ra
IZDAJA ZA GORIŠKO II BGIEČIJO
PRIMORSKI DNEVNIK
_	GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
2? V«!. • Štev. 87 (2083)
Protestirajmo PROTI POPUŠČANJU
ameriške in angleške vlade nenasitnemu italijanskemu IMPERIALIZMU, KI POSKUSA S POLITIKO IZSILJEVANJA PONOVNO ZAGOSPODARITI NA NASI
ZEMLJI.
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, četrtek 10. aprila 1952
Cena 20 lir
Ha taboru v Bazovici bomo pokazali enotnost vseh Slovencev j borbi proti iašizmu, ki bi nas kotel ponovno zasužnjiti
'Kterinr pohod italijanskega ,ZT 'Zma' ki >e »Pet začel ,kreoiPlte po naši kaie m 1 ie> kot doslej vse Poj’ na'elcl na določeno fcrooij>r0-zahodnih vladnih "tiče 38 pT6d tržaške Slo-ittvir * **? aktualnostjo po-Poro pra*anje enotnega od-^skisn °me borbe Proti vsem »jo. v. ^ novega zasužnjevali ln našim ljudstvom se ° nujnosti te er iolj . * Pojavilo v kar naj-ieno - šmarni obliki, poro-tHcj0jt; Vrenkih izkušenj prer »eparr !n iz pravilne ocene
?°B ^enie-mnje9a P°l0Ža' Ploj, n‘ zrno prav vsi. ne
Brin*1 P^itiono in ideolo-
n°?t’ ln ne Slede na
n0!t 0 ln ideološko pripad-
p<l«tt»lmoroni0 te3 grožnji 'notni 1 P° robu, složni in ,e*o» ~ obrambi naših inte-
leiojjj	Življenj in naše
kj^onu je vedno baran-*>, n« j, am:- žiaj bodo skleni-1,0	vemo	P“>	da se
'<j k. , skl imperializem po ’Snic0 nci sPet za eno
’ Pa čeprav morda za
,e,u»če«* pn*co» približal u-in -.3U slojih, sanj. Vemo iopij0 nJe italijanskih čar 111 to ,.n<w rsafc dan z no o a
segajo
J*, It,,,. ® Je daleč preko te-“njer, 0 Italiji londonska ftRiiU lahko dala in • ka'S *>° miroval> dokler ^ *»i J *Panja, da na ta 1>^IC|*a^*n kai izsili.
politika itali-jjt^ ,,ade nujno krepi ten-stopajo po poti ja-t istega fašizma, ki
_________
' APtisadejal toliko gur-sn»o ga že enkrat s pokami, s svojimi žrt-u jj! 5 tvojo krvjo priti-Jyt(( da- In ne more biti S2i fašizem ni tiru* shrujna oblika itali-t,nperializma:	tudi
d°0odki v Trstu 20.
u naslednjih dneh potrjujejo
bito goto
f • to »	"
J?Se tolpe udarna pest
Z&zJ^tentizma in im-
rš^thii, ‘ Glavna naloga teh '
je°rtrŽfk‘hi f‘CaJl
nik "la i rimska vlada iz-»e. cye,j7°ttceS’ie od zahod-./'o, ^ šn. izsilila konfeti> ** Ust«t£ri trgujejo z t.	precedent
lit}#) nJ}Vanie nadaljnjih, t«mniA zahtev ita-,\jir trnPerializma.
% '*th?Č?nei*0	Podporo
•iu ° izd-, “P1 le nudilo tr-t>aJ. 0 k°mivfonni-'1i,e Centr' >U° 1,0 navodilih 'l/Z^en ^ Rima. Glav-C° •taJ°hdarnosti s faši-. ,n italijanska i|> C7 Je to obilno izko->1. 2o.	,e„ b,i ustvarjanje
C “tinil We £rž“fco Ijud-><*'“ fc? ’-Cirii organiza-,kst,Cl!- da j	neredov,
\}tlo Za vse tržaško l'*o “.^talijo. Kominfor-
slovensko ljudstvo pravilno spoznalo, da je potrebna odločna enotna borba proti pohlepom italijanskega imperializma, ki se na naših tleh nujno enači s fašizmom, in da je prav tako potrebno storiti vse, da oni Slovenci, ki jih je komiv.formovško vodstvo doslej s prevaro izrabljalo v korist rimskega imperializma, do konca spregledajo vso lažno igro Vidalija in njegovih o-pričnikov in da se tudi oni vključijo v enotni odpor vseh Slovencev, vseh poštenih Tržačanov proti grabežljivim pohlepom onih, ki so nam do včeraj sesali kri.
Mogočen zunanji izraz te elementarne težnje našega ljudstva po enotnem odporu proti naklepom italijanskega fašističnega imperializma bo bazoviški tabor, ki bo združil vse tržaške Slovence pod e-nim samim geslom: skupno se moramo boriti, da se pohlepni rimski načrti nikoli ne bodo uresničili, da Italije v naše kraje nikoli več ne bo.
Združeni pod zastavo protifašistične borbe bomo jasno izpovedali; NOČEMO ITA-UJE!
VČERAJ STA ODPOTOVALA V LONDON
zastopnika Slov.-Ital, ljndske fronte
Tov. B. Babič in B. Petronio bosta skupaj z zastopniki ostalih političnih skupin, ki se borijo za neodvisnost STO, obrazložila voljo tržaškega ljudstva, ki odločno nasprotuje vsakršni soudeležbi italijanske vlade v upravi cone A
TRST, 9. — Danes so odpotovali iz Treta v London: Branko Babič in Bortclo Petronio kot predstavnika Slovansko - italijanske ljudske Ironte; dr. Josip Agneletto kot predstavnik Akcijskega odbora za obrambo STO; Bruno Černe kot predstavnik Fronte za neodvisnost; odv. Mario Stocca kot predstavnik Tržaškega bloka.
Omenjeni predstavniki vseh zgoraj naštetih političnih skupin bodo v Londonu stopili v stik s pristojnimi zastopniki zahodnih vlad, katerim bodo obrazložili težnje tržaškega ljudstva, ki odločno nasprotuje namenom in zahtevam italijanske vlade, da bi na londonski konferenci izsilila soudeležbo pri upravi cone A.
LONDON, 9. — Delegati na londonski konferenci so danes nadaljevali razgovore. Prvi sestanek, ki je bil zjutraj, je trajal skoraj dve uri in pol. Navzoča sta bila dva od voditeljev delegacij: Sir Pierson Dixon,
namestnik državnega podtajnika v angleškem zunanjem ministrstvu, k) Julius Homes, svetovalec ameriškega poslaništva v Londonu. Italijo je zastopal svetovalec italijanskega, poslaništva v Londonu, Livio Theo-
doto.
Kakor poroča AFP, je bila popoldanska seja verjetno posvečena izključno tehničnim vprašanjem in so bili navzoči samo nekateri člani delegacij.
Pričakujejo, da bo Po jutrišnji seji podana izjava o dosedanjem poteku razgovorov.
Nove težave
za Churchillovo vlado
LONDON, S. — Skupina laburističnih poslancev se je pridružila konservativnim »upornikom#, ki so predložili resolucijo, s katero zahtevajo ukinitev dohodninskega davka na tekstilne proizvode. S tem so laburisti spravili v zadrego
Ameriški Jugoslovani protestirajo proti londonskemu mešetarjenju
Beograjska «PoliHka» označuje italijansko politiko «sacro egoismo» kot zgodovinsko zmoto Nadaljujejo se protestne zborovanja * Brzojavke predstavnikov italijanske manjšine
BEOGRAD, 9. — Organizacija Amerikancev jugoslovanskega porekla in posamezniki, pošiljajo protestna pisma ameriški iu «q&leški vladi v zveri z londonsko konferenco o tržaškem vprašanju. Jugoslovanski izseljenci protestirajo v teh pismih proti londonski kenferen-
ke, ki se ravna po načelu «so-cro egoismon in opravičuje svoje postopke s tako imenovanim «javnim mnenjem*.
«Tako je Sonnino pri pogajanjih z Avstrijo leta i91o kot plačilo za nevtralnost Italije zahteval Južni Tirol pod «priti-skoro javnega , mnenja#. Tako je fašistična drhal s svojim po-
či, ki poteka brez sodelovanja I hodora n.a ustvarila «jav-
se ni samo
s,
No «?**»«>
V* Potipri‘Stl' temveč je v di ”*° zadnjo ak-%T° us, “ p!omoc‘ic, da si \,iPn° do?/1 st°Pttico za VJenih n., 9a"3c vis°ko za-'V^rijen a:alnih načrtov.
ijtin«0 .podP°r° je ita-''it// Blavo rlall*em še više "j>e 0/’,Se dalj so. segle ciijj „e i‘Ve oči in 0l laže do *.e mu -^deli
H ^rLkonoev
nevarnosti, ogroža sam
le tržaško
Jugoslavije. Klub jugoslovanskih izseljencev, ki so doma iz Šibenika, zahteva v brzojavki,
poslani Achesonu, naj ameriška vlada zastavi svoj vpliv, da se prepreči sodelovanje italijanskih iredentistov v upravi angl »-ameriške cone STO.
»Jugoslavija je bila naša zaveznica v drugi svetovni vojni, Italija pa naš sovražnik. Jugoslovanska armada je osvobodila Trst in Istro v težki borbi proti našemu skupnemu sovražniku, v borbi, v kateri je padlo mnogo ameriških državljanov. Jugoslavija je nas iskreni zaveznik tudi v današnjih naporih za dosego neodvisnosti, demokracije in svetovnega miru. Zato vas porivamo — pravi brzojavka — da rešitev vprašanja Trsta prepustite neposrednemu sporazumu med Italijo in Jugoslavijo)*.
Brzojavko podobne vsebine so poslali tudi načelniku ameriške delegacije na- londonski konferenci Juliusu C. Holmesu.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. — Zadnji dogodki v Italiji, ki so končno razkrinkali politiko italijanske vlade, ki je pokazala, da je dostojna naslednica bivših italijanskih politikov, ki so vrgli Italijo v razne pustolovščine in katastrofe, so še vedno predmet komentarjev jugoslovanskega tiska pod naslovom: eZgodovin-ska zmota italijanskega egoizma*, piše nocojšnja «PoliUka» o pcsledicah italijanske politi-
no mnenje#, da se oblast izreči Mussoliniju, ki je dvajset let ostal na vladi in se pri. tem zopet skliceval na »javno mnenje*.
»Prav takp tudi danes De Gašper; pravi, da so incidenti in provokacije novih fašistov proti Jugoslaviji izraz ((javnega mnenja*. To »javno mnenje# — poudarja »Politika# — v svojem besnem pohlepu za tujim, vsiljuje italijanska vlada svoja ekspanzionistična stremljenja ki jih po potrebj krepi. Ne glede na to, kako se oni danes imenujejo — škvadristi, CI.N, neefašisti in kominformisti, vsi so na isti liniji#-
Demokratične sile v svetu — zaključuje «Politika» — so že večkrat pokazale, <ja je načelo »sacro egoismo#, zgodovinska zmota, ki je že večkrat spravila Italijo v nesrečo#.
Nocojšnja «Borba» piše v zvezi r. londonsko konferenco, da tržaški Slovenci in demokrati energično obsojajo sklicanje te konference, kajti že samo njeno sklicanje na zahteve Italije, pomeni koncesijo italijanskim šovinistom, kar dokazuje, da Slovenci in demokratični Italijani ne morejo od te konference pričakovati nič doj brega.	I
Jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj prejema nenehno brzojavne proteste v zvezi z izsiljevalno politiko Italije glede Trsta. ((Prosimo vas, da z energično diplomatsko akcijo obvestite vse, da mi Italijani iz Rovinja želimo, da italijanski narod živi v dobrih odnosih z našo socialistično domovino ter da je za nas žalitev
bi hoteli biti naši pokrovitelji in ki nas imenujejo bratje#, pišejo Edvardu Kardelju Italijani iz Rovinja. Podobne telegram« je Kardelj prejel tudi od pripadnikov iiaujanske mailjšnke iz ostalih krajev Istre.
