeniče pa bodo kazensko ovadili. Policisti so ob tem pozvali vse, ki so bili 21. novembra oškodovani oz. deležni nezakonite cestne kontrole, da pokličejo Policijsko postajo Ajdovščina ali interventno številko policije 113 oziroma anonimni telefon policije 0801200 (iz Slovenije). Predvsem v slovenskem vrtcu v Ulici Brolo so v zadnjih letih beležili zelo visoko število vpisov bumbaca slovil pismo, v katerem je opozoril na vsebino 21. člena zakona 38/2001. »Na območju, ki ga določa 4. člen zaščitnega zakona, mora upravna ureditev, raba teritorija, gospodarsko, družbeno in urbanistično načrtovanje ter njihovo izvajanje tudi v primeru razlaščanj težiti k zaščiti zgodovinsko-kulturnih značilnosti. Za navedene namene zakon predvideva, da mora biti v pristojnih organih zagotovljeno ustrezno predstavništvo slovenske manjšine,« je poudaril predsednik konzulte. Med sejo je tekla tudi beseda o dveh prošnjah, ki jih je julija goriška občina naslovila na deželno upravo na podlagi 19. člena deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine 26/2007. Obe prošnji sta bili sprejeti. Prva je bila namenjena enoletni zaposlitvi slovenskega prevajalca in tolmača, ki bi omogočil prevajanje občinskih dokumentov in sporazumevanje v materinem jeziku občanom slovenske narodnosti z javno upravo ter tolmačenje in prevajalske usluge občinski upravi. Druga prošnja pa je bila namenjena dvema tečajema slovenščine za uslužbence goriške občine. (Ale) gorica - Ceretta Trije projekti za ovrednotenje jezikov manjšin Institucionalna komunikacija v zaščitenih jezikih, zaposlitev funkcionarja za jezikovno okence in potenciranje občinske spletne strani zlasti s prevajanjem vsebin v manjšinska jezika so cilji treh projektov, ki jih je občina Gorica pred nedavnim predložila deželi FJK v okviru zakona 482/1999. Projekte, ki so skupno vredni 90.647 evrov, je članom slovenske konzulte pri goriški občini v četrtek predstavil odbornik Stefano Ceretta. Cilj prvega projekta, ki je vreden 44.750 evrov, je sporočanje novic o uradnih občinskih dejavnostih, ki potekajo v manjšinskih jezikih, pa tudi obveščanje o dogodkih, ki so z njimi povezani. Projekt, ki bi ga vodila strokovnjaka, bi omogočil tudi okrepitev sodelovanja med občin in društvi, ki delujejo na teritoriju. Drugi projekt je namenjen le furlanskemu jeziku in predvideva zaposlitev funkcionarja za jezikovno okence. Občina je isti projekt za slovenski jezik, ki je bil sprejet novembra, že naslovila na deželo v okviru zakona 26/2007. Tretji projekt pa zadeva oba zaščitena jezika s posodobitvijo spletne strani občine Gorica oz. prevodom vsebin v slovenščino in furlanščino. Ceretta je ne nazadnje konzulto seznanil z vsebino glasbenega projekta GORock, pri katerem sodelujejo tudi občini Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba, goriški Kulturni dom in Kulturni dom iz Nove Gorice, glasbeni center Komel ter združenja Twin Star Music, LAB, KGŠ, Mladinski center Nova Gorica in zavod Masovna. Niz koncertov in spremnih pobud, ki je namenjen predvsem mladini z obmejnega območja, bo potekal že petič. »Letos pa smo se odločili, da bomo posvetili pokojnemu Alešu Ceju,« je povedal Ceretta. Občina je prošnjo za deželni prispevek, ki je bila sprejeta, vložila na podlagi deželnega zakona 26/2007. kromberk Pivka si Mipove mesnice Pivka Perutninarstvo želi kupiti Mipove mesnice. To je včeraj potrdil predsednik uprave Pivke Perutninarstva Janez Rebec. Glede na dobro poslovanje družbe v letu, ki se izteka, je namreč pričakovati, da bo finančnih sredstev za načrtovan nakup dovolj. Pivka Perutninarstvo je že drugič obnovila pogodbo o najemu osmih Mipovih mesnic. Sprva so jih najeli enajst, v osmih, za katere so se sporazumeli s stečajnim upraviteljem Mipa Miroslavom Benedejčičem, pa zdaj poslujejo nad pričakovanji, saj se promet iz meseca v mesec povečuje. A sedanja najemna pogodba se izteče konec februarja prihodnje leto, zato že razmišljajo o tem, kako pridi do dolgoročnejše rešitve. Možnost je, da bi se prijavili na razpisano prodajo lastništva Mipa, a odkupili bi radi le del mesnic. Rebec pravi, da gre za mesnice, kjer je Pivka Perutninarstvo že tradicionalno prisotna in da želijo, da bi tako ostalo tudi v prihodnje. Z nakupom mesnic bi rešili še eno perečo problematiko. Zaposleni, ki v najetih mesnicah delajo s pogodbami, veljavnimi le za čas, ko so sklenjene pogodbe o najemu, bi lahko končno redno zaposlili. S stojnicami želijo letos ustvariti praznično vzdušje tudi na Travniku bumbaca GORICA Božični tržnici poživili ulice in Travnik Petje zbora cerkve Sv. Ignacija je drevi spremljalo odprtje tržnic na Travniku in na Verdijevem korzu, ki ju je občinska uprava priredila v okviru letošnjega niza pobud Goriški december. Na Travniku so se ob goriškem županu Ettoreju Romoliju zbrali goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič ter drugi upravitelji in predstavniki ustanov, ki so skupaj nazdravili ob odprtju stojnic, deželni odbornik Renzo Tondo pa je obisk odpovedal. »S stojnicami smo želeli letos poživiti tudi Travnik. Kramarji so vsekakor že zaprosili, da bi se v primeru, ko ne bi bilo dovolj obiskovalcev, lahko tudi sami preselili na Verdijev korzo,« je povedal goriški župan Ettore Romoli. Ob stojnicah s čokoladnimi izdelki, jedmi, nakitom, čeladami in drugimi predmeti so na Travniku postavili tudi jaslice, ki so jih izdelali gostje varstveno delovnega centra Stara Gora in dnevnega centra CISI za telesno prizadete iz Gorice. Na Verdijevem korzu bodo stojnice, ki nudijo predvsem gastronomske dobrote iz raznih italijanskih dežel, ostale vse do 23. decembra, na Travniku pa do 27. decembra. V vrtcih v Sovodnjah in Rupi danes skrajšan pouk Občina Sovodnje ob Soči obvešča, da bo zaradi zapletov s kuharskim osebjem pouk v vrtcih v Sovodnjah in Rupi danes skrajšan do 13.30. Uprava se obenem zahvaljuje predstavnikom staršev, učnemu in neučnemu osebju ter ravnateljstvu za trud in napor, ki so ga vložili v rešitev včerajšnjih opoldanskih težav, za katere bo morala zadolžena zadruga nedvomno odgovarjati. Pristojna občinska služba bo tudi poskrbela, da bo danes po koncu pouka nemoteno potekal prevoz otrok iz ru-penskega vrtca. Preiskava o eksploziji v CIE Policisti oddelka Digos in goriško javno tožilstvo vodijo preiskavo o eksploziji poštne pošiljke v centru CIE v Gradišču. Preiskava poteka v strogi tajnosti, saj naj bi šlo za teroristični napad, včeraj pa smo izvedeli le to, da je bila v pošiljki, ki naj bi jo poslalo anarhistično gibanje, omenjena tudi eksplozivna naprava, ki je brez hujših posledic počila na milanski univerzi Bocconi. Nesreča s tremi tovornjaki Na avtocesti A4 v bližini kraja San Pier d'Isonzo je v noči med torkom in sredo prišlo do slikovite prometne nesreče, ki k sreči ni imela hudih posledic. Nesreča se je pripetila okrog 3.50. Bolgarski tovornjak znamke Man, ki je vozil v smeri Benetk, je trčil v prikolico poljskega tovornjaka znamke Volvo, ki je bil parkiran na parkirišču počivališča. Kabina bolgarskega tovornjaka se je pri tem odklopila od prikolice. V nesrečo je bil vpleten tudi kamion z ruskimi registrskimi tablicami, ki je privozil mimo in trčil v bolgarski tovornjak. Gmotna škoda je bila zelo velika, ranjenih pa ni bilo. Motorist ranjen na Majnicah Med vožnjo po Majnicah pri Gorici se je v torek okrog 18. ure poškodoval 41-le-tni Fabio Reja iz Sovodenj. Iz še nepojasnjenega razloga je padel s svojim motorjem znamke Cagiva 125, pri čemer je utrpel lažje poškodbe. Ker so ga reševalci našli v zmedenem stanju, so ga odpeljali v Katinaro, kjer so na njem opravili poglobljene izvide. Nocoj čezmejna baklada Drevi ob 18.30 bo v Mirnu baklada, ki jo prirejajo občina Miren-Kostanjevica, občina Sovodnje, Krajevna skupnost Miren in kulturna društva; zbirališče bo pri Grabcu v Mirnu. Herbert Dorfman gost SSk Evropski poslanec Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Herbert Dorfmann bo jutri gost stranke Slovenske skupnosti (SSk). Ob 12. uri se bo na sedežu pokrajine v Gorici sestal s predsednikom pokrajinskega odbora Enricom Gherghet-to, sledila bosta kosilo s predstavniki SSk in delovno srečanje z operaterji s področja vinogradništva in kmetijstva, saj je tudi sam poklicni agronom. Nato se bo v spremstvu deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca odpravil na Tržaško. Obrazec EAS do konca leta Agencija za prihodke je podaljšala rok za vložitev obrazcev EAS. Društva in ostali zainteresiranci morajo izpolniti in vložiti obrazce do konca leta. V Tržiču danes o nuklearki Uporaba jedrske energije in okolje bosta v središču srečanja, ki ga danes ob 17. uri prireja tržiški krožek zveze Legambiente. Pobuda, ki se je bodo udeležili tržiška podžupanja Silvia Altran, tajnik krožka Legambiente Green Gang Fabio Morea in predstavnik deželne zveze Michele Tonzar, bo potekala v dvorani na sedežu Coop consumatori v Ulici Colombo 35. V Kanalu Dotik umetnosti Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica odpira danes ob 18.30 v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu likovno razstavo Dotik umetnosti, s katero predstavlja delo slepih in slabovidnih članic in članov društva, ki so v okviru likovnih delavnic risali na platno ter oblikovali glino. (tb) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 18. decembra 2009 17 gorica - »Go gospel 2009« na odru Kulturnega doma Očarljive božične sanje Vokalna ansambla Cadmos in Le Pleiadi sta po kakovosti primerljiva s prestižnimi gospel skupinami iz ZDA Morda bolj redki vedo, da na Goriškem premoremo pevke, ki so sposobne oblikovati kvaliteten koncert črnskih duhovnih pesmi in »evergreenov« na temo božičnega časa. O tem so se lahko prepričali ljudje, ki so se v torek udeležili koncerta »Go gospel 2009 - Božične sanje« v goriškem Kulturnem domu, kjer je z ansamblom Cadmos nastopil zbor Le Pleia-di, ki se po kakovosti lahko meri tudi s prestižnimi temnopoltimi skupinami iz ZDA. Šlo je za vsakoletni koncert, ki ga Kulturni dom prireja v decembrskem času in je že nekaj let namenjen ravno ustvarjalcem gospela in črnske duhovne glasbe. Tokrat sta v goste prišli ženski vokalni skupini Cadmos Ensemble in Le Pleiadi. Skupino Cadmos sestavljajo štiri odlične pevke - Ondina Altran, Silvia Bonesso in Loredana Pellizzari -, ki se s petjem poklicno ukvarjajo pri gledališču Verdi v Trstu, kakih trideset mladih pevk pa prepeva v zboru Le Pleiadi, ki ima svoj sedež v Mošu pri Gorici. Umetniški vodja obeh skupin je Manuela Marussi, ki istočasno poje v Cad-mosu in dirigira spremljevalni zbor. Pred začetkom koncerta so zbrane v dvorani pozdravili ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, predsednik kulturnega združenja Buttrio folk Marco Miconi -ustanovi uspešno sodelujeta že devet let - ter Pio Liviero in Mauro Ungaro, prvi v imenu glasbene fundacije mesta Gorica, drugi pa nadškofijskega tednika Voce Isontina; tako fundacija kot periodik sta letos pristopila k organizaciji božičnega koncerta. V svojih pozdravnih besedah so vsi štirje govorniki poudarili, da je v današnjih razmerah sodelovanje še koristnejše kot kdajkoli prej in edino