Na množičnem mitingu so nameščenci narodne banke in finančnih ustanov v Beogradu obsodili danes iredentistično gonjo in poskus, da se reši tržaško vprašanje brez Jugoslavije.
V Beogradu pričakujejo, da
bodo 12. aprila objavili istočasno v Beogradu in Tokiu obvestilo o jugoslovansko-japonskem sporazumu o prenehanju vojnega stanja in o obnovitvi normalnih diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Japonsko. Diplomatski odnosi so bili prekinjeni skoraj enajst let.
V Beograd je prispela skupina 30 študentov - tehnikov jz Švice, ki se zanimajo za pogoje življenja in dela študentov v Jugoslaviji. Med svojim petnajstdnevnim bivanjem bodo študenti obiskali jugoslovanske visoke šole in primorska letovišča. Letos r>a bo odšl0 v Švico tudi 30 jugoslovanskih dijakov.	B.	B.
Nov Pinayev uspeh
PARIZ. 9. —- Narodna skupščina je sinoči odobrila celotni proračun, ki določa 3.789 milijard frankov izdatkov. Približno tretjina tega zneska je določena za oboroževanje in za vojno v Indokini. Medtem pa je finančna komisija republiškega sveta odobrila proračun z nekaterimi spremembami. Jutri popoldne bo o proračunu razpravljal republiški svet in bo nato zopet vrnjen narodni skupščini v razpravljanje.
Danes zjutraj pa se je začela v skupščini važna razprava. Ponovno razpravljajo namreč o načrtu zakona o premični lestvici, ki predstavlja drugi del
 	    _■	___	.	vladne	politike	za	stabilizacijo
s strani neofašistične klike, ki 1 cen. Prvotni načrt premične
lestvice je y septembru 1951 sprejela večina, ki je vsebovala socialiste, kominforraiste, dego-liste iu ljudske republikance, kljub temu -’a se je vlada teinu načrtu Ppuaia. Republiški svet pa je potem jx>polnoma spremenil značaj načrta, ki pa ni bil nikoli predložen skupščini v ponovno razpravljanje. Faure, preden je njegova vlada padla, je zrnova načel to vprašanje in njegov načrt je predvideval prilagoditve mezd, če bi se cene zvišale za več ko 5%. Ta načrt je skupščina odobrila, toda republiški svet ga je zavrnil in sedaj ga je Pinay ponovno predložil skupščini.
Na današnji jutranji seji je minister za delo Pierre Garet pozval skupščino, naj ne odobri sedanjega načrta, toda zdi se, da ga skupščina ne bo poslušala, ker so parlamentarne skupine socialistov, kominformi-stov, MRP in RPF sporočile, da bodo glasovale za načrt, ki je sicer nepopoln, «ima pa vsaj zaslugo, da obstaja#.
Medtem je danes zjutraj ministrski svet pooblastil Pmaya, da postavi vprašanje zaupnice med sedanjim razpravljanjem.
Na popoldanski seji je bil zavrnjen predlog podtajnika v ministrskem predsedništvu, naj se seja prekine za dve uri, zato da se vlada lahko posvetuje s predstavniki raznih parlamentarnih skupin.
Govori! je ponovno minister za delo, ki je izjavil, da ne bi vlada nikoli predlagala sprejema premične lestvice, toda to vprašanje je pač bilo postavljeno. Dejal je. da je treba pripraviti besedilo, ki naj bo resno, dočim da je sedanje nepopolno in nejasno. Pripomnil je, da je vlada pripravljena predložiti dodatni načrt.
Ministrski predsednik Pinay je zahteval, naj se razpravljanje odloži pa konec maja. ko bo skupščina zopet zasedala. S tem v zvezi je postavil tudi vprašanje zaupnice. Njegova zahteva je bila sprejeta s 310 glasovi proti 23H.
Wiliteti De Gasperijevega «eksperta» Schiffrerja
konservativne ((upornike*, ki ne bodo mogli sedaj umakniti svoje resolucije, ker je za to potreben sporazum vseh podpisnikov. Glavni vzrok tega novega razvoja je kriza v tekstilni industriji v Lancashire, kjer je sedaj 75 tisoč delavcev brezposelnih.
K neugodnostim za konservativno vlado se je včeraj pridružila laburistična zmaga pri upravnih volitvah v Lancashire. kar je odraz nezadovoljstva ljudstva z vladno gospodarsko politiko. Kljub malemu uporu med konservativci je finančni minister izjavil, da ne bo ukinil davka, obljubil pa je nova naročila tekstilni industriji.
Danes pa je 48 konservativnih poslancev predložilo v spodnji zbornici resolucijo, s katero zahtevajo, naj se takoj sprejmejo zakoni za razveljavljenje po-državljenja industrije, ki naj se vrne privatni iniciativi.
Churchill je nocoj na seji konservativne parlamentarne skupine izjavil, da bo vlada med sedanjim zasedanjem predložila parlamentu načrte zakona za denacionalizacijo jeklarske industrije in transportov. Nato je Churchill govoril o davku na tekstilne proizvode tei je izjavil, da želj vlada izpolniti obveznosti, ki jih je napovedala v volilnem programu konservativne stranke. Glede rudnikov je Churchill izjavil, da so tu dosegli dobre rezultate in zato da ni misliti, da bi se premogovniki vrnili privatni iniciativi.
Medtem javljajo o novem laburističnem uspehu na upravnih volitvah. Danes so si laburisti zagotovili večino v grofiji Not Uberland, ki so jo do sedaj imeli neodvisni. Štetje glasov se bo zaključilo danes. Domnevajo, da so laburisti skupno pridobili okoli 400 sedežev, od katerih 27 v Londonu. Prve dni maja bodo nove lokalne volitve za izvolitev mestnih in krajevnih svetov.
OGORČENI PROTESTI proti obsodbi v Lucci
Ne na 690, temi/eč na 763 let so bili obsojeni furlanski garibaldinci - Protesti partizanov Istrskega okrožja - Protest slovenskih novinarje? proti justičnemn zločinu v Lucci
KOPER — Včeraj je bilo v nabito polnem koprskem gledališču protestno zborovanje bivših partizanov proti obsodbi
garibaldinskih borcev v Lucci. Zborovanje je izzvenelo kot protest tte samo zaradi justič-nega zločina v Lucci, temveč tudi kot obsodba vseh pojavov novega fašizma, ki jih opazujemo danes v Italiji.
Govorniki so poudarili,, da italijanska vlada s takimi procesi, s ščuvanjem šovinizma in z iredentističnimi manevri podpira ijorajanje novega fašizma. Govorila sta tudi bivša garibal-d inca tovariša Al do Plaino in Vittorio Iuri - Marko, ki ju je sodišče v Lucci obsodilo na visoke zaporne kazni. Zahvalila sta se jugoslovanski vladi, ki je prva dvignila glas in protestirala proti inseeniranemu fašističnemu procesu v Luccj in proti obsodbi junaških garibaldinskih borcev, ki so krivi samo tega, da so se borili za svobodo proti najhujšemu sovražniku - nacifašizmu. Ponosni smo, je dejal tov. Aldo Plaino, da smo obsojeni; to je za nas velika čast, kakor je za nas velika čast simpatija, ki jo nam izkazuje ljudstvo cone B in Jugoslavije. Naša misel in naša solidarnost oa se obrača danes tudi do obsojenih sotovarišev, ki trpijo sedaj v diemokristjan-skih ječah izdani od današnjih voditeljev delavskega razreda.
Česa čakajo ti tako imenovani voditelji? Čakajo morda, da bi klerofašisti uničili vso pred-stražo delavskega razreda? Ali jim ne zadostujejo tisoči gari-baldincev v ječah, mučeniki Modeoe, Viterba jn drugih?
Vsega tega italijanski komin-formisti ne opazijo. Njihovi senatorji jn poslanci s 300.000 lirami plače morajo živeti v dobri harmoniji s svojimi tovariša klerofašisti zato ker jih plačuje isti gospodar. Toda mi, ki ne pozabljamo tako zlahka, mi, ki nimamo sramotne preteklosti, bomo oživili plamen enotnosti in bratstva v skupni borbi.
Z jugoslovanskimi borci, smo se borili proti fašistom, z njimi se borno borili tudi sedaj proti vsem pojevam fašizma. Tako, kakor je zaklical tov. Modesti Ostelio sodnikom v Lucci: »Vi nas zapirate, toda mi
smo močnejši kakor kdajkoli#, tako vzklikamo mi dane« iz te dvorane, tako kakor vsi Jugoslovani in kakor pošteni Italijani - naj živi odporniško gibanja.
Na koncu zborovanja so prisotni poslali odprto pismo vsem bivšim italijanskim partizanom prostovoljcem brigade Garibaldi, Mateotti, Pravica in svoboda. Garibaldi - Narisane in tržaškim borcem iz narodnoosvobodilne borbe.
Predvčeraj popoldne so se zbrali na protestnem zborovanju v Kopru bivši oficirji narodnoosvobodilne borbe koprskega okraja, 'ki so sprejeli protestno resolucijo, v kateri ostro obsojajo obsodbo garitoaldin-cev-partizanov v Lucci. »Proces v Lucci, na katerem so italijanske oblasti obsodile 41 bivših italijanskih partizanov, ki so zakrivili edino to, da so se junaško borili proti fašizmu jn izdajalcem — pravi resolucija — je jasen dokaz ponovno r>o-rajajočega se fašizma v Italiji. Mi, bivši oficiriji. iz narodnoosvobodilne borbe smo s&Pdar-ni z italijanskimi garibaldinci-partizani ter pozivamo ves demokratični svet naj obsodi to novo sramoto italijanskih uradnih oblasti.
LJUBLJANA, 9. — Novinarski društvo Slovenije je ob sramotni obsodbi garibsldincev v Lucci poslalo zunanjemu ministrstvu FLRJ jn zvezi novinarjev v Rimu naslednji brzojavki:
MINISTRSTVU ZA ZUNANJE ZADEVE VLADE FLRJ
BEOGRAD
Slovenski novinarji »mo budno spremljali proces proti bivšim partizanom - garibel-dincem t Lucci, zato sm-o bili ves čas cbrmmave toliko bolj ogorčeni nad načinom, kako se je proces vršil, zlasti pa nad tem, da so prišli pred italijansko sodišče ljudje, ki so v drugi svetovni vojni reševali čast Italije s svojo krvjo v junaški borbi proti iašizmu, temu največjemu sovražniku človeštva. Zlasti pa so nas ogorčile težke zaporne , kazni, na katere jih je sodišče obsodilo, in to za obletnico dneva, ko so nemški in italijanski fašisti napadli
Predsednik Truman zasegel jeklarsko industrijo v ZDA
Zvezno sodišče je zavrnilo priziv lastnikov in potrdilo zakonitost rekvizicijo • Demokratična stranka se skuša ponovno opreti na ameriško delavstvo
_____
l,° K>iifir%at0Tei <fcks' ^Tkeai
C^jžkov 1° ne nudi ti-8^ h)»mi	v Rimu pred
v Z	S^tev na-
>*)V1 «o b
k,“-
j-ssasr** ♦
&$ute«(Sh ,iipiLuedovati
->č£Tkltrkar1f80clb o siro-i! ‘Pečalo -^'r,ata mesta Pajbolj j\ie namreč 'S 6 h,hr^daljene va.
2* briti j ln koče, v ta	v	sni?v^n* izter-
*t*6b0,v* da h^emstvu ka. Sr doli? sv0je ^čitil svo. h 2*tti	uš	^dovanje.
Sjo* *° k °r ne harabi-St fii n^d n,£* \>eaja, ta-ev*eli ni U kara Na v tiK?8°iem h t0 dolž-
'	k‘	bi
^dzo v?J|h°vo ži-• kravo, ovco
ali pa da bi odnesel kakšen kos siromašnega pohištva. Gro. zila je nevarnost krvavih tragedij#.
»Da bi se kmetje izognili za. plembi. so prosili za posojila Toda zelo težko ga je dobiti, ker so vaške posojilnice in zadruge razpuščene*.
Vsem je namreč — pa tudi ekspertu Shiffrerju. ki o tem v Londonu ne bo govoril — predobro znano, da je Italija likvidirala naše zadruge ki jih je bila več stotin s sto tisoči člani in ki so predstavljale o-gromno gospodarsko silo našega ljudstva. Tudi v Trstu je Italija uničila vse naše gospo, darske zadružne ustanove in bilo bi prav, če bi Shiffrer v Londonu povedal, da še danes ta gospodarska škoda, ki znaša samo v Trstu čez 30 milijard lir še vedno ni povrnjena.
Novinar Battara takole nadaljuje:
»Poglejmo n. pr. vas Katun, vas. ki ima okrog 300 prebival, cev kjer je v zadnjih dveh tednih škrlatinka pokosila ducat žrtev. Zdravniško pomoč redko kdaj zahtevajo. Če hoče priti zdravnik iz Poreča, mora najeti voz, toda kdo iz vasi ga lahko plača? Neznanje povečava to zlo... Epidemija kosi slabotne otroke, ki so premalo hranjeni, bledi, pa tudi marsikaterega med mladeniči dvajsetih let#.
«V Baderni, ki ima okrog 180 razpršenih hiš. po istrski navadi, pričakujejo prihod davč. nega iztirjevalca z nekim čudnim mirom, ki nas skrbi bolj kot kakšna politična agitacija. Tudi tam je namreč čez 90 odstotkov davkoplačevalcev, katerih imetja bodo morala priti na dražbo Oblast trdi, da oni nočejo plačati davka iz politič. nih razlogov, da so v hudi opoziciji proti italijanski oblasti. Toda oni prisegajo, da ne morejo plačati.*
Ali je to morda — kot pravi Shiffrer eden od-tistih «pozi-tivnih rezultatov». ki je tako sugodno vplival zaradi združitve z Italijo naših krajev?» Pa pojdimo dalje in poglejmo kaj piše Battara o vasi Krmga, za katero pravi, da je pravo gnezdo siromaštva:
«Hiše so divje kot skale, brez ometa, črne od dima m nesnage. Na pokopališču se sprehajajo tri kokoši, a dve mršavi ovci se paseta. Ljudstvo se hrani v glavnem z «žu-fo»; dve prgišči koruzne moke vrženi v vrelo vodo, neka vrsta žgancev, ki jih jedo najbolj ubogi med ubogimi. Nihče ne ve. kaj je meso. Nihče ne ve, kaj pomeni kupiti celo vrečo moke. Vsakih petnajst dni mesijo kruh. ki ga posipajo z bobovo moko. da bi se zdel bel. Leta 1923 niso več mesecev pokusili kruha. Zene doji.
jo otroke cela tri leta, da bi na ta način prihranile ena u-sta — pravijo — toda zato zastrupljajo otroke s svojimi izčrpanimi prsi*.
«Neki kmet mi je pripovedo. val, da iz vinograda, iz katerega je pred vojno dobival 180 hektolitrov vina. dobiva danes samo 2 hi. a velika klet, v kateri je bilo nekoč po 1.500 hi vina, ima danes komaj 30 hl.»
Tako je pisal leta 1925 dopis-nik tržaškega lista »II Piecolos. Kako prav bi bilo, če bi bil vzel s seboj v London Shiffrer vsaj to številko tega lista. No, pa poglejmo, kaj pravijo še drugi viri prav tako italijanski, o tem Shiffrerjevem. »blagodejnem uplinit Italije» na naše kraje.
Na glavni letni skupščini »Cassa centrale* v Pulju, ki je bila nekakšna zveza istrskih denarnih zadrug je bilo ugotovljeno dobesedno sledeče:
■Celotna stavba istrskega kmetijstva se bo katastrofalno zrušila... Skupni brntto dohodek Istrske pokrajine znaša 20 milijonov lir, a od teb dohodkov gre IJ milijonov za davke, a S milijonov za obresti hipotekarnih dolgov, ki znašajo čez 7* milijonov lir*.
Pa da ne bi nekdo rekel, da je bilo to samo leta 1925., češ saj se je potneje popravilo! Zato poglejmo kaj pravi znani istrski iredentist markiz dott. Paolo Polesini iz Pore-
ta!
On je izjavil, na tem občnem zboru, da je do 31. maja 1932 samo davkarija v Poreču izvršila za okraj Poreč, ki je eden.izmed najboljših okrajev Istre, 15.311 dražb! Istočasno je odšlo na dražbo 426 posestev, medtem ko je za junij predvideno nadaljnjih 100 dražb, kar pomeni, da je od 3000 davkoplačevalcev v okraju Poreč, 600 pod stečajem!
»Ce bo tako stanje trajalo še nekaj let* — je dejal Pole sini — »bodo padli vsi posestniki pod stečaj. Pa tudi o samem sistemu dražb bi se lahko marsikaj reklo* — je nadaljeval isti Polesini —. »S temi dražbami je v Istri uničena živinoreja. V okraju Poreč, kjer je bilo n. pr. še leta 1928 še vedno 9981 glav živine, je bilo leta 1932 samo še 4113 glav živine. Funkcionarji, ki so vršili dražbe, so namesto da bi odvažali pohištvo iz hiš, rajši rekvirirali živino#.
Vse to pa je le tisočinka tistega, kar je Italija na gospodarskem področju uničila v naših krajih. Tudi «ekspert» Shiffrer to vk, pa ga De Ga-speri seveda ni poslal v London zato. da bi o t?m govoril. Poslal ga je zato, da bo govoril takd, kot je govoril pred kratkim v Rimu na konferenci članov rimskega »Zemljepisnega društva*.
WASHINGTON, 9. — Včeraj ponoči je bil izdan odlok predsednika Trumana, s katerim je dobil ameriški trgovinski mini. ster pooblastilo, da »zaseže* vso večjo jeklarsko industrijo v Združenih državah. S tem odlokom je prešlo pod tehnično nadzorstvo vlade Združenih držav 86 jeklarn in 650.000 delavcev v njih, kar predstavlja 95 odst. jeklarske proizvodnje v ZDA.
Odlok o zaplembi jeklarske industrije so objavili v istem trenutku, ko je začel predsednik Truman govoriti po radiu. V svojem govoru je Truman izjavil, da je nastopil zato, ker bi utegnila stavka med jeklar, kimi delavci ((ustvariti kritičen položaj v obrambi svobodnega sveta*.
«Mi smo delali in še delamo ter se borimo za preprečenje izbruha vojne*, je poudaril predsednik Truman, «Doslej smo v tem prizadevanju uspevali. Najvažnejši činitelj v tem uspešnem boju pa je bil naš obrambni načrt. Ce bi bil ta zaustavljen, bi se položaj čez noč spremenil.
Dalje je predsednik Truman izjavil, da bodo po novem od. loku tako upravno vodstvo jeklarskih podjetij kakor tudi delavstvo delali za vlado Združenih držav in da imajo jasno dolžnost, če nadaljujejo z delom v jeklarskih obratih.
Predsednik Truman je odobril priporočila vladnega urada za ustalitev mezd, ki govo. re o povišanju plač in socialnih dodatkov za jeklarske delavce. Predsednik Truman je kritiziral vodstvo jeklarske industrije, ker ni sprejelo teh priporočil. Kot je znano, je o. menjeni urad priporočil povišanje mezde za 17 in pol centa na uro nad sedanjo povprečno mezdo, ki znaša 1.88 dolarja na uro. medtem ko je vodstvo je. klarske industrije ponudilo samo 9 centbv poviška na uro. Z odlokom o «zaplembi» jeklarske industrije bodo prišli delavci teh podjetij do višjih plač, ki jim jih zagotavlja zakon o obrambni produkciji.
Predsednik Truman je v ra. dijskem govoru naznanil, da ie ukaza) ministru za trgovino naj v imenu vlade vzame pod svoje nadzorstvo vsa ameriška
jeklarska podjetja ter hkrati prevzame vse potrebne ukrepe, da bodo lahko neovirano nadaljevala s poslovanjem. Istočas. no je predsednik Truman izdal podravnatelju urada za o-brambno mobilizacijo ukaz, naj skliče za danes v Washing. tonu zastopnike delodajalcev in delavcev, da bi ponovno skušali najti kako rešitev spora.
Zakonitost rekvizicije je danes potrdilo tudi ameriško zvezno sodišče, ki je obenem zavrnilo zahtevo lastnikov železarn, naj se razveljavi odlok o rekviziciji.
Odlok o rekviziciji v Wa-shingtonu ni nikogar presenetil, saj so ga pričakovali že včeraj. Nekoliko pa je politične kroge presenetil ton Trumanovega govora, ki je izrazito polemičen in odkrito pristaja na stališče sindikatov. Presenečenje je povzročila tudi oblika, v kateri je Truman objavil svoj sklep: odpovedal je svoj govor na konferenci o izvajanju načrta za A točko (namesto njega je govor prebral Acheson) in se osebno po radiu obrnil na ameriško ljud. stvo, to je, na vseh 40 milijo^ nov volivcev v ZDA.
Politični opazovalci pravijo, da je Truman «ravnal, kot da bi hotel kandidirati na volitvah#. pri tem ne mislijo toliko na govorice, da bi utegnil Truman vendarle še spremeniti svoj sklep, če ga bo k temu pozval izredni kongres demokratične stranke, kot na potrebo. da si demokratična stranka pridobi čim širše simpatije v ameriških delovnih Slojih. Samo delavcev v železarnah, ki bi včeraj opolnoči morali prenehati z delom, je 650.000. za njimi pa sta tudi obe glavni ameriški sindikali organizaciji, predvsem Kon-gres industrijskih organizacij (CIO). Gre torej za milijone ameriških delavcev in opazovalci menijo, da je Truman z zadnjim nastopom hotel pridobiti njihove glasove za demokratične kandidate na volitvah.
Gre pravzaprav za povratek k politiki, ki je Rooseveltu prinesla prvo in vse nadaljnje izvolitve. Ce hoče demokratična stranka na volitvah uspeti
(zlasti če bo za republikance kandidiral Eisenhower, ker je Taft med delavstvom zelo nepriljubljen), se mora znova nasloniti na delavce in na sin. dikalne organizacije. Vendar utegne ta politika razširiti spor med naprednim in konservativnim krilom v demokratični stranki.
Medtem je na izbirnih volitvah v državi Illinois senator Taft dosegel pomemben uspeh. Zbral je 777 271 glasov, medtem ko je njegov uradni tekmec Stassen dobil komaj 124.755 glasov, general Eisen-hower. ki uradno ni nastopil kot kandidat, temveč so volivci smeli njegovo ime napisati po izbiri na glasovnice, pa je dobil 119.131 glasov, v demokratičnem taboru je s precejšnjo večino prevladal Kefauver nad Stevensonom, ki prav tako ni uradno nastopil kot kandidat; razmerje glasov je bilo 397.909 proti 52.697.