lahko omogoča kulturno rast. Obregnili so se ob namere javnih uprav, ki s krčenjem sredstev odžira-jo kulturi vlogo, ki ji pripada v družbi. V kulturo moramo vlagati, to pa še zdaleč ne pomeni zapravljanja javnega denarja, so naglasili in izrazili željo, da bi v prihodnjem letu skupaj priredili glasbeni dogodek v Gorici, v stolnici ali pa v travniški cerkvi. Sledil je pričakovani koncert. Skupini Cadmos Ensemble in Le Pleiadi sta se odlično ujeli in odpeli zahtevni program. Na odru je bilo tudi veliko gibanja in ritmičnega ploskanja, ni manjkalo niti norčij in humorističnih vložkov. K imenitni prireditvi sta prispevala tudi glasbenika na odru: Gianni Del Zotto, ki je edini moški v ansamblu, ter flavtistka Daniela Brussolo. Omembo tudi zasluži, da so se z glasbo prepletale poezije 16-letne goriške pesnice Marie Chiare Coco, ki so zbrane v njeni zbirki »La camera dei segreti« in ki kljub mladim letom pesnice razodevajo izredno pesniško izdelanost, občutljivost in zrelost. (vip) Odlične pevke na odru Kulturnega doma bumbaca nova gorica - Drevi Dama z gospel scene Wanda Trent-Phillips s skupino Purpose Po torkovem gospel večeru v goriškem Kulturnem domu se drevi ob 20.15 še ena tovrstna poslastica obeta v Novi Gorici. Tamkajšnji Kulturni dom jo ljubiteljem črnske duhovne glasbe ponuja kot zadnji koncert iz cikla Jesenski glasbeni tris, hkrati pa gre za drugi večer uspešne obmejne pobude Go gospel, ki je postal decembrska glasbena stalnica v ponudbi obeh mest. Novo Gorico bo na svoji evropski turneji obiskala Wanda Trent-Phillips iz ZDA. Gre za pevko, tekstopisko in producentko, katere ime je na ameriških tleh vedno bolj opazno. Na svoji pevski poti je prejela vrsto nagrad in bila večkrat nominirana za najboljšo pevko na najprestižnejših festivalih za gospel v ZDA. Leta 2003 je izdala tudi zgoščenko z naslovom Simply Called. Kot soproga častitega Feltona Calvina Phillipsa je pogosto v tesnem stiku z ljudmi v težkem socialnem položaju, zato se udeležuje številnih dobrodelnih koncertov. (tb) šempeter - Do nedelje Festival palačink • • v ■ • in južnega sadja V treh dneh 3.500 palačink in smreka iz banan Z delavnicami, na katerih več kot 500 šolarjev z goriškega območja izdeluje dekoracije iz južnega sadja, meša zdrave kok-tajle, ipd., se je na Biotehniški šoli v Šempetru pri Gorici danes zjutraj začel tridnevni Festival palačink in južnega sadja, ki ga organizira podjetje Levant. V popoldanskem času, jutri in v nedeljo, bo festival namenjen vsem ljubiteljem palačink in južnega sadja. Za otroke bo vstop na prireditev, na kateri nameravajo v treh dneh pred obiskovalci speči 3.500 palačink, brezplačen, odrasli pa bodo morali za konzumacijo odšteti sedem evrov. Obiskovalcem bodo na voljo palačinke z različnimi južnimi sadeži in marmeladami, s čokolado, smetano, medom, za odrasle tudi z rumom ali vodko, gobami, sirom, hrenovkami, flambirane itd. Prava paša za oči bo na festivalu tri metre visoka smreka, narejena iz 625 kilogramov banan, ki jo bodo ob zaključku festivala, v nedeljo ob 17. uri, podrli in banane razdelili med obiskovalce. (nn) HB Osmice CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. pevskega zbora St. Florianer Saen-gerknaben, Collegium Ennsegg, instrumentalna skupina (zborovodja Franz Farnberger); predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž (tel. 0481-531455) od 8.30. do 12.30 in od 17. do 19. ure in na info@kclbratuz.org. U Kino ~M Koncerti PIHALNI ORKESTER KRAS vabi na božično-novoletni koncert, ki bo v soboto, 19. decembra, ob 20. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Nastopili bodo pihalni orkester Kras, skupina Dober Rock (gojenci godbeniške šole) in ženski pevski zbor Jezero. V CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo danes, 18. decembra, ob 22.30 koncert skupine Tide iz Slovenije in Hoosh iz Italije. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v sredo, 30. decembra, ob 20.45 bo novoletni koncert Balkan Symphony Orchestra; informacije in rezervacije na lipi-zer@lipizer.it, www.lipizer.it. KONCERTNA SEZONA 2009-2010 V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici: v nedeljo, 20. decembra, ob 17.30 Božični koncert avstrijskega V GORICI DANES KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Natale a Beverly Hills«. Dvorana 2: 17.00 - 18.45 - 20.30 - 22.10 »La principessa e il ranocchio«. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Io e Marilyn«. V TRŽIČU DANES KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.15 -22.15 »Natale a Beverly Hills«. Dvorana 2: 18.00 »A Christmas Carol« (Digital 3D); 21.30 »Dorian Gray« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 16.45 - 18.30 - 20.20 - 22.10 »La principessa e il ranocchio«; Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Io e Marilyn«. Dvorana 5: 17.00 - 18.45 »Astro Boy«; 20.30 »Il nastro bianco«. M Izleti SPDG vabi v nedeljo, 20. decembra, na izlet na Kucelj. Zbirališče ob 10. uri pri Rdeči hiši. Prevoz z lastnimi sredstvi. Ü3 Obvestila SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi člane in simpatizerje na srečanje ob zaključku leta danes, 18. decembra, ob 16. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Ob priložnosti bo sekcija izdajala izkaznice 2010 članom in tistim, ki želijo vstopiti v organizacijo. TELOVADNA BOŽIČNICA ŠZ OLYMPIA bo danes, 18. decembra, ob 19.30 v telovadnici AŠZ Olympia. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v torek, 29. decembra, v vinski kleti Dobrovo v Brdih v prostorni in primerno ogrevani dvorani. Vpisujejo vsak dan od 17. do 19. ure Ivo T. (tel. 0481-882024), Ema B. (tel. 048121361), Marija Č. (Podgora, tel. 0481390697), Rozina F. (Doberdob, tel. 347-1042156); na račun 20 evrov. OBČINA DOBERDOB vabi upokojence ob božičnih in novoletnih praznikih na srečanje z upravitelji v ponedeljek, 21. decembra, ob 16.30 na sedežu občine. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR bodo Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podelili društvom in organizacijam ali posameznikom. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. Priznanje za tiste, ki delujejo v goriškem prostoru, se praviloma podeli februarja za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2009 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico »Predlog za priznanje«. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. 0 Prireditve KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse člane, prijatelje in znance na društveno bo-žičnico, ki bo danes, 18. decembra, ob 20. uri v kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. Ob priložnosti bodo razstavljeni otroški izdelki iz jesenskih likovno-glasbenih delavnic. S krajšim programom bodo nastopili otroška pevsko-glasbena skupina Oton Zupančič, zbor goriških upokojencev ter vokalna skupina Sraka. S kozarčkom vina in sladko potico se bodo poslovili od starega leta in nazdravili novemu. BETLEHEMSKA LUČ - LUČ MIRU: okrožni svet za Pevmo-Štmaver-Oslavje, KD Sabotin, župnija Sv. Mavra in Silvestra, Turistično društvo Solkan, župnija Solkan v sodelovanju s skavti obveščajo, da bodo Solkanci izročili Betlehemsko luč sosedom iz Pevme, Štmavra in Oslavja ter vsem, ki si želijo lučko miru, v soboto, 19. decembra, ob 17. uri v Štmavru na kmečki domačiji Grad Štmaver 1 (pri Barnabi). S Solkanci se bodo srečali na bivšem kmečkem mejnem prehodu. Kulturni program bodo izoblikovali OPZ Štmaver, skavti s poslanico miru, pevci iz Solkana in MPZ Štmaver. Sledila bo družabnost z voščili. KD BRIŠKI GRIČ v sodelovanju z ZSKD in SSG vabi na ogled otroške gledališke predstave Olgica in mavrica (igra Lara Komar, v priredbi in režiji Marka Sosiča), ki bo v torek, 29. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Števerjanu. Vstopnina znaša 3 evre. KD DANICA vabi na božično-novolet-no prireditev Pozdrav novemu letu v torek, 22. decembra, ob 20. uri v ŠKC Danica na Vrhu. Program bodo oblikovali ženska vokalna skupina Danica, moški pevski zbor Srečko Kumar Kojsko in mladinska gledališka skupina Sovodnje z veseloigro Trojčki. gorica - Prologo Tri galerije z razstavo o svetem Svetemu je posvečena likovna razstava z naslovom »Vertigine del sacro«, ki jo bo društvo Prologo odprlo jutri na treh različnih lokacijah v središču Gorice. Ob 11. uri bo odprtje v galeriji Dore Bassi v deželnem avditoriju v Ulici Roma, nakar se bodo sodelujoči likovniki z gosti vred odpravili v galerijo ARS nad Katoliško knjigarno na Travniku, nazadnje pa še v galerijo Prologo v Ascolijevi ulici, kjer bodo tudi nazdravili razstavnemu podvigu. Likovna dela bodo porazdeljena med tremi galerijami, k sodelovanju pa so povabili umetnike iz Goriške, ki pripadajo različnim generacijam in uspešno nastopajo tako na lokalni sceni kot v širših okvirih. To so Ber-tolo, Bernot, Busan, Cian, Comelli, Coren, Crico, Crivellari, de Giron-coli, Del Buono, de Locatelli, Fab-bro, P. Figar, S. Figar, Frullani, Ga-sparotto, Ghiraldelli, Gon, Gruso-vin, Imbimbo, Klainscek, Komel, Kosic, Manzoni, Marini, Merotto, Mrakic, Ornella, Padovan, Romanin, Romeo, Russo, Ruzzier, Scabar, Šimac, Simonetti, Spano, Tedeschi in Vascotto. Vsakega bo predstavila kritičarka Emanuela Uccello. S Poslovni oglasi SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z višješolsko ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina in Tržič. Odlično znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum v italijanščini na fax 040-232444. V OKOLICI NOVE GORICE V BLIŽINI AVTOCESTE NUDIMO BOKSE ZA KONJE s popolno oskrbo. Tel. 0038641386076 KŠD KRAS DOL-POLJANE v sodelovanju z družbo Rogos in pod pokroviteljstvom občine Doberdob organizira v nedeljo, 20. decembra, ob 18. uri v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu projekcijo dokumentarnega filma »The Age of stupid«. NA GRADU KROMBERK bo v soboto, 19. decembra, ob 19. uri v sklopu niza Zimske urice društva humanistov Goriške predavanje Mihe Kosovela z naslovom Razum in razum vere. PRAZNIK MIRU IN PRIJATELJSTVA bo v nedeljo, 20. decembra, ob 15. uri v cerkvi v Štandrežu, sledila bo družabnost na trgu pred cerkvijo. Sodelovali bodo župnija Sv. Andreja, rajonski svet Štandrež, OŠ Fran Erjavec, vrtec iz Štandreža, OŠ Ivana Roba iz Vrtojbe, PD Štandrež, KD Oton Zupančič, športna društva. ZSŠDI v sodelovanju z AŠD Sovodnje in AŠZ Mladost vabi na predstavitev Lakovičevega Zbornika slovenskega športa v Italiji 2009, publikacije Mladost 40 in čezmejnega projekta na področju mladinskega nogometa So-vodnje-Mladost-Adria Miren, ki bo v ponedeljek, 21. decembra, ob 18. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Remo Gartner iz splošne bolnišnice v cerkev na Pla-cuti in na glavno pokopališče; 11.30, Sergio Cumar iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 12.00, Remo Pietro Gona-no z glavnega pokopališča v stolnico in na glavno pokopališče. 1 8 Petek, 18. decembra 2009 SVET podnebje - Danes naj bi se konferenca ZN sklenila s srečanjem svetovnih voditeljev V Koebenhavnu pred vrhom vse oči uprte v zDa in Kitajsko Le predsednik Obama in premier Jiabao naj bi mogla preprečiti propad konference Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton govori na konferenci ansa rusija-zda - Pogajanja o zmanjšanju strateške oborožitve Lavrov dvomi v podpis naslednice Starta 1 še ta teden KOEBENHAVN - V Koebenhavnu tik pred srečanjem 120 svetovnih voditeljev mnogi verjamejo, da lahko mednarodno podnebno konferenco rešita le še ameriški predsednik Barack Obama in kitajski premier Wen Jiabao. Le če bosta ZDA in Kitajska premostili razlike glede financiranja podnebnega boja in njegovega nadzora, naj bi bil globalni dogovor še mogoč. ZDA so najbogatejša država na svetu in druga največja onesnaževalka ter tako najpomembnejša pogajalka med razvitimi državami glede zmanjšanja izpustov in financiranja podnebnega boja v državah v razvoju. Kitajska pa je druga največja onesnaževalka na svetu in najvplivnejša v skupini petih najhitreje rastočih držav, tako da je najpomembnejša pogajalka med državami v razvoju. Skupaj proizvedeta okoli 40 odstotkov svetovnih izpustov. Z obeh strani so čez dan prihajali mešani signali, ki pa so po mnenju večine prinesli upanje. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je dopoldne napovedala, da se bodo ZDA pridružile cilju, da bi morala mednarodna skupnost do leta 2020 na leto zbrati 100 milijonov dolarjev za pomoč državam v razvoju v podnebnem boju, v zameno pa je od Kitajske zahtevala transpa-rentnost pri zmanjševanju izpustov. Kitajska je ocenila, da je to "dober prvi korak", in nakazala, da je pripravljena na "dialog in sodelovanje" oziroma transparentno ukrepanje, če to ne bo drugim državam omogočilo poseganja v suverenost Kitajske. Obenem so iz Bele hiše sporočili, da je "prazen dogovor" slabši od "nobenega dogovora", skupina držav v razvoju s Kitajsko na čelu pa je sporočila, da je predlog ZDA dober signal, a da ni dovolj. Pogajalci sicer v sklepni fazi konference in tik pred plenarnim zasedanjem voditeljev izpostavljajo štiri ključne probleme: zaveze za zmanjšanje izpustov za razvite države, financiranje za države v razvoju, mehanizmi za preverjanje porabe denarja in natančna pravna oblika dogovora. Jasno je sicer že, da dogovor ne bo pravno zavezujoč, temveč naj bi le utrl pot do njega. Za resničen preboj sicer po mnenju opazovalcev ukrepanje ZDA in Kitajske ne bo dovolj. "Veliko več držav kot le ti dve ima v rokah uspeh ali poraz pogajanj," je dejal glavni podnebni pogajalec ZN Yvo de Boer. Ob tem pride na vrsto EU, od katere se pričakuje, da bo izpolnila pogojno obljubo in zvi- šala cilj zmanjšanja izpustov z 20 na 30 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990. Pod pritiski so tudi ZDA, saj njihov predviden cilj 17-odstotnega zmanjšanja izpustov do leta 2020 v primerjavi z letom 2020 po mnenju EU še zdaleč ni dovolj, nezadovoljna pa je tudi Kitajska. Če to prevedemo v obdobje v primerjavi z letom 1990, gre le za od tri do štiriodstotno zmanjšanje izpustov. Dosedanje zaveze naj bi omogočile le od 8- do 12-odstotno zmanjšanje izpustov, medtem ko je po oceni ZN potrebnih od 25- do 40-odstotno. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj v Koeben-havnu dejal, da od ameriškega predsednika Obame, ki bo na konferenco v Koebenhavnu predvidoma prispel v danes dopoldne, pričakuje dodatne napovedi podnebnega ukrepanja. "Resnično pričakujem, da bo naznanil kaj več. Če ne bo, bodo namreč preostali našli izgovor, da se prav tako nikamor ne premaknejo," je poudaril. (STA) Minister Sergej Lavrov ansa MOSKVA/WASHINGTON - Predsednika ZDA in Rusije ta teden po vsej verjetnosti še ne bosta podpisala nove pogodbe o zmanjšanju strateške oborožitve, ki bi nadomestila pogodbo Start 1 iz leta 1991, je včeraj povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov in obenem kritiziral ameriško stran, ker naj bi bila kriva za upo-časnjevanje pogajanj v zadnjih dneh. "V zadnjih nekaj dneh smo opazili upočasnjevanje v stališčih ameriških pogajalcev v Ženevi," je glede pogajanj o naslednici pogodbe Start 1, ki trajajo že več kot pol leta, včeraj ocenil Lavrov. Kot je sicer dodal, so pogajanja medtem znova pospešili in naj bi jih kmalu tudi zaključili, a za podpis nove pogodbe še ta teden je verjetno prepozno. Potem ko je Start 1 prenehal veljati 5. decembra, so ruski in ameriški mediji v zadnjem času večkrat ugibali, da bosta predsednika Dmitrij Medvedjev in Barack Obama novo pogodbo podpisala danes, ko se bosta oba udeležila podnebne konference v Koebenhavnu. A da bi se to zgodilo, je po besedah Lavrova "zelo malo ver- jetno". Lavrov je ZDA sicer pozval, naj v pogajanjih v Ženevi pristanejo na večja zmanjšanja oborožitve in pa manj stroge in cenejše postopke verifikacije in nadzora. "Čas je, da se rešimo pretirane sumničavosti, še posebej ker sta oba predsednika večkrat ponovila, da si želita novih ame-riško-ruskih odnosov, utemeljenih na zaupanju, vzajemnem spoštovanju in enakosti". Ob tem ameriška tiskovna agencija AP povzema pisanje včerajšnjega ruskega dnevnika Komersant, da naj ZDA in Rusija nove pogodbe o zmanjšanju strateške oborožitve ne bi podpisali še letos, po vsej verjetnosti pa medsebojnih razhajanj ne bosta sposobni preseči niti v januarju. Iz Bele hiše so medtem sporočili, da ZDA še vedno upajo na podpis naslednika sporazuma Start 1 do konca leta. "Naš cilj ostaja sprejetje dobrega in preverljivega sporazuma do konca leta," je dejal tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost Michael Hammer. (STA) -/ Pritožbe zaradi prepovedi gradnje minaretov v Švici STRASBOURG - Potem ko so švicarski volivci na referendumu konec novembra podprli prepoved gradnje minaretov v Švici, je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu zaradi njihove odločitve prejelo že več tožb. Po prvi tožbi, ki jo je sodišče prejelo v torek, je prejelo še pet drugih tožb, je včeraj sporočil predstavnik sodišča. Zaradi odločitve švicarskih volivcev je tožbo na sodišču v Strasbourgu v torek vložil nekdanji tiskovni predstavnik mošeje v Ženevi Hafid Ouardiri, sodišče pa je nato prejelo še pet drugih tožb. Sodišče mora zdaj odločiti, ali bo tožbe obravnavalo, je povedal tiskovni predstavnik sodišča. Ouardiri meni, da je prepoved gradnje minare-tov v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, strokovnjaki pa so že izrazili dvom, da bo sodišče njegovo tožbo sprejelo. Nasilje mamilarskih kartelov v Mehiki ne pojenja CIUDAD DE MEXICO - V Mehiki je bil v spopadu z vojaki v sredo ubit Arturo Beltran Leyva, vodja oziroma "boter" enega glavnih mehiških mamilar-skih kartelov, imenovanega Bratje Bel-tran Leyva, je sporočilo mehiško ministrstvo za pomorstvo. Kot so zapisali v izjavi, je bil Leyva ubit v hudem spopadu med člani njegove organizacije in pripadniki mornariške pehote v Cuer-navaci, blizu Ciudada de Mexico. Poleg Leyve so bili v streljanju ubiti še štirje njegovi sodelavci, eden od njih se je ustrelil sam, ko je ugotovil, da so ga vojaki obkolili, trije vojaki pa so bili ranjeni. S severa Mehike medtem poročajo o grozljivem odkritju. V plastični vrečki so našli glave šestih policistov, katerih trupla še iščejo. Po vsej verjetnosti so jih ubili člani mamilarskih kartelov, proti katerim mehiška vojska in policija vodita obsežno operacijo. Omenjeni karteli so bili v minulih treh letih v Mehiki odgovorni za smrt več kot 14.000 ljudi. Severozahod Evrope v snegu PARIZ - Severozahod Evrope je včeraj zajel prvi letošnji sneg. O sneženju poročajo iz Velike Britanije, Nemčije, Belgije, Nizozemske in Francije, kjer so zaradi snega morali celo zapreti znameniti Eifflov stolp. Vremenoslovci napovedujejo, da se bo sneženje v prihodnjih dneh še okrepilo. Sever Nizozemske je zajelo najhujše sneženje v zadnjih štirih letih, je sporočila državna meteorološka služba. Snežna odeja je ponekod visoka do 25 centimetrov, v regiji pa so odpovedali ves avtobusni prevoz. Iz Belgije poročajo o poledici na cestah, na letališčih v Bruslju pa so odpovedali ali preložili več letov. (STA) nato - Generalni sekretar v Moskvi Rasmussen ne verjame v ruski varnostni načrt MOSKVA - Nato ne vidi potrebe po novi varnostni arhitekturi, ki jo predlaga Rusija, saj je med Natom in Rusijo že veliko sporazumov in dogovorov, je včeraj v Moskvi izjavil generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen. Je pa Nato pripravljen analizirati priporočila za izboljšanje varnosti v Evropi, ki jih je predlagal ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev. Medvedjev je v zadnjih tednih znova okrepil pozive k podpori njegovim načrtom po novi varnostni arhitekturi v Evropi, ki bi odnose med Rusijo in Natom postavila na bolj trdne temelje. Zadnji sporazum o sodelovanju iz leta 1997 naj bi bil namreč po mnenju ruskih predstavnikov preveč ohlapen. Ruski predlog sicer temelji na ideji, da bi se obe strani podprli v primeru napada, po drugi strani pa bi se odpovedali krepitvi lastne varnosti na račun drugih držav. Toda Rasmussen nad to idejo ostaja skeptičen. Kot je dejal v okviru svojega obiska v Moskvi, Nato analizira načine, kako okrepiti varnostno sodelovanje z Rusijo. Podobno ruske predloge preučuje tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Ev- ropi (Ovse), je še izpostavil Rasmussen. Generalni sekretar Nata je sicer izpostavil tudi, da Rusija za Nato ne predstavlja grožnje, podobno pa bi morala gledati tudi Rusija. Le tako se bo vzpostavilo potrebno zaupanje. "Potem bo Rusija lahko nehala razmišljati o grožnji z zahoda, ki preprosto ne obstaja," je poudaril Rasmussen, a hkrati izpostavil, da Nato ni pripravljen delati kompromisov glede osnovnih varnostnih vprašanj. Rasmussen je prav tako izpostavil pričakovanje, da bo Rusija podprla operacije Nata v Afganistanu, predvsem pri urjenju afganistanskih policijskih sil. To bi lahko potekalo tudi na ruskih tleh, je predlagal. Kot je nato pojasnil, je v zvezi s tem vprašanjem od Rusije dobil pozitivne signale, vendar pa ne tudi jasnih obljub. Generalni sekretar Nata se v Rusiji mudi prvič po 18 mesecih, prvič od lanske kratkotrajne vojne med Rusijo in Gruzijo. Obisk naj bi bil namenjen predvsem pridobivanju podpore glede Afganistana, pa tudi Irana. Moskva je sicer vse od poloma sovjetske invazije v Afganistanu v 80. letih minulega stoletja do večjega angažiranja zadržana. (STA) novinarstvo - Nasilje CPJ: V svetu letos umrlo 68 novinarjev, samo na Filipinih 31 NEW YORK - V svetu je letos umrlo 68 novinarjev, med njimi 31 v nasilju na Filipinih, je včeraj sporočil Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) s sedežem v New Yorku. CPJ poudarja, da je to najvišje število, ki so ga doslej zabeležili. Večina novinarjev je bila umorjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. CPJ preučuje še 20 drugih primerov smrti novinarjev, za katere zaenkrat ni jasno, ali so bili povezani z njihovim delom. Največ žrtev so letos zabeležili na Filipinih, predvsem zaradi nasilja v provinci Maguindanao novembra letos, ko je umrlo 57 ljudi, med njimi 29 novinarjev in njihova sodelavca. Število žrtev med novinarji je v primerjavi z lanskim letom naraslo. Lani je CPJ zabeležil 42 primerov smrti novinarjev med opravljanjem dela, leta 2007 pa 67, čemur je v