Eišenhowerjevi privrženci so z rezultati zadovoljni, ker general ni nastopil kot uradni kandidat. Poljubni glasovi zanj so številnejši kot na zadnjih izbirnih volitvah v Minnessoti.
Indijski poslanik
o razgovoru s Stalinom
LONDON, 9. - Indijski po. slanik v Moskvi Sir Sarvapaili Radhakrishnan, ki se je prejš. nji teden razgovarjal s Stalinom, je nocoj prišel z letalom v London, od koder bo nadaljeval pot v Indijo.
Na letališču je izjavil: »Iz. ključeno je, da nosim vabilo za sestanek štirih. Stalin /ni ni izročil nobenega pisma. Slo je samo za poslovilni razgovor#.
Spor v iranski vladi
TEHERAN, 9. — Iranski vojni minister je djanes zjutraj od. stopal. V obveščenih krogih so mnenja, da Je ta ostavka v zvezi z nezadovoljstvom nekaterih častn.kov, ker niso bili poviša, ni ob prilika novvga leta. Zdi se tudi, da je med .ninistmn in vlado nastal spor glede a. meriške vojaške pomoči Iranu.
Jugoslavijo, in y dneh, ko italijanski šovinisti hočejo že zc-Pet stegovati svoje grabežljive roke po naši zemlji. Obsodili so tiste, ki so se skupno z Jugoslovansko armado borili za lepšo bodočnost Italije, na drugi strani pa so rehabilitirali Mussolinijeve vojne zločince. Vse to pa je v ostrem nasprotju 2 mirovno pogodbo z Italijo.
Zato vas prosimo, da Pcd-v zame te vse potrebne korake, da. se obsodba partizanav^a-riboldincev v Lucci razveljavi, ter da o tem zločirm italijanske jvsticc takoj obvestite Organizacijo združenih narodov, da s svojo avtoriteto prepreči izvršitev te kazni, ki surovo krši mirovno pogedbo z Italijo in tepta osnovne človečanske pravice.
Novinarsko društvo
Slovenije
ZVEZI NOVINARJEV
RIM
Slovenski novinarji smo z ogorčenjem sprejeli vest o krivični cbsodbi « Lucci. V tej obsodbi vidimo poleg ukrepa zoper razvoj demokratične ideje v Italiji še predvsem sovražni akt proti Jugoslaviji, ki naj poslabša odnose med Jugoslavijo in ItaVjo. Prepričani smo, da teže demokratični italijanski novinarji k čim boljšim odnosom med italijanskim in. jugoslovanskimi narodi, in zato vas pozivamo, da dv gnete svoj glas preti obsodbi v Lucci, ki predstavlja vragi jv-ridični zločin. Prepričani smo, da se boste našemu -pozivu odzvali, zahtevali razveljavljenje ■'Oibe v La. a iu » mu izpolnili svojo novinarsko dolžnost ter prispevali k obrambi demokracije in izboljšanju odnosov med dvema sosednima državama.
Novinarsko društvo ..... Sloveni,Je Ljubljana, 8. aprila 1952.
Nova sovfetska nota
o Nemčiji
MOSKVA, 9. — povjetski zunanji minister Višinski je sprejel nocoj britanskega :n francoskega poslanika ter ameriškega odpravnika poslov.
V diplomatskih obveščenih krogih so mnenja, da jim je Višinski izročil sovjetski odgovor na zavezniško noto o Nem. čiji. Kakor je znano, je bila prva sovjetska nota izročena 10. marca in zahodne vlade so zahtevale druga pojasnila.
Medtem je komisija OZN, ki ima nalogo ugotoviti, ali so dani pogoji za izvedbo volitev v vsej Nemčiji, že četrtič zahtevala od sovjetskega komisarja za' Nemčijo generala Cuikova, naj dovoli komisiji prihod v Vzhodno Nemčijo. Sovjetske oblasti niso do sedaj niti odgovorile na prejšnje zahteve komisije OZN in ta je sedaj postavila še zadnjo zahtevo. preden pripravi svoje poročilo Združenim narodom.
V Bonnu so se danes sestali trije zahodni visoki komisarji s kanclerjem Adenauerjem. Uradno poročilo pravi, da so razgovori ((izvrstno napredovali#. Posvečeni so bili sestavi pogodbenih dogovorov. Danes so dokončno rešili številna vprašanja, niso pa še rešili vprašanja nemkega finančnega prispevka za vzdrževanje zavezniških oboroženih sil ki bodo ostale v Zahodni Nemčiji po končani okupaciji. Pričaku. jejo namreč tozadevno poročilo izvedencev, ki so se sestali v Parizu za konferenco o evropski vojski.
Ameriško posredovanje
v angleško egiptovskem sporu
KAIRO. 9 — Po današnji seji egiptovske vlade je minister za propagando zanikal go. vorice. da bo vlada podala o-stavko. Ni pa oporekal trditvam, da so angleško-egiptovska pogajanja zašla v kritično fazo.
List »Al Zamane# javlja, da razmišlja vlada o možnosti od. ložitve volitev, in zdi se, da bodo tozadevni sklep objavili v dveh dneh.
Egiptovski tisk pripisuje precejšnjo važnost razgovoru ameriškega poslanika z egiptovskim zunanjim ministrom. Kljub rezerviranosti so obveščeni krogi mnenja, da je ame. riški poslanik posredoval, naj bi angleška in egiptoVska vlada sklenili kompromis, ki bi omogočil obnovitev pogajanj.
Glede sobotnega razgovora med britanskim poslanikom in Hilali pašo pa izjavljajo, da je egiptovski ministrski predsednik zahteval od angleškega poslanika izjavo, s katero bi nje. gova vlada sprejela načelo izpraznitve področja Sueškega prekopa, dočim je britanski poslanik	predlagal sestavo
skupne izjave, s katero bi Egipt pristal na skupno obrambo v zameno za umik britanskih sil. Ni prišlo do nobenega sporazuma.
Danes, četrtek 10- aprila
Apolonij, Srčanica Sonce vri de ob 5.29, talone 18.45. Dolžina dneca 13.16. uuu vzide ob 19.18. zatone ob 3.ih. Jutri, petek 11. aprila Leon Veliki, Rada _
Beguncem iz Istre vse prednosti
domačini pa zaman čakajo zaposlitve
Samo da bi raznarodili slovenske kraje podpirajo občinski možje czu le na škodo domačinov. Goričani protestirajo proti diskriminacijam
iV fcc
GORICA, 9. — Goriški mestni cčetje si' bodo pridobili neminljivo slavo zaradi svojega neutrudljivega dela v prid beguncev. Pod italijanskim ne bom jih ni, ki bi. se lahko kosali z njimi v tej »človekoljubnostih. Kol da bi v Gorici ne imeli resnejših skrbi z domači ni, posvečajo »upravniki* ves svoj delovni jn prosti čas samo misli, kako bodo italijanskim »beguncem«, kot so bili italijanski učitelji, ki so zbežali jz cone B, ker so bjli do kosti kompromitirani s žpijonskim delovanjem v korist Rima, pri-pravUi čini udobnejše ležišče in bolj polno sldedo leče. ,
Ta «jihova skrb za »preganjano italijansko rajo» je šla tako daleč, da so jih ezuli sami prerasli in se jim povzpeli nad glave. Spričo te nesramnosti novih gostov so si pričeli marsikateri mestni očetje beliti glave in razmišljati, kaj bi bito treba ukreniti, da bi zajezili nenaraven dotok odvisne »delovne sile«. Nič pametnega niso iztuhtali. Odvetnik Stec-ehina, ki se je kot bivši župan hranil pri zavezniški mizi in sedaj pozabil na vse te lepe čase, je mora] požreti že marsikatero grenko na račun ezulov, ker menda njemu pripisujejo odgovornost za to, da se so razni predsedniki MIR in drugi znani šovinisti usedli na donosna službena občinska mesta, medtem ko so Goričani enostavno potisnjeni vstran: oni se morajo zadovoljiti s krampanjem, če sploh imajo tolikšno srečo in se do takega dela dokopljejo.
Te dni pa je stopil v veljavo zakon štev. 137 z dne 4. marca, ki s črnim na belem daje ezulom celo vrsto raznih prednosti. Tako bodo ljudje, ki so »pribežali« po 4. marcu, debili enkratno podporo v znesku
12.000 lir in za vsakega nadaljnjega družinskega člana še po
5.000 lir. Preskrbeli jim bodo takoj stanovanje, vlada pa bo plačala 9 milijard lir za gradnjo novih stanovanj za begunce. Državna podjetja morajo sprejeti na delo po 5 odstotkov beguncev itd.; cela vrsta odtenkov novega zakona, samo da 'e zajamči udobno življenje ljudjem. ki so dobro živeli,
kjer so bili, ki pa so morali zapustit; svoje domove, ker Rim potrebuje »mučence«, da bi na londonski konferenci dosegel nekaj več kot gele obljube.
Kdor je obdeloval ta zakon in kdor ga je kasneje sprejel, tisti prav gotovo ni imel niti pojma, kaj se pravi goriško življenje z brezposelnostjo jn be-
Hm tfiim&i
phitilambti
A
Na zadnji mestni občin. l___ skl seji so I se šovinistični občinski sve.
Ptovalci čudili, zakaj se slo-- ■ . venski sveto-J valci pritožu. C jejo zaradi zapostavljanja ko pa vendar upiva slovenska manjšina popolno svobodo, ji nihče ne brani govoriti slovensko, obiskovati slovenske šole itd.; skratka, da uživa vse blagoda. ti široke italijanske demokracije.
V resnici pa stojijo stvari veliko drugače in jih bomo spodaj osvetlili na nekaterih primerih, ki imajo tesno zvezo z zadnjo občinsko razpravo o občinski pomoči zavodu «he-nassi«.
Italija dobiva iz fonda Upra. ve za mednarodno pomoč precej denarja, ki ga razdeljuje posameznim italijanskim me. stom. Koliko milijonov je Gorica doslej prejela iz tega mednarodnega fonda, o tem ni goriške javnosti nihče obvestil, kot da bi ne imela pravice to vedeti. Samo v zadnjih dnevih je prejela, kot se piše, okoli dva milijona lir. Porabili pa so jih za preučitvene moške in ženske tečaje, med katerimi bodo v večini gojenci zavoda uLenassi« in še nekaterih dru-gjh italijanskih zavodov kot aDeška vas«, Fabio Filzi itd..
Denar iz fonda Uprave za mednarodno pomoč, ki so ga dobili goriški poglavarji, ni bil namenjem samo italijanskim zavodom. Kdor ga je dal, ni rekel, da morajo delati nekateri ljudje v Gorici razliko med mladeniči in mladenkami ene in druge na rodnosti. Denar je bil nesebično žrtvovan za vse, ki so ga bili potrebni, odnosno ki naj bi se v raznih tečajih preusmerili v potrebne poklice.
Tega denarja pa, kot vidimo, niso dali «zasebnim ustanovam«, kot jim pravijo na županstvu, slovenskega značaja. Slovenska mladina ne potrebuje, da bi se izučila v raznih poklicih. Cim manj bo znala, tem hitrejša bo asimilacija, saj deluje gospodarsko uničenje naroda kot udarec s sekiro po glavi.
Maj nam aupravniki» na ob-
do. Pri sprejemanju takega zakona so ga gnali samo politični nameni, zaradi katerih je Gorica že plačala svoj obulus, ki se ji sedaj pošteno maščuje.