veliki meri botrovalo nasilje v Iraku. V tej državi so bili letos ubiti štirje lokalni novinarji, kar je najmanj od začetka ameriške invazije na to državo leta 2003. V Somaliji je življenje letos izgubilo devet novinarjev, v Pakistanu štirje, v Rusiji pa trije. "Letošnje leto je bilo za svetovne medije leto opustošenja brez primere, vendar pa nasilje potrjuje dolgoročne trende," je ob tem pojasnil izvršni direktor CPJ Joel Simon. Dodal je, da je večina žrtev lokalnih novinarjev, ki so delovali v lokalnem okolju. (STA) irska - Spolno nasilje Zaradi zlorab otrok odstopil škof DUBLIN/VATIKAN - Na Irskem je včereaj odstopil škof Limericka Donal Murray, ki se je nedavno znašel pod plazom kritik zaradi svoje vloge v prikrivanju dolgoletnih spolnih zlorab otrok v dublinski nadškofiji. Papež Benedikt XVI. je njegov odstop že sprejel, so sporočili iz Vatikana. Murray je bil omenjen v konec novembra objavljenem poročilu, ki razkriva zlorabe in njihovo namerno prikrivanje s strani visokih predstavnikov Cerkve na Irskem v obdobju med letoma 1975 in 2004. S pozivom k odstopu se soočajo tudi drugi v poročilu omenjeni cerkveni predstavniki, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je pojasnil Murray, se zaveda, da njegov odstop ne more izničiti bolečine, ki so jo v preteklosti občutile in jo še vedno čutijo žrtve zlorab. "Še enkrat se ponižno opravičujem vsem, ki so bili kot otroci zlorabljeni," je dejal Murray. "Svetega očeta sem zaprosil, da sprejme moj odstop in imenuje novega škofa, ker verjamem, da bi moja prisotnost ustvarila težave za nekatere izmed preživelih, ki morajo zasedati prvo mesto v naših mislih in molitvah," je še dodal. Papež se je še minuli teden o 700 strani dolgem poročilu v Vatikanu pogovarjal z irskim kardinalom Seanom Bradyjem in predsednikom irske škofovske konference ter dublinskim nadškofom Diarmuidom Martinom. Ob tem je izrazil osuplost in zaskrbljenost zaradi dogodkov na Irskem in napovedal ukrepe v zvezi z zlorabami. (STA) w Četrtek, 17. decembra 2009 419 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu naš pogovor - Marco Bozzola pri tržaških rokometaših zamenjal Radojkoviča »Fantje so bili v šoku, jaz v krizi, zdaj je dobro« Odkrit pogovor obrodil odličen konec leta - »Lega ob meji je za nas privilegij »Dober večer!« Novi glavni trener tržaškega rokometnega prvoligaša Marco Bozzola nas je pred pogovorom sprejel s slovenskim pozdravom. Nekdanji član zlate generacije tržaških rokometašev, ki je v Italiji zmagovala prvenstvo za prvenstvom, sicer pozna le nekaj slovenskih izrazov, a je poročen s Slovenko in tako hčerko kot sina vpisal v slovensko šolo: »Hčerka je obiskovala znanstveni licej Prešeren, medtem ko je sin vpisan na trgovski zavod Žiga Zois. Slovenske šole je prav tako obiskovala žena. Sicer se v slovenščini težko izražam, razumem pa jo že veliko bolje. Znajdem se in, ko je treba, s slovensko govorečimi igralci povlečem na dan kakšen izraz v tem jeziku. Tudi to je pomembno, da ustvarjaš pravo vzdušje v skupini.« S tega vidika j e šport vedno prehiteval čas. Za športnike je meja padla že veliko prej. »Nedvomno. Mi v Trstu smo zelo privilegirani. Zakaj mislite, da je Trst toliko let bil na samem vrhu italijanskega rokometa, vsaj dokler smo imeli na razpolago zadovoljiva finančna sredstva? Le zato, ker smo imeli možnost, da smo se skorajda dnevno lahko srečali in primerjali z ekipami z onstran meje. Ogromno smo se od njih naučili in »kradli« skrivnosti, najprej jugoslovanskemu in nato slovenskemu rokometnemu gibanju, ki je v primerjavi z italijanskim veliko bolj kakovosten in razvit. Tudi na mladinski ravni smo privilegirani, še toliko bolj zadnja leta, ko s svojimi ekipami nastopamo tudi v slovenskih prvenstvih. So v Italiji določena široka območja z enim ali kvečjemu dvema rokometnima ekipama. Nimajo možnosti igra- Pallamano Trieste ti prvenstev, se primerjati z drugimi. Mi pa imamo v Sloveniji na razdalji nekaj kilometrov veliko število društev, ki gojijo rokomet. Potem sploh ni važno, ali zmagaš ali izgubiš. Raseš, to je pomembno.« Po zadnjih dveh prestižnih zmagah proti prvi in drugouvrščeni ekipi se je za vas leto 2009 v A1-ligi končala na najboljši možen način. »Res zelo dober konec leta in celo nekoliko nepričakovan. Fantje so namreč le s težavo premagali šok, ki je sledil odhodu Fredija Radojkoviča v Koper. Na začetku so bili s psihološkega vidika res na tleh in to se je poznalo tudi na igrišču, kjer nikakor nismo uspeli igrati na dostojnem ni- Trener moštva Pallamano Trieste Marco Bozzola kroma voju. A nato smo med tednom znova začeli delati kakovostno kot prej, spremenili smo nekaj v obrambi in vložen trud je bil poplačan na zadnjih tekmah. Tudi povra-tek Visintina je bil zelo pomemben za nas, posebno pohvalo pa zasluži vratar Mo-drušan.« Katere so želje za leto 2010? »Mislim, da moramo nadaljevati po tej poti. Cilj je uvrstitev na eno od prvih štirih mest, to se pravi v končnico za napredovanje. Višje si na lestvici, lažja je seveda pot do napredovanja. Najbolj si želimo zmagati na vseh domačih tekmah. Med drugim bi se lahko okrepili z igralcem, ki bi nam lahko prav pri- « šel zlasti v obrambi. Že trenira z nami. O tem, kaj bi se dogodilo v primeru napredovanja, pa ne razmišljamo. Zavedamo se, da so ekonomske težave velike, morda pa bi le prišlo do določenih sprememb. Govori se o povečanju števila ekip v elitni A-ligi in zmanjšanju števila tujcev, kar bi gotovo koristilo italijanskemu rokometnemu gibanju, ker bi imeli mladi igralci več možnosti. Zdaj, kdor ima denar, kupi štiri dobre tujce in je prvenstva konec. Kako ste doživljal prehod od pomožnega na mesto glavnega trenerja? »Nehal sem igrati leta 1993, nato sem bil pet let pomožni trener profesorja Lo Duce, nato sem treniral mladinske ekipe in z ekipo juniores tudi postal italijanski prvak, dokler nisem postal Radojkovičev pomožni trener. Nekaj izkušenj sem si v teh letih le nabral. A odkrito priznam, da ni bilo lahko. Preživel sem obdobje krize, ker sem si moral šele pridobiti zaupanje igralcev. Po neodločenem izidu proti Pressanu sem fantom odkrito povedal, da dober igralec ne more postati »neumnež« le zaradi odhoda trenerja. Zahteval sem od njih najprej nekaj več samozaupanja in nato zaupanje vame. Napredek je zdaj viden. Novosti v primerjavi z Radojkoviče-vim stilom vodenja treningov in tekem ni veliko. V glavnem smo nekaj malenkosti spremenili v obrambi. Zahteval sem večjo zagrizenost, nekoliko bolj oddaljeni smo od 6-metrske črte, od časa do časa sem uvedel mož moža obrambo nad krožnim napadalcem. A gre za malenkosti. Mislim, da bi bilo res nesmiselno vreči v smeti vse to, kar smo s Fredijem Radojkovičem zgradili v treh letih. Trenirali smo dobro, neumno bi bilo, če bi vnesli preveč sprememb.« (I.F.) APrimorski ~ dnevnik smučanje Pester konec tedna v Italiji in v Franciji VAL D'ISERE - Američanka Lindsey Vonn je bila najhitrejša na zadnjem treningu pred današnjo su-perkombinacijsko in jutrišnjo smu-kaško tekmo svetovnega pokala v Val d'Iseru. Avstrijka Elisabeth Görgl je zaostala 22 stotink, njena rojakinja Anna Fenninger pa 57. Najboljša slovenska smučarka Tina Maze je dosegla 25. čas (+ 1,78). Trening je poleg polarnih temperatur (-20 stopinj Celzija) zaznamoval tudi grd padec Kanadčanke Kelly Vanderbeek, ki so jo morali v dolino odpeljati z reševalnim čolnom. To je že druga zaporedna nesreča za kanadsko ekipo, saj si je v sredo na treningu Larisa Yurkiw poškodovala koleno. Moški konec tedna tekmujejo v Val Gardeni. Pred jutrišnjim smukom je bil na treningu včeraj najhitrejši Švicar Didier Cuche, pred »azzurrom« Wernerjem Heelom (+ 0,11), tretji pa je bil Norvežan Ak-sel Lund Svindal (+ 0,12). Najhitrejši med Slovenci je bil Andrej Šporn z 12. časom . Danes bo na klasičnem prizorišču na Južnem Tirolskem superveleslalom. FORMULA 1 - Za moštvo Sauber bo v sezoni 2010 vozil japonski dirkač Kamui Kobajaši, drugi voznik pa bo najverjetneje Nemec Nick Heidfeld. POKLJUKA - Švedinja Helena Jonsson med ženskami na 15 kilometrov in Avstrijec Christoph Sumann med moškimi na 20-kilo-metrov sta zmagovalca prvih tekem biatlonskega svetovnega pokala. TRI LETA - Toliko let diskvalifikacije je komisija CONI proti do-pingu zahtevala za kolesarja Danila Di Luce, ki so ga na zadnjem Gi-ru kar dvakrat zasačili na kontroli dopinga. ŠPORTNE STAVE Kolikšna je cena »davka na neumnost?« Dimitrij KriZman Kot sem do pred kratkim mislil, da je doping največja poguba sodobnega športa, sem nekoliko spremenil mnenje. Doping ostaja velika težava, saj prizadene tudi tekmovalno nižje nivoje športa. Z različnimi nedovoljenimi poživili se krepčajo mnogi amaterski kolesarji, ki pri častitljivih 40 in več letih drvijo z nepojmljivimi povprečnimi hitrostmi, pojav ni tako marginalen na področju, ki zadnja leta doživlja pravi razcvet, to je amaterski tek. Kar se pa tiče poklicnega športa so dandanes neozdravljiva rak rana športne stave. »Gre za opažanje, da so športne stave postale epidemija, ki je zasenčila vse drugo kulturno dogajanje, klubi so propadli ali se spremenili v striptiz bare ali turbofolkoteke, edina zabava v Bosni je danes kafič in športne stave«. Tako citiram iz intervjuja s člani sarajevske glasbene skupine Zabranjeno puše-nje, ki je pred dvema tednoma gostovala v Ljubljani in je stavam na športne dogodke posvetila pesem. Slučajno le en teden kasneje sem nekje prebral reportažo iz Novega sada in izpostavljena je bila velika gostota igralnic in obsedenost ljudi z obiskovanjem le-teh. V Italiji je v letu 2009 recesiji navkljub narasla vsota denarja, ki so jo ljudje namenili igram na srečo in najbrž tudi stavam na športne dogodke. Kateri profil ljudi se torej zateka k tem igram ? Več kot očitno tisti, ki jim razpoložljivi denar ni dovolj in bi ga hoteli imeti več, zaupajo pa, da jim bo nekoč uspelo in bodo prav oni dobitni- ki glavnega dobitka ali pa jim bo srečna kombinacija malo manj predvidljivih rezultatov prinesla vsaj dopust na Mal-divih. Dalo bi se tudi razpravljati o povprečnem kulturnem nivoju ljudi, ki so obsedeni s stavami, toda to do nadaljnjega prepuščam presoji bralcev. Ne samo, da so mnogi ljudje obsedeni s športnimi stavami. Obstajajo tudi tisti, ki jih jemljejo zelo resno in to boste zlahka opazili jutri, ko se bodo iz športnih (in ne samo) dnevnikov bohotili nasveti o tem, kakšna naj bi bila tista mešanica tekem, ki vas bo popeljala v raj. Kakšno verodostojnost sploh imajo rezultati v tekmovanjih, katerih sponzorji so stavne hiše in prvenstvih, v katerih nastopajo klubi, katerih sponzorji so stavne hiše? Se lahko čudimo rezultatom kot Alcorcon (3. liga) - Real Madrid 4:0, če pa se na dresih Reala blešči napis ene izmed večjih stavnic? In se lahko čudimo sumljivim rezultatom od tu in tam, če pa ima denimo v Španiji kar četrtina klubov prve lige za sponzorja katero izmed stavnih hiš, tudi drugod pa ni več prizorišča tekme, na kateri se ne bi na reklamnih panojih najbolj vztrajno pojavljali ravno napisi, katerih skupni imenovalec je beseda »Bet« (stava)? Ne, ne moremo se čuditi nepojmljivim zmagam, čudežnim preobratom in mislim, da se je v zadnjih mesecih pojavilo toliko odkritij, ki moje razmišljanje potrjujejo. Izbira, koliko bo kdo namenjal in predvsem verjel tistemu, čemur sam rečem »davek na neumnost«, je pa seveda svobodna. (dimkrizman@gmail.com) nogomet - Kljub škandalu na tekmi Irska-Francija »Ne« videonadzoru Predsednik FIFE Blatter meni, da bi videonadzor sodnikov odvzel igri čar - Najbrž bo še kandidiral ABU DABI - Predsednik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Sepp Blatter je znova poudaril, da nasprotuje videopos-netkom, s katerimi bi si sodniki pomagali ob spornih trenutkih na tekmah. «Sodniki ostajajo ljudje, ne bomo prekinjali tekem in šli gledat na zaslone, ali so imeli prav ali ne,» je dejal Blatter. Prvi mož FIFA je v teh dneh v Abu Dabiju na klubskem svetovnem prvenstvu. Svoje nasprotovanje tehničnim pripomočkom za sodnike je že večkrat poudaril, tokrat je le še dodal, da bo pri takšnih stališčih vztrajal, dokler bo na čelu FIFA. Njegovo vladanje pa bi se lahko še podaljšalo, saj je potrdil, da je pripravljen kandidirati še za en mandat po letu 2011, ko se bo njegovo sedanje predsedovanje izteklo. »O tej temi se ne nameravam več pogovarjati,« je še zatrdil Blatter in dodal, da bi nogomet v primeru videonadzora sodnikov izgubil del čara, ki ga prinaša. Blatterjevega prepričanja ni omajal niti nedavni škandal v dodatnih kvalifikacijah za uvrstitev na SP 2010, ko si je Francoz Thierry Henry z roko pomagal pri podaji za zmagoviti gol proti Irski, sodnik pa te poteze ni kaznoval in gola ni razveljavil. Blatter sicer tehnologiji v nogometu ne obrača hrbta docela. »Pred dvema letoma smo na klubskem SP preizkusili žoge z vgrajenimi senzorji: rezultat ni bil najboljši, vendar bomo kmalu preizkusili še en sistem za določanje, ali je žoga prešla golovo črto,« je povedal Blatter. Glede svetovnega prvenstva je Blatter dejal, da bo morda prihodnje leto napočil čas za prvi naslov afriškega moštva. Na vprašanje novinarjev, ali se mu zdi pošteno, da evropski in južnoameriški prvak na klubskem SP začenjata z nastopi šele v polfinalu, pa je priznal, da je to edini način, da sprejmejo sodelovanje na tem malo upoštevanem tekmovanju. Seep Blatter je glede tehnologije v nogometu na konservativnih pozicijah ansa evropska liga Znanih 32 najboljših ekip V zadnjem krogu kvalifikacij izpadla Genoa - Poraz Lazia GENOVA - Nogometaši Genoe se v evropski ligi niso prebili iz kvalifikacij. V zadnji tekmi skupine B so doma z 1:2 (0:1) klonili pred Valencio, proti kateri so potrebovali zmago. Za goste je v zadnji minuti prvega polčasa zadel Bruno, v 6. min. drugega dela je izenačil Crespo, gostje pa so končni izid postavili v sodnikovem podaljšku po zaslugi Ville. Lazio je na rimskem Olimpicu z 1:0 izgubil proti Levskiju iz Sofije. Edini zadetek je v 16. minuti drugega pol- časa dosegel Jovov. Lazio je bil izločen iz pokala že pred to tekmo. Med 32 najboljših uvrstili Sporting, Hertha, Roma, Fulham, Galatasa-ray, Panathinaikos, Šahtar Donjeck, PSV, Werder, Athletic Bilbao, Ajax, HSV, Hapoel Tel Aviv, Salzburg, Villar-real, Fenerbahče, Benfica, Everton, Koe-benhavn, Brugge, Anderlecht, Twente Lille in Valencia ter osmerica iz lige prvakov: Juventus, Wolfsburg, Marseille, Atletico Madrid, Liverpool, Rubin Kazan, Unirea Urziceni in Liege. 20 Petek, 18. decembra 2009 ŠPORT / odbojka - Moška C-liga: Sloga premagala Ferro Alluminio Dragoceni točki, lahko bi jih bilo več Slogaši vodili z 2:0 v setih, v četrtem pa 24:22 - Boljši v »tie-breaku« Ferro Alluminio - Sloga 2:3 (21:25, 20:25, 25:11, 26:24, 12:15) SLOGA: Cettolo 19, Devetak 0, Dussich 13, Kante 9, Rožac 12, Taučer 19, Privileggi (libero), Ilic 0, Pertot, Romano 2. Trener Ivan Peterlin Z anticipiranega srečanja se Sloga vrača z dvema izredno dragocenima točkama, bila pa je celo na pragu gladke zmage, saj je vodila v setih z 2:0, četrtega pa je izgubila res le za las. Zaradi bolezni v ekipi je trener Pe-terlin je spremenil začetno postavo, tako da je na tolkaškem mestu začel 16 letni Daniel Dussich, tako da so Slogaši nastopili v še mlajšem sestavu kot običajno. Po začetni negotovosti se je Daniel opogumil, igral vse bolje in se v drugi polovici tekme izkazal kot pravi veteran in večkrat pozitivno zaključil odločilne žoge. Slogaši so začeli dobro, bili v prvih dveh setih stalno v rahli prednosti in so tudi oba zasluženo osvojili brez večjih težav. V tretjem so domačini zaigrali kot prerojeni, začeli v obrambi pobirati vse, kar se je dalo in povsem spravili s tira Slo-gaše, ki jim ni šlo od rok popolnoma nič. Četrti je bil nato zelo izenačen,, do izida 19:19 sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, ki pa ni bilo nikoli višje od ene točke. Nato so povedli domačini (21:19), Slogaši so izenačili in nato celo vodili s 24:22, vendar so jih naivne napake v končnici in premajhna odločnost na mreži stale set. V odločilnem so nato takoj prevzeli pobudo, vodili od prve akcije in rahlo prednost obdržali do konca, čeprav se je Ferro Al-luminio z zelo zagrizeno igro upiral vse do konca. Ostali izid: Fincantieri - Il Pozzo Remanzacco 1:3. Ženska D-liga: Cordenons - Rizzi 3:0. Ambrož Peterlin poškodovan Na včerajšnjem treningu moštva-Televita Trieste Volley 2010 si je poškodoval koleno Ambrož Peterlin, čigar nastop v nedeljo na tekmi v Trstu proti Trentinu Volley je pod vprašajem. Koliko je poškodba huda, še ni znano, upajo pa, da ni hujša. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Prevenire - Kontovel 0:3 (9:25, 15:25, 11:25) KONTOVEL: Zavadlal, Raubar, Ferluga, Škerlavaj, J. in M. Briščik, Gre-gori, Cibic, Pauli, Turco (L); Ghezzo. Trener: Zužič. Kontovelke so brez težav premagale šibke nasprotnice, ki so v vseh treh ni- zih veliko grešile in tako podarile gostiteljicam veliko točk. V prvem nizu je Kontovel igral standardno šesterko, v ostalih dveh nizih pa so se preizkusile vse razpoložljive igralke. Na centru je igrala Mojca Briščik, na krilu pa sta prepričljivo na- stopili Anna Pauli in Jasna Briščik. Božični turnir Olympie Goriška Olympia prireja v nedeljo celodnevni čezmejni odbojkarski turnir za dečke pod 14. letom starosti v športnem centru Mirka Špacapana. Zjutraj se bosta pomerila ob 9.30 Olympia - Prva-čina, sledila bo tekma Bassano - Kanal. V popoldanskih urah pa se bosta pomerila še poraženca (ob 15.00) in zmagovalca jutranjih srečanj za končno razvrstitev. Najmlajši v Novi Gorici Odbojkarski klub OK HIT Nova Gorica organizira v nedeljo čezmejni odbojkarski turnir za mini in malo odbojko. Na enodnevnem turnirju bodo nastopale tudi odbojkarice Sokola, Vala, Olympie in učenke večine novogoriških osnovnih šol. Začetek turnirja bo ob 9.00 v športni dovrani OŠ Milojke Štrukelj. plavanje - Kvalifikacije za deželni finale Borovci spodbudno med starejšimi Ob začetnikih so prejšnji teden tekmovali tudi starejši plavalci Plavalnega kluba Bor. V Trstu so priredili v soboto, 12. in nedeljo, 13. decembra tretjo in četrto preizkušnjo kvalifikacij absolutnega deželnega prvenstva. Tokrat so skupaj tekmovali v različnih tehnikah tržaški in pordenonski plavalci vseh starostnih kategorij. Med Borovimi plavalci je bil najboljši Niki Hrovatin, letnik 1994, ki se je izkazal na 50 m prsno. Čeprav v tej razdalji v kategoriji dečkov ne tekmujejo, je bil Hrovatin soliden: »Naredil je dve napaki, zato bi bil lahko izid še boljši,« je pojasnila trenerka Menegatti, ki je še povedala, da je Hrovatina usmerila v to tekmovanje, ker je izrazit šprinter. Razdaljo je preplaval v času 34,20, bil je deveti med 10 tekmovalci. Za 5 desetink je bil boljši so-letnik Lucchetta iz Pordenona. Zmagal je osem let starejši Mirko Cecchin iz Pordeno-na. Borovka Aleksija Terčon je na 50 m prosto pokazala velik napredek (trenira samo dvakrat tedensko eno uro). Razdaljo je 12-le-tnica preplavala v času 34,40. Isti čas je dosegla tudi dve leti starejša borovka Erika Zu- ljan (letnik 1995), 12-letnica Silena Berga-maschi pa je bila za 3 desetnike počasnejša. Erika je bila boljša na 50 m prsno, Silena pa se je prvič preizkusila na 400 m prosto. Tekmovanja se je udeležil tudi William Matarrese, ki je na 200 m hrbtno izboljšal osebni rekord. Izidi: 50 m prosto - ženske: 1. Jessica Andreini (Pordenone, letnik 1990) 26,60; 43. Aleksija Terčon (Bor, 1997) in Erika Zuljan (Bor) 34,40; 44. Silena Bergamaschi (Bor, 1997) 34,70. 50 m prosto - moški: 1. Giaco-mo Bigaran (Cordenons, 1987) 22,80; 17. Niki Hrovatin (Bor, 1994) 26,30; 45. William Matarrese (Bor, 1996) 35,30; 400m prosto - ženske: 1. Cinzia Sciocchetti (Pordenone, 1991) 4.14,70; 40. Silena Bergamaschi (Bor, 1997) 6:03,60. 200 m hrbtno - ženske: 1. Cinzia Schicchetti (Pordenone, 1991) 2:18,10; 25. Aleksija Terčon (Bor, 1997) 3:27,70. 200 m hrbtno - moški: 1. Alessandro Marian (Pordenone, 1988) 2:04,90; 21. William Matarrese (Bor, 1996) 3:06,10. 50 m prsno - ženske: 1. Lisa Doro (Cordenons, 1993) 32,80; 12. Erika Zuljan (Bor, 1995) 42,50; 50 m prsno - moški: 1. Mirko Cecchin (Pordenone, 1986) 28,20; 9. Niki Hrovatin (Bor, 1994) 34,20. gorica - V Kulturnem domu ŠZ Dom je pripravil nadvse prijetno božično in novoletno telovadno akademijo Nastopajoči na Domovi akademiji bumbaca V praznično okrašeni športni dvorani Kulturnega doma, je v sredo potekala vsakoletna božična in novoletna športna akademija ŠZ Dom. Na prazniku športa in gibalnih dejavnosti so nastopili vsi mladi, ki pri goriškem mestnem društvu pričenjajo svojo športno pot. Kot je že navada, sta kot gosta nastopili še Baletna skupina, ki deluje v sklopu glasbene šole "Emil Komel" iz Gorice in plesno-akrobatsko- športni ples - Nagrajevanje CONI za mlade do 15. leta starosti Plesalki tržaškega Alfa Dance sta se izkazali tudi na državni ravni Priznanje tržaškega CONI-ja za športne in šolske uspehe tekmovalcev pod 15. letom starosti sta prejšnji teden v Trstu prejeli tudi Maša Vodopivec in Desiree Celin, plesalki tržaškega društva Alfa Dance. Maša Vodopivec je dijakinja nižje srednje šole Cirila in Metoda s Ka-tinare, Desiree Celin pa je učenka osnovne šole Oton Zupančič pri sv. Ivanu. Obe trenirata pri tržaškem klubu pod vodstvom dveh litovskih koreografov: ob klasičnem baletu vadita tudi druge zvrsti plesa, predvsem ruske in ukrajinske folklorne plese. Obe sta uspešno nastopili tudi na državnem prvenstvu v Riminiju junija letos pod okriljem italijanske zveze športnih plesov FIDS. Maša Vodopivec je s solo točko v klasičnem baletu osvojila tretje mesto. Nastopilo je pet baletk med 12. in 13. letom starosti. Maša in Desiree pa sta skupaj tekmovali v skupinskih plesih. Z malinko se je tržaška skupina plesalk in plesalcev predstavila v kategoriji B1 sodobnih plesov v večjih skupinah (tekmovalci pod petnajstim letom starosti) - Maša Vodopivec med tremi nastopajočimi skupinami so podelili eno prvo in dve drugi mesti. Tržaški Alfa dance je osvojil drugo mesto. V kategoriji manjših skupin je bil Desiree Celin tržaški klub, v katerem je tekmovala Desiree, z gruzijskim plesom edini predstavnik. navijaška skupina deklet Cheerdance Millenium iz Trsta. V odsotnosti predsednika društva Luke Brescianija, ki ga je gripa prikovala na posteljo, je