Goriško prebivalstvo nima nobene želje, da bj se v našo občinopriseljevali novi begunci in odjedali naš kruh. Ako želijo biti »žrtve režima«, naj bodo «žrtve» d<j kraja: naj se postijo in posujejo s pepelom, živijo od koreninic, vendar naj pustijo Goričanom službe in stanovanja. Dovolj je, da obla-stj izvajajo zavestno diskrimi-
nacijo nad svojimi občani že vsa povojna leta; dovolj je naseljevanja šovinistov v čisto slovenske kraje, da se raznaroduje slovenski živelj; dovolj je ustvarjanja italijanskih branikov v Gorici s prišleki fašističnega mišljenja.
Italija naj jih sprejme v svoje osrčje in peto, saj so od tam prišli potujčevat slovensko zemljo.
Goričani hočem0 živeti sami, sicer je zaman sleherna dobra inisej o zbližanju med cbema narodoma.
.. . -< ■
Motiv iz Beneške Slovenije.
, „ r v*
 v;’*
Proti zapostavljanju hribovcev ravnateljstvo ladjedelnic crda
se oglašajo tudi na italijanskem radiu
Ti glasovi so sicer še redki, vendar so zlasti beneškim Slo* vencem v zadoščenje, saj že dolgo zaman terjajo svoje pravice
noče ugoditi upravičenim delavskim zahtevam
Pred. kratkim, smo objavili članek o potrebi obsežnega pogozdovanja gorskih predelov v Beneški Sloveniji. Da so bile naše zahteve upravičene, nam potrjuje tudi neka radijska oddaja.	\
Res j«?, da so mnoge radijske oddaje zelo površne in diletant, ske. Zato jih tudi kritizirajo vsi, od časopisov pa do varietejskih skupin. Oddaja, o kateri govorimo, pa je bila resna in se je v njej poznalo predavateljevo strokovno znanje.
Oddaja je bila namenjena socialnim ukrepom. V njej je predavatelj v zvezi s poplava, mi v Padski nižini omenil, da je varnost ravnine odvisna od pametnih zaščitnih ukrepov v hribih.
Nič niso storili za‘regulacijo vod,a v hTibih. Prav od tega so odvisne velike pcplave. saj prinaša voda, ki dere po golih pobočjih, proti morju mnogo zemlje, tako da se premikajo z vodo velike mase. V strugah rek se ne premika samo voda,
rajo velike poplave.
Bistvo tega vprašanja pa ni samo v pogozdovanju in v dru. gih ukrepih. Zaman je trošiti milijarde za gradnjo raznih zidov, kanalov in pogozdovanje, če ne ostanejo na kraju samem ljudje, ki bj potem branili ta dela. Za gorsko prebivalstvo je treba na vsak način storiti kaj več ter nuditi razno daj. šave, tako da lahko ostane na
Globe v marcu
GORICA, 9. — Mestne straže so preteklega marca v sodelovanju s prometno policijo kaznovale skupno 178 meščanov, in sicer: 7, ki so kršili pravilnik cestne policije, 139 kršiteljev mestnega pravilnika, 19 kršiteljev pravilnika mestne policije, 3 kršitelje pravilnika za promet kmečkih voz, 9 lastnikov psov in 1 trgovca, ki ni pravočasno zapiral svoje trgovine.
V preteklem marcu je občin-ampak tudi zemlja-, listje, trava I ski konjederec polovil 26 psov, in pesek, S 'tem se raven stru« ki so se brez varstva in nagobč-ge dviga in prav jz tega izvi-jnika potepali po mestu.
1	menovanj	e nov	ih	poroti	li	kov
Seznam je objavljen na občinski razglasni deski						
GORICA. 9. — Na občinski] Ivan, sin Ivana; Primosi Franc,
7fflacni rloclži io rtViioirlior*	e*	.	Tli	rp„___i**
razglasni deski je objavljen dokončni seznam 84 porotnikov, ki jih je imenovalo prizivno sodišče v Benetkah. Imenovani porotniki, absolventi višjih srednjih šol, bivajoči v goriški občini so:
Agazzi Alojz pok. Jožefa; Angsesser Mirko, sin Jožefa; Antoniutti Vinicij, sin Huga.
Bisiani Marij, sin Antona; Bradaschia Jožef, sin Adolfa; Bavmann Jožef, sin Antona; Bernt Rihard, sin Riharda; Bertossi Pavel, sin Guida; Bressan Marij, sin Antona; Bressani Bruno, sin Ivana; Bresciani Alfred, sin Karla; Bramo Viktor, sin Ivana; Ba-dalin Ivan, sin Ivana; Battisti Bruno, sin ‘Ane.
Ciaparelli Giosue, sin Srečka; Cicoira Arnald, sin Franca; Cicobel Ivan, sin Jožefa; Casasola Jožef, pok. Antona; Carrara Cvetko, sin Rudolfa: Ceriani Jožef, sin Antona; Co-dellia Franc, sin Tomaža; Co-derma Narcizij.pok. Alojza; Co-lautti Alojz, sin Viktoria; Co-rubolo Karel, sin Ciprijana; Cossi Klavdij, sin Huga; Co-vassi - Cosellu Srečko, pok. Ivana.
Danelon Giobatta, pok. Gio-batta; De Luca Aldo, sin Eli-zeja; Demonte Alojz, sin Edvarda; Di Zorzi Livij, sin Ivana; De Rocco Celestin, srn Ivana; Danieli Pavel, sin Riarija; De Colle Avrelij. sin Antona; Delneri Karel, sin Rinalda; Deipin Evgen, pok. Jožefa; Domini Rinald, sin Ersilija; Fran-zot Guido, sin Antona.
Farfoglia Jožef, sin Antona; Funghi Lido, sin Oresta; Fab-bris Viktor, pok. Franca; Fan-tuzzi Alfred, sin Klementa; Fu-mato Emil, sin Guida.
Gless Edvard, sin Artura; Gomano Hektor, sin Alojza; De Galateo Marij, pok. Emila; Inbimbo Franc, sin Karla.
Luniani Armand, sin Jožefa; Dupieri Delij, sin Fulgencija; Lutman Marino, pok. Ivana.
Marchi Jožef, pok. Franca; Marchi Lino, sin Klementa; Menon Guido, sin Dominika; Medeot Kamil, pok. Franca; Macecchini Mirko, sin Viljema; Merni Marij, sin Emila; Mantocone Alojz, sin Dominika; Maniacco Lligij, sin Angela; Molar Izidor, pok. Jožefa; Mainardis Marij, sin Marjana; Minichelj Renato, sin Evgena; Nardini Ivan. sin Ivana.
Pertoldi Ivan, sin Guida; Pe-relli Renato, sin Alojza: Pais
sin Franca; Piccinini Tarcizij sin Ivana; Pellegrini Avguštin, sin Jakoba; Piazzesi Konrad, sin Petra; Pecorari Orlando, pok. Henrika.
Rosso Jurij, sin Petra. Soberti Gibatta. sin Jožefa; Sardagna Jakob, pok. Ivana; Sacchi Virgil, pok. Jožefa; Sir-tori Marij, sin Leona; Tomini Alojz, pok. Alfonza.
Vescellari Primo, sin Jožefa; Višin Marjan, sin Mohorja; Villani Marij, sin Alojza: Vo-risi Ferruccio, pok. Jožefa; Verzegnassi Hektor, pok. Marija; Vinci Marij, sin Alojza; Valente Franc, sin Vida.
Ziani Guido, pok. Franca; Zorzin Ovidij, sin Viljema.
Sestanek gradbene komisije
GORICA, 9. — Sestala se je občinska gradbena komisija pod županovim predsedstvom in ob prisotnosti odbornika za javna dela dr. Polesija. Običajna mesečna seja je bila v beli županski dvorani. Odobrili sp več prošenj za gradnjo hiš in namestitev uličnih napisov.
kraju najboljža delovna sila, ki skrbi za ohranitev raznih del. Sedaj pa $e dogaja ravno narobe, da so ljudje prisiljeni, izseljevati se v ravninske kraje ali celo v tujino. Ne smemo pozabiti, da je treba za gorsko prebivalstvo izrednih ukrepov, da, celo privilegijev.
V radijski odd,aji je bilo tu. dj rečeno, da je treba spremeniti sistem, obdavčevanja. 2e zaradi same gospodarske strukture se ne more gorsko gospodarstvo tako naglo razvijati ka. kor gospodarstvo v nižini. Zato je tudi kmetijstvo v hribih vedno bolj zaostalo. Za rešitev tega vprašanja sta možni dve poti: ustvariti s posebno zakc-r.odajo možnost, da lahko hribovci živijo na svoj; zemlji, ali pa so vdati dejstvu, da bodo hribovci zapustili svoje kraje.
Hriboviti kraji ne smejo biti za n,as samo cilj poletnih ali zimskih počitnic, kjer si odpo. čijemo duha daleč od ropota in. mestnih skrbi. Na te kraje moramo gledati s stališča njihove-ga splošnega obubožan ja. Ro-, misliti moramo, da ne obstoja samo Cortina d’Ampezzo, Se. striere ali Termimllo,-marveč je še na tisoče dolin, kjer žive domačini v zelo težkem, gospodarskem položaju.
Te ugotovitve radijske odda-je ne potrebujejo posebnega komentarja. Kar velja na splošno, velja tem bolj za Beneško Slovenijo. Vesolj nas. da vsaj. nekateri ljudje' spričo velikih nesreč, ki so zadele Severno Italijo, začenjajo odpirati oči ter začenjajo tudi stvarno preučevati položaj ter nakazovati sredstva za njegovo izboljšanje. Res je, da so podobni' glasovi še bele vrane, vendarle je zadovoljivo, da vsaj nekdo spregovori o bedi hribovcev.
Morda bodo ti glasovi vendarle kaj pomagali ir,- bodo za nas kaj storili, Mi bi raje vi. deli, da bi lahko pohvalili kakšno delo. kakor pa samo kriti-zibali, ker kritika ni za nas sama sebi namen.
Najdba letalske bombe
GORICA, 9. — V naši okolici je še vedno mnogo nerazstrelje-nih granat in bomb. Pred dnevi je 23-letni Anton Tabaj jz Standreža našel na bregu Soče v bližini Rojc n^razstreljeno bombo, ki je dolga en meter in težka skoraj pol tone. Letalska bomba je bila brez po-klopca in bi lahko eksplodirala ob najmanjšem udarcu. O stvari je takoj obvestil štandreške orožnike, ki so bombo zagradili jn obvestili videmske topničarje, ki jo bodo te dni odstranili.
IZPRED SODIŠČA
Razbil je osem svetilk Ker ga je motila luč
čini in manipulanti z mednarodnim fondom za pomoč odgovorijo, da niso zatajili slovenske manjšine pri dodeljevanju sredstev iz tega fonda.
GORICA, 9. — Na vprašanje sodnika dr, Vizzinija, zakaj je preteklega februarja razbil osem svetilk v spominskem parku, je 32-letni Briško Milan iz Standreža na današnji razpravi na sodniji izjavil, da ga je luč silno motila in da so mu vselej, ko je vinjen, vse luči silno na poti.
Poleg tega, da je razbil osem svetilk, mu je obtožnica očitala, da je polomil tudi nekaj rastlin. V vinjenosti bi Briško zelo verjetno nadaljeval s takim divjanjem, če bi ga ne ustavil orožnik, ki je šel pozno ponoči skozi park.
Briška so obsodili na sedem mesecev zapdra in poravnavo sodnih stroškov.
Zamerljiv financar
Za Briškom je moral na zagovor 62-letnj Valle Hektor iz Ul. Colombo 25, ki je bil obtožen, da je nekega dne preteklega januarja razžalil čast podporočnika finance Marmarinija Armanda.
Mannarini je zaradi poizvedb prišel k Valleju in vprašal po gospe Valle. Se preden pa te lahko Valleju pojasnil, kdo je
in kaj hoče, ga je ta osorno zavrnil z besedami: «Pojdite, pojdite in ne motite me!
Zaradi teh besed, so Valleja obtožili razžalitve časti. Toda sodnik ni na današnji razpravi videl v njih nič žaljivega in je zato Valleja oprostil z utemeljitvijo, da mi zakrivil kaznivega dejanja.
Obsodba
zaradi prestopa meje
Šestintridesetletnega D’Ago-stina Marjana iz Neaplja so zaradi nezakonitega prestopa državne meje med Jugoslavijo in Italijo ter nepokorščine izgonu, obsodili na 4 mesece zapora in plačilo 18.000 lir globe.
D‘Agostino je 27. januarja letos pobegnil v Jugoslavijo, od koder so ga po nekaj dneh vrnile tamkajšnje oblasti.
KINO
VERDI. 16.30:	«Prosim, po-
smejte se«, R. Skelton. VITTORIA. 17: »Modra rapsodija«, A. Smith.
CENTRALE. 17: »Koreja v plamenih«, G. Evans.
MODERNO. 16.30; »Virginijec«, J. Mac Crea,
TR2IC, 9. — Sindikalni spor med delavci Združenih jadran. skih ladjedelnic in vodstvom podjetja je te dni zavzel nove oblike. Zanj so se pričeli zavzemati tudi posamezni parlamentarci. Včeraj so se le — ti sestali z glavnim ravnateljem ing. Aurelijem v Trstu in mu pojasnili stališče delavcev v celotnem sporu. Ing. Au reli je poslušal njihovo razlago in jim odgovoril, da bo poskrbel, da bodo odslej dalje jemali na delo večje število vajencev. Glede 8.000 - lirske nagrade o nadproizvodnji od 1945. leta dalje pa je dejal, da ni pooblaščen odločati o njej. Napotil jih je k predsedniku CRDA ing. Smeraidiju. Nekateri parlamentarci so se s tem namenom odpravili v Benetke* kjer je njegov sedež, in imeli danes z njim sestanek O u-spehu razgovorov še nismo obveščeni. Menijo, da bodo tudi pri njem naleteli na odpor, ki se vidi že od samega pričetka sindikalnega spora.
Sindikalne organizacije bodo storile potrebne korake šele potem, ko bodo zvedele za izid razgovorov. Zdi se, da bodo v primeru odklonilnega predsednikovega stališča «sprejeli nove sklepe o nadaljevanju sindikalnega boja, dokler ne bodo delavci dosegli svojih upra-
vičenih teženj. Vse dotlej pa bodo krepili svojo enotnost in delavsko zavest, da bo uspeh res na njihovi strani:
Sestanek sindikalistov
z industrijci
GORICA, 9. — Predvčerajšnjim so se predstavniki sindikalnih organizacij sestali z zastopniki industrijcev in razpravljali o skrčenju delovnega urnika v livarni ŠAFOG in o povišanju delavskih prejemkov. Ker niso na tej. seji prišli do nobenih zaključkov, so sklenili, da se bodo v kratkem zopet sestali in globlje proučili obe vprašanji.
Poslovanje brivnic
in javnega kopališča ob veliki noči
GORICA, 9. — Zveza obrtnikov sporoča, da bodo v nedeljo 13. in v ponedeljek 14. t. m. brivnice ves dan zaprte.
Tudi javno kopališče bo v nedeljo in ponedeljek ves dan zaprto. V petek 11. bo parna kopelj za ženske odprta od 10. do 16., za moške pa od 16.30 do 19.30; v soboto 12. bo parna kopelj ža moške odprta od 8. do 20.
KRATKE VESTI iz beneških vasi
Ahten
V ponedeljek 7, t.m. je tovariš Alojz Solve iz Maline vložil pri občinski upravi v Ahtenu protest prebivalstva iz Maline z zahtevo, da začnejo končno graditi vodovod, da dobe ljudje pitno vodo.
Rrotest so napisali na kol-kovanem papirju in so ga podpisali vsi družinski poglavarji iz Maline, t.,j. iz zaselkov Sa-landri, Prederenks in Matjelič.
Prebivalstvo te vasi že dolgo zahteva od občine, naj poskrbi za razne njihove potrebe. Tudi ceste so v zelo slabem stanju in higienske razmere niso nič kaj ugodne. Najbolj seveda potrebujejo vodovod.
Ažla
Prebivalstvo naše vasi je včeraj strnjeno in odločno manifestiralo proti bivšemu mlekarju naše mlekarne, ki je bi! nedolgo od tega odpuščen iz službe, ki pa kljub temu stanuje v mlekarni. Pred kratkim je čedadski sodnik odločil, da mora mlekar takoj izprazniti stanovanje. Doslej pa ni mlekar tega naloga izpolnil, niti se ni hotel upogniti pred voljo prebivalstva. Nasprotno, večkrat je izrazil odločno voljo, da bo vztrajal in ostal v vasi. Zato pa je prebivalstvo naredilo proti njemu demonstracijo.
Doslej so se dogodki zakonito razvijali, toda ne moremo izključiti možnosti, da bi prebivalstvo izgubilo potrpežljivost ter bi odločneje nastopilo proti bivšemu mlekarju. Tako bi lahko prišlo tudi v naši vasi do ljudske demonstracije, kakršne so bile v Ravenci v Reziji, v Gorjanih in pred kratkim v Srednjem.
Mlekar ki ga je sodnik obsodil na izgon iz stanovanja, je takoj vložil priziv. Nihče si ne zna razlagati te njegove odloč.l ne volje tega njegovega vztrajanja, da bi ostal v vasi, potem ko so ga vrgli iz službe in ko je prebivalstvo pokazalo, da ga sploh noče trpeti v svoji sredi. Pametno bi bilo, da bi mož našel kje drugje zaposlitev ter" bi lahko mirno opravljal svojo obrt. Morda bi hilo
to malce težko spričo njego' vih let, ker bi ga vprašali, zakaj je zgubil svojo dosedanjo službo. V tem primeru bi gotovo ne bilo zanj prijetno povedati, da je bil poslan iz službe zaradi suma, da je neredno upravljal mlekarno. Njegov po. ložaj je torej neroden in resen. Toda svoje nesreče je kriv sam in si mora zato tudi sam pomagati. Gotovo pa je, da mu bo prebivalstvo tem bolj sovražno,- čim delj se bo zadrževal pri nas.
Nezgoda kolesarja
STEVERJAN, 9. — Salezijanec Josip Žago je imel včeraj opravek' v Steverjanu. Ko se je s' Svoji tovornim avtomobilčkom vračal po cesti skozi Groj-no v Gorico, je ugledal na cesti pred- seboj moža, ki je negibno ležal ob cesti. Skupaj z nekim kmetom, ki je bil v bližini, je ponesrečenca takoj spravil v avto in ga odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki ugotovili več ran na glavi in. na rokah. Iz osebnih listin so v ponesrečencu spoznali 67-letnega minerja Corne-lija Venturinija iz Trga »v. Roka štev. 7. Niti potem ko je Venturini, prišel k zavesti, ni vedel navesti vzrokov svojega padca. Menijo pa, da je možu pa cesti spodrsnilo, kajti nekaj metrov niže so našli njegovo kolo, ki je bilo precej poškodovano. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bo ozdravel v dobrem tednu.
946.00« lir za zdravila obči®1® revežem.
Vozni red
na goriški postaji
Odhodi:
Proti Trstu: 6.20, 7.25, 8.44, 9.57,	13.53,	15.56,	17.24,	18.30,
20.24, 21.33, 23.30.
Proti Vidmu: 5.42, 6.36, 7.59, 8.28,	10.51,	12.52,	16.00,	17.25,
19.09, 20.20, 23.09.
Prihodi:
Iz Trsta: 5.39. 6.34, 7.57, 8.27, 10.49, 13.49, 17.21, 19.04, 20.18, 22.54.
Iz	Vidma:	4.18. 6.18, 7.23, 8.43
9.55,	13.51,	15.54,	17.23,	19.46
21.31, 23.37,
GORICA, 9. — Pod pr«**
stvom župana so občinski borniki na seji, ki so jo JV v torek zvečer, proučili ne vloge v zvezi z oštete> i. zdravniško pomočjo v oboj* bolnici. V tej zvezi je 00 odobril izdatek 946.000 kr-brezplačno dodelitev občinskim revežem v pre januarju in februarju. Med “
gimi 'sklepi urpravnega zn
so -pristali na izdatek 54 -za nabavo oblek gojene*®* voda «Lenassi».
Pred zaključkom so'0***, ki pregledali, načrt Trg_ . zbornice iz Trsta v zvezi * širitvijo pontebske železnlCJ,;. ga je dolžna tudi na oceniti, preden poslali pristojnemu m®1*
Odborniki so ugotovili, 5*^ načrt pomanjkljiv, kar proge Gorica - Videm in ^ }. sklenili, da bodo v tej zvf^|J htevali podrobnejša P°1 in določena jamstva, Pr bodo odobrili.
Ker ni odbor utegnil sti vseh vprašanj, ki 50; ^a. dnevnem redu, je čine* Ijeval s sejo-.
Do 15. aprila je
uničiti koruzna steblu
GORICA, 9. — °folSr^ii-vse kmetovalce, ki še B ničili koruznih stebel ,in naj to storijo čimprO- ^ rok, ki so ga določile ^ rok, ki so ga določi t« lasti za uničenje k° j. stebel, je 15. aP1*^ 'j.jlt*’ ničenjem koruznih s*
do kmetovalci obvarov* pridelek koruze feoruzn ’■ ^aj. ni, ki se razvija ravno . nih kopicah koruznih ste
Obvestilo sovodenr15
davkoplečevalc®^,
SOVODNJE. 9. —	d^'
v Sovodnjah opozarja $■ koplačevalce, ki plačal^ gr*' ke pri davčnem	pl3'
diški, da jih bodo 1®* .gi1’ čali v sredo 11. aprilf.0^ it 14. ure na sovodenj®« f panstvu. S tem si J, krajšali pot v Gradiško,
SEZNAM VOLIŠČ V TRŽAŠKI OBČINI
JPo uovt razporeditvi je vseh volilnih sekcij 29»
Battisti 27-1; 64. in 69, šola «Su-vich« vhod Kandler 4; 65., 66. in 68. šola «Suvich» vhod Ul. Cuni-coli 2; 67. šola »A. Grego« Ul. Guardiella 9-A; 70. ljudski vrt — paviljon, leva dvorana; 71. občinsko poverjeništvo Ul. Giulla 2; 72. in	73.	šola «Giotto»	Ui.	Gat-
teri 3;	74.	tehnična šola	»A.	Vol-
ta« Ul. Gatteri 4; 75., 79. in 80. gimnazija «Petrarea» Drevored XX. septembra 26-1; 76. in 77. telovadnica »Ginnastica« Ul. Pe-trarca 1; 78. ECA Ul. Pascoli 31-A.
81. šola «Giotto» Ul. Gatteri 3; 82. 83. in 84. gimnazija «Petrar-ca» -vhod Ul. Polonio 6; 84. občinsko poverjeništvo Ul. Solita-rio 1; 86. šola «Giotto» Ul. Polonio 4;	87.	glasbena šola	Ul.	Car-
ducci	24-1; 88. tehnična	šola »L.
Da Vinci« Ul. Parini 16; 89. šola »Bergamas« vhod Ul. P. Verone-se 2; 90. šola «Bergamas» vhod Ul. Scuola Nuova 3: 91. slovenska šola Ul. Scuola Nuova 12; 92.
Po ukazu ZVU štev. 51 od 26. marca 1952 za volitve občinskih svetov na angleško-ameriškem pod-ročju Svobodnega tržaškega ozemlja in po ukazu ZVkJ št. 34 od 2. aprila 1952 so določene volitve na nedeljo 25. maja 1952 ra izvolitev 68 občinskih svetovalcev.
Volitve se bodo pričele ob 6. uri in se bodo nadaljevale do 22. ure; vendar pa bodo volivci, ki bodo še v prostorih volišča, lahko še volili.
Obvešča se, da morajo volivci, ki niso vpisani v volilne sezname, ki pa imajo volilno pravico na podlagi razsodbe prizivnega sodišča, ki jih priznava kot volivce občine, voliti v sekciji št.
1 v gledališču Verdi, Ul. S. Car-lo 2.
Pozneje bodo objavljene liste kandidatov in glavna navodila za volitve. Volišča so sledeča:
1. Gledališče Verdi Ul. S. Car-lo 2; 2. Kulturni krožek. Trg Verdi 1-1;. 3. učiteljišče »Carducci«
Ul. Madon na del Mare 11; 4. šola «F. Venezian«, vhod Trg Rosa-rio: 5., 7. in 11. šola «F. Venezian«, vhod Ul. Teatro Romano;-
6., 8. in 14. šola «F. Venezian«, vhod Stari trg; 9. iirv 10. zavetišče «E. Toti« Ul. del Casteilo 1.
12. šola «G. Brunner« Ui. Del Monte 3-A: 13. šola »Oberdan«
Ul. S. Nicolo 26; 15 Kulturni krožek (Ul, S. Carlo 2-1; 16- 18- m 19. šola «Oberdan» vhod Ul, Mazzini 25; 17. šola «Oberdan» vhod Ul. S. Nicolo 26; 20. gimnazija «Dante» Ul. Giustiniano.
21. in 23. učiteljišče «Duča D’Aosta« vhod Ul, Trento 14; 22. učiteljišče «Duca D'Ao*ta» vhod Ul. Corsi 1; 24. in 25. gimnazija «Dante» Ul. Giustiniano 3; 26. in 28. učiteljišče «Duca D‘Aosta» Ul.
Corsi 1: 27. osnovna šola, UI. Rug-gero Manna 7;	28. učiteljišče
«Duca D’Aosta« Ul. Corsi 1; 29. otroški vrtec Ul. S. Fortunato 1;
30. šola «G, Brunner« Ul. Gla-cinti, vhod z dvorišča.
31. otroški vrtec Ul. S. Fortunato; 32. šola «G. Brunner« Ul.
Gtnestre 1; 33. in 34. osnovna Sola «Tarabocchia» Ul. Giacintj 5-7;
35. zavetišče «G. Brunner« UI.
Solitro 10; 36., 37., 38. in 39. osnovna šola «R. Manna« UI. S.
Anastasio 13; 40. in 41. šola «G.
Corsi« ui. S. Anastasio 15;	42.
osnovna šola Ul, R. Manna 7; 43.,
44., 45. in 46, gimnazija »Dante«
Ul. Giustiniano 3; 47. glasbena šola Ul. Carducci 24-1; 48. in 49. osnovna šola «Giotto» Ul. Polonio 4: 50. in 51. tehnična šola «A.
Volta« Ul. C. Battisti 27; 52. tehnična šola «A. Volta« Ul. Gatteri 4; 53. in 54. šola «Stuparicb»
UI. sv, Frančiška 23-25: 55. gimnazija «Da#te» Ul. Giustiniano 5; i Mfltnr W mator in ntvnlr«
56., 58. in 59. šola »Rismnodo« Ul. M0l0r V maler 10 OtfOKa sv. Frančiška 42; 57. in 60. šola
va 3; 93. javno prenočišče Ul, Pondares 5; 94. šola «F. Carnlel« Ul. Media 2; 95. 97. 102. in 103. tebn. šola «L. Da Vinci 'vhod Ul, Pascoli 14; 96. 98. 99. 100. 101 tehnična šola «L. Da Vinci« vhod Ul. Parini 16, vhod z dvorišča.
104. ECA Ul. Pascoli 31; 105. ECA — čitalnica Ul. Cohti 1: 106.
(tjadaljevanje na i. strani)
Nesrečna pijanost
Nekateri policijski agenti so včeraj zvečer priskočili na po. moč 65-letnemu Angelu Mura. nu iz Ul. G. Gozzi 5, ker je mož na Trgu Dalmazia padel na tla in tam obležal. Moža so morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ga zaradi rane na glavi sprejeli na II. kirurškem od. delku. Muran se sicer ne spominja ničesar, vendar sodijo, da je bila pijanost kriva njegovega padca. Okreval bo v šola «Bergaroas» Ul. Scuola Nuo- j 30 dneh.
700 delavcev stavkalo v rafineriji „Aquila"
1 udi v rafineriji „Esso Standard" grozi stavka
Včeraj je bila v čistilnici «Aquila» v 2avljah stavka, ki je trajala dve uri, in sicer od 14.15 do 16.15 ure. Stavke se je udeležilo nad 700 delavcev, če. prav je ravnateljstvo zagrozilo onim delavcem, ki bi se udeležili stavke, z disciplinskimi ukrepi.
Delavci so napovedali stavko, ker družba «Aquila» odkla-nja vse njihove zahteve po izboljšanju mezd in delovnih po. gojev. Z ravnanjem delodajalcev so nezadovoljni tudi delavci v čistilnici «Esso Standard« in je tudi tam pričakovati stavkovnega gibanja.
Vprašanje petrolejskih delavcev se že dolgo vleče pri nas kakor v Italiji. Gibanje teh delavcev spada v splošno gibanje vsega tržaškega delavstva, ki pač ne bo moglo drža-ti v nedogled križem rok, ker mezde še zdaleč ne ustrezajo življenjskim potrebam. Vseka, kor pa morajo delavci prenehati z dosedanjo pasivnostjo in začeti bolj odločno stavkovno gibanje, če hočejo doseči izboljšanje plač.
»Rismondo« -hod Ul. Rismondo 8.
61. šola «Suvicb» Ul. Cunicoli 2-1; 62. ljudski vrt — paviljon; 63. tehnična šola «A. Volta« Ul.
Okoli 16. ure je 26-lelni Da-mjel Vovk. stanujoč v Ul. del. la Guaidia 50, vozil s svojo »lambretto« po Ul. Soncini proti Skednju. V višini stavbe
št. 80 je mož, da bi se izognil kupu peska, zavil na levo, ven. dar je v njegovo smolo trčil v 36-letno Emilijo Sever in njeno 8-letno hčerko Eleono-ro. obe stanujoči v Ul. Soncini 57, ki sta tedaj hodili ena poleg druge v isti smeri.
Medtem, ko je ostal Vouk, kljub temu, da je padel na tla, brez poškodb, so morali ženo in otroka odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ženi nudili prvo pomoč in jo od. poslali domov, kjer bo okrevala v 10 dneh, hčer pa so zadržali s prognozo 7 dni na opazovalnem oddelku predvsem zaradi poškodb na rokah in nogah -------------
,,Fiat“ v dekle
V trenutku ko je 16-letna Maria Luisa Tonel iz Ul. del Teatro Romano stopila s ploč. pika na Trgu Liberta in hote. la prekoračiti cesto se je vanjo zaletel fiat 500. last nekega Guglielma Bjege, katerega pa je vozil 20-letni Silvano Peter, semolo iz Ul. delle Cave, ki je hotel tedaj prehiteti neko drugo vozilo.
Dekle so zaradi .ran odpelja. li v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na opazovalnem oddelku. Zaradi poškodbe na zatilniku, hrbtu in kolenih bo morala o. stati najmanj 20 dni v zdravniški oskrbi.
Zrežirani «pobeg« nekaterih italijanskih učiteljev in profesorjev iz cone B je vzbudil tudi med. slovenskimi šolniki na Tržaškem živahne komentarje, ki so gotovo zanimivi prav zato, ker izhajajo iz vrst stanovskih tovarišev «junakov dneva«, ki so se tako brezsmiselno in neodgovorno postavili kot lutke na razpolago re. žiserjem iredentistične izsilje-valnc diplomatske komedije. Mnogi označujejo korak istrskih italijanskih učiteljev kot dokaz pomanjkanja argumentov za utemeljevanje imperialističnega kričanja, kajti pobeg skupine učiteljev ima že kar desperatski in obešenjaški značaj. Ali niso s tem svojim odhodom postavili v nevarnost obstoj italijanske šole v coni B? Cernu pa toliko vpijejo o zatiranju Italijanov in o zapostavljanju italijanske šole, če jo pa sami brez vsakega čuta odgovornosti potiskajo v neugoden položaj in sc potem še pobalinsko rogajo naporom ljudske oblasti v coni B, da zamaši nastale vrzeli s čim manjšo škodo za napredek prizadete, šolske mla-deii. Nekateri, in ti so verjetno zadeli v črno, tolmačijo korak istrskih učiteljev kot znak povsem napačnega odnosa do lastnega ljudstva. Italijanska šota je v naših krajih prostituirana na nivo dekle italijanskega imperializma-Solo, ki je pri vseh kulturnih narodih svetišče napredka, vzgoje človečanskih čustev, ki naj blažijo odnose človeka do človeka in naroda do naroda so pri nas ponižali na ustanovo, ki krade otroke sosednemu narodu in vzgaja mladež v najbolj poniževalnem sovraštvu. To nekulturno vlogo opravlja italijanska šola v naših krajih že nekaj desetletij in gesta italijanskega učiteljstva v coni B je povsem v skladu s to tradicijo. Obsodba italijanskega ljudstva iz Izole je povsem upravičena.
Pikre in zafrkljive pripombe slišiš na račun napihovanja neke izjave lojalnosti, ki naj bi jo morali učitelji v coni B baje podpisati. Vsak naš učitelj in profesor se je ob tej priliki spomnil izjav, ki so jih morali slovenski šolniki podpisati na zahtevo ZVU že leta 1946. In od tedaj morajo vsako leto podajati neke izjave lojalnosti že v sami prošnji za namestitev. Tudi mi imamo svoje mnenje o teh in podobnih izjavah; vendar nam je vsem očito, da bi zaradi take izjave ne prišlo do «prebega«, da ni bil- ta jipre-
beg» v tem trenutku ^ nje potreben De GasperUu toif' govim izsiljevalnim as jr Potrebno bi bilo 3 meljiteje posvetiti .0dp°'’ vprašanje različnih^ plač in nagrad, ki 1 -orlt f italijansko učiteljstvo št-Koprski proces in 11 ra 9* java VVJLA je Pr’Zčje.^
svetlo da prejemajo v sp manjše zneske 20 J ia to* jonsko delovanje. T0ng0čt “
ni vse! Ce bi bila moS
meljita preiskava	o°'
škem šolskem skrbni j-učuF nosno na njegovem rjetfi0 skem oddelku, bi it",, skočile na dan Vra flli,
stvari. Ali ne bi	L
bi ZVU uvedla prem ^0io računskem oddelku ..^k1 .a vila, ali dobivajo	■
čitelji plačo tudi v nlpetel>.( morda ni to ^
ZVU? Šolsko frbn	.
vendar podrejen o 9 jgoO11 njegovo poslovanje ZVU.	.	ki
Ob trojnih plaba uživali «begunski»	-do,! h
jih verjetno uZ'va -(en)Li ra v očeh vsakega f'^trio^ zbledeti	,0r«s	?
nimbusv in ostane plaču j pravilna označba:	jača ,■
In s takimi hoče impermlusticn -riti svoj impcrU-
Oeblokiranje
premozenia v j».
Consko Pre^ffjfistrstv° h tj
uonsKo Fi'':":nj5trsl'vw ie % Italijansko	da	^
jih zadev ob	s»	j
20. septembra	da
sporazum, s£n;e i*®. «1 kira premožen®^,*3
državljanov ,v,apienjen0- y
je bilo dotlej	sP&^ao^
Po omeni«1 oblas,l0sl3fi'
so se kanadske	po	^
vorile z ital lannačino “ kom v OttaWi °Bih dobr%£ kiranja	dvjdevs	*	Mi
Postopek predu
nje Primere 'Vazno«0' , posebej seve-d	den3r,b1 l* j
a> debS dol?h^eVW'
10(1 kanadskih jilh	lc9
blokiranje m jn neP elflo* druge dobdedovsnO P jjj, K ne d) P j jjščine, .n »* nje, to Je df’prav|t8lJ1 nadski sodni up
so likvidiral'‘ de*1 * r3‘ Kdor hoče ' ^ oi
drobnosti, n®l „a glasno desk
predsedstvu^^—.
2	I
Danska ‘ na boj »etino 1
“JUGOSLOVmSHO LJUDSTVO JE POZORA VUALO SASE ČETE BOT OSVOBODITELJICE,, (GIORNALE Dl TRIESTE)
oda, ki jo je nosila Italija, je pomenila smrt, rop, požig, izgnanstvo
wce zavednih ljudi je umiralo mu-1&ke smrti pod okupatorjevo roko.
V strahotnem taborišču smrti ne Rabu so trpeli tudi otroci,
Kdor se je uprl nasilju fašistov in italijanske redne vojske, je končal v taboriščih, ječah, na streliščih. Mnogi, premnogi so se zateka v *ore, da pribore svoji zemlji svobodo. Gorje tistemu, ki so ga okupatorji dobiti živega v roke!
Ujete partizane so zločinci mučili, pred puške pa so jih postavili z zavezanimi očrni.
Kom/n form ovc/
trPatrioH
Mrul* ??u9°sl°vanskih dede c«** ® Milanu piše lilo »rt PDn3'ct'° glavno gla-^htvnt, >P0}py> o ('Stotinah TRSTa ‘lajije okrog zastav U.4 DALMACIJE, PU-kloitjfj ISTRE, ki so se po-tMiih Pred spomenikom •ti so _U vojni. Tudi tistih, °d toi? ,	— v Dalmaciji
v Z ’leta dal>e-
no Poročilu je izraze-Jer ip in zadovoljstvo, K r)n ernonstracija v Mi-do ^2a\a vse> °d faši-^pew Ol7l^}formovcev. De 2jUr?ije f . lift izraža pri-«Prpd °9fi<itijevcem:
1 (}Cm .kakšnim letom bi Oln 1 strociia za Trst ne 9 !?tviti
LVoŽ?*** v takem ozrač-Mi „°uSNOST/ ... Sedaj, orientacije Tita,
ekstremni PA-
.luii \ komunistki.
***t*Co 0n‘ so, torej, šli za ~~ Dalmacije.
"Jrst čaka Italii
Ijfffit.ljudi oe, da bi, če
iSnšrP cone B bila iu~
cska meja streljaj od tT.b’ bila Italija blo-icSciin .Biljah, da bi Ju-iZSsfco ’£ Savudrije bi{a, ^ibq 0 Sosjjodar tržaškega!
sto
MMessucige.ro Ve-Poziva: »Ne sme se j*®iet'nikakršne ar at iž-i, ton^ * sc nanašali samo JjVA fcer bi to bilo ffi.AvXradi tega: «TRST S£J°JSKO ITALIJE s 81 ki u./ubeznij°- Toda 5« ont.-1 2aoreoaščen. če
$k<
ki8.1 *>* u-^oznijo. Toda )» r1	? zaprepaščen, ce
* bele	ia Pr*5la, da sabi-
p/ijofj °brnejne kline pri
at*	 -
°itnejne kline pri
in s rn,i rst oaka to voj-j’ ■ ^Urjeno nestrpnost-1,1 kit? .Pozdravi pri sv.
j’M j~umeno nestrpnost-,Ztu kot P0zdravi pri sv. h ettii „ a in da jo c„ ^ia ?to takoj v hišo taura v Kopru s 7*1.11	1	radostnimi	sol-
Ln to
„ v.	-- - hišo
taura o Kopru ; 7*i.» radostnimi sol-to
Ht3aiw\^.radl, tis^ga ie aTH „'i. ioda. ker se s ij,'"kgj ,.°ro več ne boju-V° toPoiLČe merdi z raz-ttl ^ramh strclov in bi od «®°» Trsta zahte
J	VSO	Ar,	t>»n<i/f
Ort , °£e*»»ij "	zame-
ISer hl6* VSO d0 kraia>
4S!l Trn\l°Povi lahko do-H’i5,kater:^°§?ie celo ba-vMko A bi bombarder-bltk"kor ?leteli nad. Trst. tja “ d° Kapele in ' let° ^^olnoma po-
,Mp Slog
De^fQ^0 Veneto» na-•‘L a ®e ie f'«!odo, l'ir„ prevam,\ -t tokrat pw h*Ttitn0 dek)?ahtevala ie - poročijo, a do-
‘0<oZ,".oc'1 Res
efce ^vHttežt pristali >f',ministrativne ttalije v coni A, oo izgubljena
ni šJa diplomati-Do nete, tem-naslarija, na
k*at if ”• cPrere2ala
‘“"stila hla pred 4«.
teoa lista {'Poli, Bil 0«e£,a /aši-n . » Ljub-koder je far*lo> ne si-’U“C. todo -
f°rrnovska
_!•
stran, komu-«Prot i
'rnost s eon, ki
v T r. ko-
reje . , mladi.
■„e O0<un^ a^o Pso 2a ^Vftncgar. ohoditei
ttdi*. je \om iistiinern
ain Kopllnf
Qvant
lnformov-oarda!
ITIJKTOR CA« EMINl
Spomini na leto 1941
Odkar je 10. junija 1940 stopila Italija Hitlerju ob stran, da bi dobila svoj del tako zaželenega plena, je bolj in bolj tudi na naši, sušaški strani prihajala do izraza razburjenost. Možnost vojne, ki je nenadoma nastala, je zasenčila vse dotedanje poglede na razvoj dogodkov. Tako se je tudi naš optimizem vse bolj umikal najbolj črnemu gledanju v bližnjo bodočnost. Tam preko, pod Učko. panika. Nekaterim je uspelo, da so prišli od tam k nam. Freplašeni. Razburjeno pripovedujejo o pretresih, o mučenju, o aretacijah v Opatiji in v vsej Istri. Reški zapori so polni naših ljudi — «talcev» —• kakor so jih že tedaj imenovali. Med njimi so tudi starci, moji nekdanji prijatelji. To me bega. Čutim, da se vleče nekaj težkega in črnega na ta moj kraj.
Zmedenost so vnašale tudi pridige, ki jih je v jesenskih uopožnostih imel. y cerkvi ^ sv. Jeromina na Reki neki italijanski vojaški kaplan. Njegovo namigavanje na bližnji spor. Z. nanif ie" bilo vidno. «Praviča zahtevaš, je govoril med drugim, «da z našimi sosedi, coi nostri vicini, čim prej poravnamo račune!>> Neki moj znanec, ki ga je poslušal, mi je pripovedoval, da ne more povedati, s kakšno žolčno prezirljivostjo je izgovoril besedo «vicini».
Nekega večera, medtem ko so ljudje šli iz cerkve, je bilo slišati pri vratih godrnjanje. Neki reški antifašist, ki so se, mu že prej zagabile tiste hujskaške pridige, je pri odhodu iz cerkve deklamiral stihe iz Alfierijevega «Saula»:
<cSacerdoti crudeli, empi, as-
settati di sangue sempre ...
(Okrutni svečeniki, lažni, vedno krvi željni).
Vesti iz sveta, ene bolj razburljive od druge. Mussolini slavi princa Umberta, per il superbo slancio, ki je Francozom v razsulu zaril nož v hx~ bet. Od nekdanje Francije se imenuje še Vichy, znano zdravilišče za bolnike na jetrih in drobovju. Sedaj pa sedež, v katerem bo maršal Petain s svojo «vlado» upravljal zasužnjeno domovino. In vse to po milosti nekega Adolfa Hitlerja in pod železno kontrolo gestapa! Kam se je mahoma zrušil nekdanji verdunski lev. Ostaja samo še Ocean in v njem «si}ajna osamljenost* Britanije. Toda tudi to piavo, gibljivo polje postaja od dne do dne vse bolj nezanesljivo, polno pasti 1— na površini in pod njo.
A mi. naša nestanovitna hiša v tem razburkanem morju, pri roki vsem in vsakomur. Ne pomenimo mnogo, tudi ni nas mnogo. Droban grižljaj, na katerega že preže Nemci in njihovi sateliti:	Italijani, Ma-
džari ... Imajo nas že med zobmi. Drže nas. Komandirajo nam. In še kako! Majhen primer: zveza naših emigrantov je imela v Jugoslaviji okrog 40 svojih organizacij. Ko so izvedeli, da se v emigrantskih loncih kuha zanje nekaj neprijetnega, je njihov predstavnik v Beogradu pozval jugoslovansko vlado, da takoj — sofort! — razpusti vse te organizacije in zapre vse pomembne člane zveze. Tej zahtevi se je seveda pridružil tudi rimski partner in kakor bi z očesom trenil, 14 naših emigrantov se je znašlo v Glavnja-či, medtem ko so nekatere druge pregnali, jih internirali .. To se je dogodilo že v maju 1940.
Istega leta jeseni se je ozračje še bolj zgostilo. Postajalo je vse bolj temačno. Na obletnico «pohoda na Rim», sta se Hitler m Mussolini sestala v Firencah. Vsi so s strahom pričakovali novega diktata. Zraslo je nekaj drugega — vest, da so italijanske čete v Albaniji prešle grško mejo. A noi! Alalala! Plaudite cives! Imate tudi zakaj! Zgodovina vam odpira pot v Solun! In dalje: Nach Egipten! Nach Indien! Po
Kri v zdravju in bolezni
jih garij — in to kakšnih! -Tu je v prvi vrstj izbira: Hočemo ali nočemo vstopiti v tisti prekleti «pakt»! Kar je med nami zdravega in ponosnega, vse je proti tej novi sramoti, ki bi nas žgala večno, če bi se uresničila.
Zarek svetlobe. Na prehodu je dr. Joso Smodlaka. Brzojavno je zaprosil princa Pavla za sprejem. Hotel bi ga odvrniti od grdega dejanja. Toda — zaman se je stari poštenjak trudil. Blato ni šlo mimo nas. Da bi beograjski ministri oslad-kali odurno pilulo, so raztrobili naokrog, da so v pakt vneseni tudi nekateri pridržki glede Soluna ... O Jadranu in Istri - se razume — niti besede. Se bolje, vsaj niso ta čista imena prišla v ta sramotni spis!
In tako se mi valjamo v blatu vse do '27. marca (zgodovinsko dejanje ie ocenil neki stari istrski Italijan, antifašist, tako: «Un atto straordinario, ma anche maledettamente te-merario e pericoioso!» Izredno dejanje, toda tudi vražje drzno in nevarno!) In res: kmaijl.po tem kot da je vse naokrog spre-
menilo svoj dosedanji obraz: j oglušil. Vsi govore