kratek pozdrav iz-nesel član društvenega odbora Vili Prin-čič, ki je posebno podčrtal pomembnost uvajanja mladih v športne aktivnosti. V nekaj več kot uri programa, so mladi športniki prikazali vse telovadno znanje in gibalne spretnosti ki so jih osvojili v prvih treh mesecih po pričetku sezone. Na polnih tribunah telovadnice so starši, dedki in babice, pa tudi znanci in prijatelji pazljivo spremljali dogajanje na igrišču in so s ploskanjem nagradili razne telovadne, plesne in tekmovalne športne točke, ki so jih za to priložnost pripravili športniki in njihovi trenerji. Prisotna je bila tudi predstavnica ZSŠDI, Loredana Prinčič. Telovadnico Kulturnega doma je poživilo kakih sto mladih v rdeče-belih dresih, ki so z igrivostjo in mladostno razposajenostjo pokazali, da je šport lep v vseh njegovih odtenkih in oblikah. Najmlajši, to se pravi otroci iz vrtca, so premagovali ovire športnega poligona. Njim sledijo vaditeljice Ljudmila Onišenko, Mateja Fajt in Greta Zavadlav. Gracioznost plesno-telovadnih gibov so prikazale ritmičarke, ki jih v spoznavanje te športne zvrsti vodi trenerka Ljudmila Onišenko, s serijo akrobatskih preskokov na kanvasu in telovadnih prvin na bradlji pa so se spoprijeli orodni telovadci. To sekcijo vodi trener Miloš Figelj. Na topel sprejem pri gledalcih so naletele tudi mlade baletke, ki se prvin klasičnega baleta učijo v sklopu šole "Emil Komel". Skupino, ki vadi v baletni sobi Kulturnega doma, vodita inštruktorki Nataša Sirk in Kristina Di Dio. Nadvse živo je bilo tudi med nastopom mladih košarkarjev, ki jih je letos pri Domu kar lepo število. Najprej so krajšo tekmo odigrali najmlajši, nato pa še starejši. Sekcija deluje pod vodstvom trenerjev Petra Brumna, Dejana Oberdana in Jana Za-vrtanika. Kot rečeno, so svoje plesne in akrobatske mojstrovine prikazala dekleta skupina AŠD Cheerdance Millenium iz Trsta. Celotno skupino sestavlja kakih 65 deklet in fantov od 3. do 26. leta starosti, v Kulturnem domu pa jih je nastopilo 12. S svojimi vragolijam, prepletenimi z akrobatskimi, plesnimi in telovadnimi prvinami, so mlade Tržačanke požele dolg aplavz, saj gre za zelo dinamično športno zvrst, ki pa je malo znana v širši javnosti. Potek večera sta povezovali Barbara Ur-šič in Karolina Černic. Na koncu lepo zasnovane in dobro izvedene akademije, ki jo je obogatila še pravšnja glasba, je društvo svojim mladim športnikom in njihovim trenerjem razdelilo priložnostna darila in Domov koledar za prihajajoče leto 2010. Prijeten športni večer se je zaključil z družabnostjo z voščili za uspešno nadaljevanje sezone. (VIP) Božičnica ŠZ Olympia V telovadnici ŠZ Olympia bo, danes z začetkom ob 19.30, telovadna božičnica ŠZ Olympia. Sodelovali bodo mlajši pripadniki društva; najmlajši, predšolske telovadbe, dečki in deklice športne gimnastike ter športno ritmične gimnastike, športno plesna skupina Olympie ter mlajši člani in članice odbojkarksih ekip. Najmlajši OK VAL v Štandrežu Božičnico bo danes v štandrežki telovadnici imel tudi OK Val. Staršem in prijateljem se bodo od 17. ure dalje predstavili malčki mini odobjke in otroške tele-vodabe. / ŠPORT Nedelja, 13. decembra 2009 421 odbojka - Nekdanji reprezentant Andrej Berdon iz Kanala zdaj trener mladih pri Olympii Kritično do razmer v Sloveniji, pohvalno o organiziranosti Olympie Najboljše v Friedrischafnu in Falconari - Mladi v Gorici nadarjeni, morajo pa biti ambicioznejši Skupini trenerjev, ki prihajajo iz kanalskega odbojkarskega kluba in ki že nekaj desetletij sedijo na klopeh goriških odbojkarskih ekip, se je letos pridružil še bivši slovenski reprezentant Andrej Berdon, sin nekdanjega trenerja Našega Praporja in izredno talentiranega odbojkarja iz 60-tih let, Danila. Andrej je na predlog Zorana Jerončiča sprejel ponudbo, da vodi ekipo Under 16 pri goriški Olympiji. Ravno za ta klub je njegov oče, daljnega leta 1962, nastopal kot tujec na poletnem odbojkarskem turnirju v Lignanu. Andrej Berdon je kot pravi Kanalec opravil mladinsko kariero pri domačem klubu in mu je le služenje vojaškega roka v JNA preprečilo nastop v državnem izboru jugoslovanskih mladincev. Leta 1992 je prvič zaigral s kanalsko člansko ekipo v slovenski prvi ligi in se tam zadržal do leta 1995, ko se je igralsko preselil v Maribor. Že leto kasneje se je odločil za igranje v tujini, kjer je ostal osem let, s posebnostjo, da je vsako leto zamenjal igralski klub: Rennes (Fra), Friedrischafen (Nem), Lille (Fra), Falconara, Brescia, Loreto in Ancona v Italiji. Zaradi poškodbe ramena je po dveletnem premoru odigral še dve sezoni pri domačem Salonitu in dokončno prenehal z igranjem pred letom dni. Zanima nas zakaj s se odpovedal aktivnemu igranju, ko bi lahko še uspešno nadaljeval svojo športno kariero v prvi slovenski ligi? Z igranjem sem prenehal predvsem, ker pri domačem klubu nisem našel več prave motivacije. Moji pogledi na odbojko so bili v vsem narazen z obnašanjem tehničnega vodstva kluba. Še vedno jim očitam ozkoglednost, zatrtost pri vodenju kluba in predvsem pomanjkljivem vrednotenju domačih igralcev in posledičnim precenjevanjem igralcev, ki prihajajo od drugje. Moti me predvsem, da s podobno politiko klub ne bo uspel ustvarili tretje generacije domačih odbojkarjev, ki bi vsaj izenačili tiste iz 60-tih in moje iz 90-tih let. Morajo se čimprej izviti iz svoje ozkosti in provincialnosti in svoje delovanje podkrepiti z jasno vizijo o per- jutri Telovadna akademija ŠZ Bor Na stadionu 1. maja se bo jutri ob 15.30 tradicionalna predbožična telovadna akademija. S trakovi, obroči, kolebni-cami, kiji, žogicami in rutkami se bodo predstavile vse starostne skupine, od najmlajših začetnic, ki še obiskujejo vrtec, pa vse do starejših članic. Večina vaj bo skupinskih in v parih, nekatere tekmovalke pa bodo nastopile tudi s tekmovalnimi točkami. Skupno bo 19 točk, zadnjo pa bodo soustvarile prav vse gim-nastičarke. Andrej Berdon pri Olympii skrbi letos za ekipo under 16 kroma spektivah in zahtevah uspešnega kluba. Vemo, da si se svoj čas, potem ko si odigral okrog 170 nastopov za državno selekcijo vse od njene ustanovitve, samovoljno odpovedal igranju v izbrani vrsti. Podobno mnenje imam tudi o ravnanju Odbojkarske zveze. Do izbranih članov se je obnašala izredno poniževalno. Še zdaleč niso bili vspostavljeni zadostni pogoji za uspešno in predvsem motivirano delovanje. Znotraj Zveze je preveč stranskih interesov, ki preprečujejo kakršnokoli vidnejšo uveljavitev v mednarodnem pogledu. Lep primer je danšnja situacija, ko razpolagamo z res izjemno skupino mladih odbojkarjev z odličnim odbojkarskim potencialom, katerega ne znamo ovrednotiti z uspešnim načrtom na ravni reprezentančnega tekmovanja. Kako ocenjuješ svojo igralsko izkušnjo v tujini? Vsekakor zelo pozitivno. Po lastni izbiri sem letno zamenjal klub. Tudi danes mi tega ni žal, četudi se mi toži predvsem po dveh klubih, kjer so bili odlični delovni pogoji kot tudi izredna trenerja. Gre za nemški Friedrichschafen s trenerjem Stelianom Moculescujem in za Falconaro z Marcom Paolinijem. S tem klubom smo med drugim tudi osvojili prvenstvo A2 lige. Obenem sem še dodatno ponosen, da sem kot prvi Kanalec igral na evropski ravni in tudi, da so še razni drugi moji domačii soigralci izkazali na istem nivoju, kot na primer Samo Miklavc in Gregor Jerončič. Zakaj si se zdaj odločil za treniranje? »Zahvaliti se moram goriški Olympii za ponujenomi priložnost. Želel sem še naprej ostati v odbojkarskem svetu. Pred tremi sezonami sem že zakrpal dvemesečno odsotnosrt glavnega trenerja pri članski ekipi. Nadejal sem si, da bom tam nadaljeval svojo pot, vendar pri klubu nisem dobil prave pozornosti. Sem pa izredno zadovoljen z današnjo izbiro. Klub je dobro organiziran in zelo uspešen na mladinski ravni. Razpolaga s številnimi talentiranimi igralci, ki redno zahajajo na treninge. Želim jim posredovati v tujini in doma prodobljene izkušnje. Od njih pa pričakujem dodatne ambicije in zaverovanja, da lahko uspejo na različnih tekmovalnih ravneh, za kar sta potrebni osvojitev in stalna ohranitev zavesti in čuta po intenzivnem in resnem pristopu do dela. (J.P.) košarka - Pri Briščikih proti Monfalconeju Za Kontovelove D-ligaše danes pravi zrelostni izpit Dogajanje v deželni košarkarski D ligi je zelo zanimivo. Monfalcone je v prejšnjem krogu zadal prvi poraz vi-demskemu Geattiju in se mu približali na sami dve točki. Tretje mesto pa delijo kar štiri postave, in sicer presenetljivi Kon-tovel (sedem zmag, štirje porazi), ruti-nirana Romans in San Vito ter videmska Sbrindella, ki so jo Gerjevičevi fantje v soboto nadigrali. Kontovelci se lahko torej odločno potegujejo za play-off. Že danes pa jih pri Briščikih čaka nov zrelostni izpit prav proti močnemu Monfal-coneju, ki pa najbrž le ni nedosegljiv. PROMOCIJSKA LIGA Danes spet vsi Danes bodo spet na igrišču tudi vse tri naše ekipe, ki nastopajo v promocijski ligi. To bo njihov zadnji nastop v letu 2009. Dom se bo ob 20.30 v Štandre-žu pomeril z goriško Olimpio, na Tržaškem pa bo Sokol v Nabrežini (začetek ob 21.00) gostil tržaški CUS, Bor Art Group pa se bo na stadionu 1. maja (21.30) pomeril z ekipo 69ers. Vrstni red na Tržaškem: Virtus Basket, CUS Trieste in Intermuggia 10, Libertas Barcolana 8, Sokol 6, Ferroviario Scoglietto in 69ers 4, Salesiani Don Bosco, Bor Art Group in Skyscrapers 2. Vrstni red na Goriškem: Dom in Isontina 12, Monfalcone 10, Mossa 8, Fal-constar, Dindias in Olimpia Gorica 4, Ede-ra in Amatori Isontini 2, Athletismo 0. UNDER 21 MOŠKI Deželno prvenstvo Bor Nova Ljubljanska banka - Virtus Udi-ne 60:67 (21:15, 35:29, 50:47, 58:58) BOR: Pipan 6, Pertot 3, Pancrazi 1, Brian Filipac, Smrekar 5, Erik Filipac 2, Gombač 2, Devčič 4, Lesizza 6, Rutar 16, Bocciai 15, trener Gaetano De Gioia. TRI TOČKE: Rutar 3. Borovi mladinci pod 21. letom so s prepričljivo igro namučili favoriziranega nasprotnika in v bistvu zamudili ugodno priložnost za lep podvig. Skozi večji del tekme so vodili (8:2 že v uvodnih potezah, nato tudi za največ deset točk), gostje pa so jih s koši odličnega Moznicha (30 točk) dohiteli in izsilili podaljšek, ko so naši v napadu zapravili žogo za zmago. V podaljšku so borovci dosegli le še dve točki, tako da je Virtus vendarle prevladal in tako ostal v boju za uvrstitev v nadaljnjo fazo prvenstva. V Borovem taboru smo žal zabeležili tudi poškodbo Andra Pertota, ki si je zvil gleženj. Ostali izid 11. kroga: Santos - Ca-sarsa 67:64, Sistema Pordenone - Barcolana sinoči, Servolana prosta. Vrstni red: Servolana 16, Sistema 14, Virtus 12, Santos 10, Casarsa 6, Bor NLB 4, Barcolana 0. ZA MITJO 3-KPA-TNl zdfavo/ Lari in našemu kapetanu Borutu čestitamo za podvig, malemu Mitji pa želimo polno zdravja in sreče! soigralci, trenerji in odborniki košarkarske sekcije ŠD Breg šah Jutri zamejsko prvenstvo Igor Lakovič Jutri ob 15.uri v Slomškovem domu v Križu bo zamejsko prvenstvo v šahu. Na njem lahko nastopajo šahisti vseh starosti, ki se še lahko vpišejo na naslov elektronske pošte moblak@libero.it. Svojo prisotnost so že zagotovili lanski in predlanski prvak, mojster Pino Lakovič z Gorice (ki je pred kratkim igral na svetovnem veteranskem prvenstvu), novopečeni prvokategornik Igor La-kovič (ki je pravkar odigral kakovosten turnir na Reki, kjer je dosegel dobro uvrstitev s tremi točkami na osem odigranih partij), lanska prvakinja Ajlin Visentin in še mnogi drugi šahisti, predvsem mlajših generacij. Igralo se bo s petnajstminutnim razmislekom za vsakega igralca, predvsem pa bo to priložnost za soočenje med mlajšimi in starejšimi ša-histi. Nekateri izmed teh se niso udeležili zadnjih dveh izvedb, zato pričakujemo, da bo kdo vsaj tokrat prisoten. Marko Oblak Praznični/od^ fotoutript^J© t Okrašene ulice in" —' izložbe nas opozarjajo, ^ da se naglo bliža čas božičnih in novoletnih počitnic. Zagotovo so to dnevi radosti, sprostitve, izletov ali zimovanj, spokojnega življenja v toplem objemu družine ali pa »nore« zabave. Vse kar boš zanimivega ali nenavadnega ujel v svoj objektiv, pošlji na spletno stran www.primorski.eu, tako da klikneš rubriko fotografije bralcev. Tvoje prispevke bomo rade volje objavili. Ü] Obvestila ZSŠDI v sodelovanju z A$D Sovodnje in ASZ Mladost vabi na predstavitev Lakovičevega Zbornika slovenskega športa v Italiji 2009, publikacije Mladost 40 in čezmejnega projekta na področju mladinskega nogometa Sovodnje-Mladost-Adria Miren, ki bo v ponedeljek, 2l. decembra, ob 18. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah. ŠZ MLADOST prireja pod strokovnim vodstvom profesorja Daria Frandoliča, od 2. do 6. januarja, zimski nogometni kamp »Čarobni nogomet na snegu«. Celoten pedagoški proces se bo odvijal v kulturno-naravnem okolju ter v športni dvorani Danica in Vodnem parku v Bohinjski Bistrici. Vabljeni so otroci od 6. do 15. leta starosti. Za starše in druge družinske člane, ki med drugim hočejo izkoristiti bližnja smučišča Koble in Vogla se nudi za isto obdobje polnopenzionske pakete po zelo ugodni ceni. Informacije in vpisnina na tel. +393356041844 ali info@juren.it. ŠD KONTOVEL vabi na redni letni občni zbor v torek, 22. decembra 2009 ob 20.30 v drugem sklicu v društvenih prostorih na Kontovelu. Sledi družabnost. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel.: 347-5292058 (SK Brdina), 347-4421131 (Valentina Suber), www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. SK DEVIN prireja Solo smučanja in deskanja v sezoni 2009/2010 v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 9. oz.10.januarja 2010. Tečaji so namenjeni otrokom in odraslim. Možnost avtobusnega prevoza in najema smučarske opreme. Vpisovanje do vključno 21.decembra 2009 na info@skdevin.it, na 348 1334086 in pri Alternativa Sport 040 209873. SMUČARSKI ODSEK SPDT bo tudi letos priredil sobote na snegu za osnovnošolce v januarju in februarju 2010. Podrobne informacije bomo obavili na Primorskem dnevniku in na spletni strani ww.spdt.org. Potep po vinskih kleteh na tržaškem Krasu Kapljice kraškega bogastva Klop je v soboto popoldne krenil po strmih in ozkih cestah pod obeliskom v spremstvu prijaznega Mateja in se priplazili do domačije Bole, kjer nas je čakal zgovorni Andrej Bole. Pri njem smo poizvedovali zlasti o aferi v zvezi s Prosekarjem oz. Proseccom, kjer smo odkrili, da ti dve vini ne gre enačiti. Z nasmehom nam je obrazložil svoje probleme, nam zaupal nekaj želj in upanj ter nam razkril marsikatero zamero, zlasti do italijanskih oblasti, ki mu marsikdaj omejujejo razvoj. Presenetila nas je Boletova lastnost, ki smo kasneje odkrili, da je skupna vsem vinogradnikom, ki smo jih obiskali: velika skromnost. Sam nas je nagovarjal s sledečimi besedami: »Ne glejte name, ki sem si že utrl svojo pot, dajte posvetiti večjo pozornost ostalim kolegom«. Pot nas je po dveh kozarcih novega Prosecca, ki ga hrani le v jeklenih sodih, smo nadaljevali našo pot v osrčje vinske produkcije na italijanskem krasu: v Praprot. Prva je bil na vrsti domačija Zidarich. Preden smo se po strmih stopnicah spustili v podzemni skrivnostni svet, smo poskusili kozarec odlične Benjaminove vi-tovske med opazovanjem razgleda na zadnji konec Tržaškega zaliva. V naslednjih trenutkih nam je kraška kamnita školjka trem očaranim Klopovcem razkrila največji biser: vinsko klet domačije Zidarich, ki se pogreza v kamnito kraško skalo za celih pet nadstropij. Obisk podzemnih hodnikov, razlaga med izklesanimi stebri Re-penskega kamna, sprehod po borjaču s kraškim gankom in kamnite stene so očarale Klopovce, ki so razumeli drugo skupno lastnost vseh obrtnikov kraške zemlje in avtohtonih trt: strast do svojega dela. Benjamin Zidarich je med sprehodom po afera o prosekarju kleti ustvaril Klopovcem prepričanje, da vino, ki izhaja iz teh kleti, iz teh lesenih sodov, ki izhaja iz tolikšne ljubezni je lahko le, preprostoma rečeno, dobro. Kakovost naših vin ni skrivnost. In prav verjetno nosi v sebi ta kakovost delo rok naših kmetov, ki znajo ciljati na edino možno kvaliteto, saj si kvantitete ne morejo privoščiti glede na majhnost Krasa. Pot nas je vodila nekaj metrov naprej k Sandiju Škerku. Z njim nas je dočakal fotograf Fabio Rinaldi. Skupaj smo se usedli za mizo in pred svežim narezkom in nekaj odličnimi kozarci Sandijevega vina, odkrili nove presenetljive lastnosti naših vinarjev. Prva med vsemi velika previdnost: kraški možje si ne privoščijo drznosti, uspehi so sad počasnega in trdnega dela, naložbe niso nikoli drzne, ampak postopne in previdne. Med ogledom kleti pa nas je dočakalo še eno odkritje, saj nas je San-di spomnil na ponekod pozabljeno vrednoto trdne družine. Povedal nam je, da ob- Naš vodič Matej Škerj s predsednikom Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin Kras Andrejem Boletom Razlogi o prizivu na upravno sodišče Klopa je zelo mučilo, kaj se pravzaprav skriva v aferi o kontroliranem poreklu »Prosecco DOC«. Zapletene pojme, kjer se prepletajo dekreti, kratice in zgodovina je skušal urediti s pomočjo vinogradnikov, ki se v prvi osebi vsakodnevno »spopadajo« z birokracijo in zakoni. Ti so včasih primo-rani postati geometri ali celo odvetniki, saj dobršen del energij morajo poleg dela v vinogradu vlagati v kata-sterske mape in interpretacijo zakonov. K am ta konec tedna Božično razpoloženje je popolnoma prevzelo Klopa. Ze ves teden načrtuje nakup daril in potepanje med božičnim stojnicami. Med listanjem različnih vabil, ni mogel spregledati pobudo tržaškega Emergencyja. Če si želite tudi soli-dalnega praznovanja, lahko med koncem tedna obiščete prostovoljce Emergencyja na trgu sv. Antona v Trstu in darujete tudi malenkostno vsoto v korist zdravstvene ustanove, ki je prisotna v številnih kriznih žariščih. Darovanaja bodo namenili za bolnišnico prve pomoči v Angha-ramu, ki se nahaja v dolini Pans-hirja v Afganistanu. Pobuda se bo zaključila v torek 22. decembra. Priziv v imenu Kmečke zveze in Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin »Kras«, ni samo posledica načrta kontrolirane označbe porekla »Prosecco DOC«, temveč tudi upravičena zahteva po izboljšanju možnosti kmetovanja na Krasu in kraškem bregu, ki so v zadnjem času postale čedalje bolj omejujoče. Temeljna osnova priziva naših vinogradnikov je precedens o tocaiu. Znano furlansko vino je moralo po pri-zivu na Evropsko sodišče spremeniti ime. Zmagalo je madžarsko mesto Tokaj, kjer pridelujejo istoimensko vino, saj se naziv DOC tesno vezan na geografski izvor izdelka. Prav tako je prosecco ali tudi prosekar po izvoru vezan na naše kraje. Predsednik Konzorcija vin »Kras« Andrej Bole prideluje svoja vina na kraškem bregu, kjer so v preteklosti domači kmetje gojili trto prosek, nam je ob našem obisku razložil zgodovinski izvor Prosekarja. Omenil ga je že Ala-sia da Sommaripa leta 1607 v prvem italijansko-slovenskem slovarju, imenuje ga »oni dober iz Proseka« Izvedeli smo, da najvidnejšo vlogo igra sama trta, po kateri je Prosekar podedoval ime. V prejšnjih stoletjih je avtohtona vrsta trte prosek, dajala zelo kvalitetno vino, toliko da so jo iz naših krajev izvažali v Padsko nižino in celo v Dalmacijo. Nekateri cepi so odšli tudi v Veneto oz. V Valdobbiadene, kjer industrijsko pridelujejo vino pro- Obstaja pa tudi druga vrsta trte po kateri pridelujemo prosekar. To je glera, ki se je s časom uveljavila kot sinonim vrste prosek. Po dekretu kmetijskega ministra Zaie (predstavnik Severne lige iz Veneta), pa je glera postala tudi pravno uradna trta po kateri vinogradniki pridelujejo prosekar. Avtohtono vino glera, ki ga že vrsto let pridelujejo na paštnih kraškega brega, na tak način bo izgubilo tudi tržno znamko, izkjlučno v prid prosekarja. Torej v kateri trti tiči zajec, lačen sočnih jagod? Bistveni element, ki ga moramo upoštevati v biološko-pravni aferi prosekarja je, da po eni vrsti trte lahko pridelujemo različne vrste vina, glede na področje, kjer trta rase. Trta glere je razširjena po celem svetu, pro-sek pa se nahaja samo na našem Krasu. Po zgodbi o furlanskem tocaiu je bil odgovor na kmetijskem ministerstvu dovolj jasen: vključiti v geografsko območje še celoten Kras in posledično vas Prosek, tako da bo garantirano tudi geografsko poreklo. Po taki potezi, samo pridelovalci prosekarja v sever-no-vzhodni Italiji, lahko poimenujejo lastni pridelek prosekar s kontroliranem poreklom DOC. V bistvu bi kraško območje služilo samo za izigravanje zakona, saj razen porekla ne bi pridobilo drugih privilegijev. Konzorcij vin »Kras« je bil o dekretu obveščen komaj ob zaključku pisanja dekreta, tako da oblikovanju projekta ni bil neposredno udeležen od samega začetka. Vinogradniki so vabi- Petek, 18. decembra 2009 Št. 73 (126) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Matia, Agata, Patrizia, Julija in Jožica. e-mail: kiop@primorski.eu Delovna sila: Andrej Bole z očetom Kraj: Piščanci Vina: Jeras (glera), vi-tovska, malvazija in Črnina (refošk) Število steklenic letno: 12.000-15.000 Obdelana površina: 3 hektarji Tržišče: večinoma na lokalnem tržišču Cena posamezne steklenice: od 8 do 12 € Benjamin Zidarich deluje zemljo sam, z očetom. Ob tem pa je dodal, da mu je v čast, da se lahko sam ukvarja s vsakim grozdom, z vsako kapljico žlahtne tekočine. Zadnja etapa je bil Salež, kjer smo si ogledali klet našega spremljevalca - Mateja Škerlja. Njemu se iskreno zahvaljujemo za vse, kar smo doživeli v tistem očarljivem popoldnevu. On je med vsemi vinarji najmlajši in si šele utira pot na svetovnem vinskem trgu. Z velikim spoštovanjem do svojega zgleda, Benjamina Zi-daricha, nam je razložil, da dober del slave vitovske in terana dolgujejo Kraševci Ediju Kanteju. Svoje delo nam je povzel z enim stavkom: »Nekateri delajo denar, mi pa delamo vino.« lo sprejeli z rezervo oz. zahtevali so, da minister upošteva določene nujnosti, ki so jih strnili v štiri točke: • omogočiti kmečki razvoj na obalnem pasu • preklicati naravovarstvene predpise SIC/ZPS, ki onemogočajo razvoj kmetijstva na Krasu • izdelati razvojni načrt teritorija • izgradnja sedeža za promocijo vin na Proseku Te bi nedvomno pripomogle tudi k širši promomocij prosekarja in ostalih vin, ki jih pridelujejo na Krasu. Sedanje stanje ni najbolj rožnato, saj je katerikoli dejavnost otežkočena. Možnosti za posaditev novih vinogradov praktično ni. Stanje pašt-nov na bregu je katastrofalno, saj ni sredstev za urejanje površin, vsadi in plazovi pa so čedalje pogostejši. Upravičene zahteve Kmečke zveze in Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin »Kras«, bo aprila prihodnje leto obravnalo deželno upravno sodišče Laci-ja, ki je priziv že sprejelo. Pozitvni razplet v korist našega teritorja, bi nedvomno prispeval k širitvi domačega vinogradništva, ki po kvaliteti in trudu posameznih pridelovalcev nima kaj opraviti z industrijsko pridelavo vin v nižini Veneta. Delovna sila: Benjamin Zidarich, družina, redni ter sezonski pomočnik. Kraj: Praprot Vina: vitovska, malvazi-ja, Prulke (malvazija, sauvignon, vitovska), teran in Ruje (teran in merlot). Število steklenic letno: 22,000 Obdelana površina: 8 hektarjev Tržišče: izdelki družine Zidarich ne potujejo samo po Italiji in Evropi ampak tudi po Daljnem Vzhodu. Z Zida-richevo steklenico so namreč nazdravili tudi na Japonskem. Cena posamezne steklenice: približno 20 € Kdo skrbi za vinograd: Sandi Škerk v sodelovanju s celotno družino Kraj: Praprot Vina: vitovska, malvazi-j a, sauvignon, Ograde (mešanica) in teran Stevilo steklenic letno: 20.000 Obdelana površina: 6 hektarjev Tržišče: s pomočjo izvoznika je družinsko podjetje Škerk prodalo svoje steklenice v Anglijo in tudi čež veliko lužo, zlasti v Oregonu. Cena posamezne steklenice: od 15 do 20 € Delovna sila: Matej Skerlj s pomočjo družinskih članov Kraj: Salež Vina: vitovska, malvazija, teran Število steklenic letno: 2.500 Obdelana površina: 2 hektarja Tržišče: Toskana in Par- Cena posamezne steklenice: 12 € / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. decembra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Frančiškanska cerkev v Miljah 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews, sledi Anima Good News 6.10 Nad.: Julia 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10, 1.20 Vremenska napoved 11.30 13.30, 17.00, 20.00, 23.15 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I migliori anni - Omaggio a Baudo (v. C. Conti) 23.20 Aktualno: Tv7 Rai Due 6.00 Aktualno: Focus 6.05 Aktualno: Tg2 Costume e societa 6.20 Dokumentarec: Danimarca, lungo la via dei vichinghi 6.35 Aktualno: Tg2 Medicina 33 6.45 Aktualno: L'avvocato risponde 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.05 Aktualno: Tgr Montagne 9.35 Aktualno: Tracy & Polpetta 9.50 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.10 Športni dnevnik 18.30 Dnevnik 19.00 Dok.: Secondo Canale 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.10 Dnevnik 21.00 Risanke 21.25 Film: Alla ricerca di Nemo (anim., ZDA, '03, r. A. Stanton) 23.25 Film: I racconti de Terramare (anim., Jap., '06, r. G. Miyazaki) ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 12.10 Val Gardena: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (m) 13.30 Nad.: Vento di passione 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti 15.15 Variete: Trebisonda 15.20 Nan.: Zorro 16.00 Tg3 GT Ragazzi 16.35 Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce - Aspettando la nuova serie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre (v. A. Vianello) 23.10 Variete: Parla con me 6.50 7.20 8.20 9.45 10.30 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.30 16.25 19.35 20.30 21.10 23.55 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Nan.: Vita da strega Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan.: Giudice Amy 17.40 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Wolff - Un poliziotto a Berlino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldasnki forum Nad.: Sentieri Film: La sotria di Ruth (zgod., ZDA, '60, i. S. Whitman, T. Tryon) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: Il castello (dram., ZDA, '01, r. R. Lurie, i. R. Redford, J. Gan-dolfini) Film: Intrigo a Berlino (triler, ZDA, '06, i. G. Clooney, C. Blanchett) i Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Kviz: La stangata (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Film: Un'ottima annata (kom., ZDA/VB, '06, r. R. Scott, i. R. Crowe, A. Finney) 22.10 Dnevnik 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) O Italia 1 6.00 Nan.: War at home 6.30 13.40, 17.45 Risanke 8.55 Nan.: Happy Days 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 11.20 Nan.: The Sentinel 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.20 Nan.: Wildfire 16.20 Nan.: Il mondo di Patty 17.10 Nan.: Cory alla Casa bianca 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanke: Simpsonovi 20.30 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Dok.: Mistero (v. E. Ruggeri) 23.45 Nan.: Moonlight (i. A. O'Loughlin) ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled Tiska 9.00 Klasična glasba 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.50 Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.10 Aktualno: Hard Trek 13.05 Trasmissione Provincia di Trieste 13.15 Il Rossetti 14.05 Variete: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 15.35 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Musica, che passione! 20.20 Aktualno: Passione sport 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 22.40 Aktualno: Qui Cortina 22.50 La citta dello sport 23.35 Tg Montecitorio 23.40 Impresa e economia 2009 - Le aziende leader del FVG LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.05 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 La l Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Le inchieste di Padre Dowling Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Corri uomo corri (western, It., '68, r. S. Sollima, i. T. Milian) Aktualno: Cosí stanno le cose Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: The District 1.05 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Il peggio di... Niente di personale (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič 10.35 Dok. film: Pastir (pon.) 10.50 Enajsta šola (pon.) 11.20 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.15 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Dok. odd.: Indijski čudež (pon.) 14.15 Pogled na... Bizantinski slonokoščeni skrinjici (pon.) 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor Pes 16.00 Otr. igr. serija: Mihec in Maja 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Nan.: Slovenski vodni krog 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.50 Gledamo naprej 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 Otr. nan.: Anica 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Leto 2009 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved (t Slovenija 2 1.45 Zabavni infokanal Glasnik, oddaja Tv Maribor (pon.) Evropski magazin, oddaja Tv Maribor (pon.) Umetnost igre (pon.) Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 18.12.1991 Jasno in glasno (pon.) Otroška serija: Mulčki (pon.) Magazin v alpskem smučanju Val d'Isere: SP v alpskem smučanju, smuk (ž) za superkombinacijo, prenos Val Gardena: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (m), prenos Val d'Isere: SP v alpskem smučanju, slalom (ž) za superkombinacijo, prenos Engelberg: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki, vključitev v prenos Circom Regional, oddaja Tv Maribor Dok. odd.: Kraji in običaji Val Gardena: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (m), prenos Hum. nan.: Brat bratu V dobri družbi z Blažem Zlata šestdeseta - Tomaž Domicelj Dok. odd.: Odprava na luno Nad.: Zakon v modrem Film: Zločini in prekrški 6.30 7.05 7.30 8.00 8.30 8.55 9.55 10.25 10.55 12.05 13.55 14.50 15.30 16.00 16.30 17.15 17.50 18.50 20.00 20.50 21.50 14.20 Evronews 14.30 Vesolje je... 15.00 23.45 Športna oddaja 15.30 Film: Zbogom, dobri stari zahod 17.00 Glasb. odd.: In orbita 17.30 Kuharski recepti 17.45 Kino premiere 18.00 Zlatko Zakladko 18.15 Ali me poznaš 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.50, 23.50 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Dok. odd.: Mednarodna obzorja 20.30 Potopisi 22.05 Globus 22.35 Arhivski posnetki "i Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, Kultura in Polje Evrope 8.20 1.00 Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 0.00 Mozaik (pon.) 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-strani z novicami vsako polno uro 18.00 Mlad. odd.: Miš Maš 18.40 Pravljica (pon.) 19.00 0.00 Mozaik 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 V Tomovi dnevni sobi 22.00 Sodobna umetnost 22.30 23.30 Vedeževanje Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; ; Koledar; 7.25 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.35 Rekel in ostal živ; 14.45 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla bla; 19.30 Ron-čel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon, sledi Nočni program. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.05 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarne minute; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45, 10.00, 10.45, 12.00 Val v izvidnici; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 17.45 Šport; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. slovenija 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 20.00 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 18. decembra 2009 VREME ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno jasno vreme. V Na vzhodu bo pretežno oblačno, drugod delno jasno. Burja spodnji nižini, ob morju in na vzhodnem pasu bo zjutraj pi- na Primorskem bo čez dan oslabela. hala zmerna do močna burja, ki pa bo postopoma slabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -12 do -5, v krajih z burjo okoli 0, najvišje dnevne od -6 do -2, na Primorskem okoli 4 stopinje C. Območje nizkega zračnega pritiska vpliva na vreme srednje Evrope in severne italije. danes bodo nad našo deželo dotekali severni vetrovi; jutri pa nas bo dosegla nova hladna fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.41 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.12 in zatone ob 18.11 A Od zahoda se nad severno Italijo in severni Jadran pomika vremenska motnja. Območje visokega zračnega pritiska nad Balkanom zato prehodno slabi. Pred njo se nad našimi kraji ob šibkih vetrovih zadržuje hladen nekoliko bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo občasno imeli z vremenom povezane težave, ki se bodo proti večeru okrepile. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.31 najnižje -7 cm, ob 10.01 najvišje 38 cm, ob 17.02 najnižje -57 cm, ob 23.49 najvišje 29 cm. Jutri: ob 5.05 najnižje -4 cm, ob 10.26 najvišje 34 cm, ob 17.34 najnižje -53 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin....................- Piancavallo............18 Vogel..................25 Forni di Sopra.........10 Kranjska Gora...........- Zoncolan..............42 Krvavec................50 Trbiž...................10 Cerkno..................- Na Žlebeh.............10 Rogla....................- Mokrine...............60 Mariborsko Pohorje . .15 Podklošter..............- Civetta...............110 Bad Kleinkirchheim . . 40 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER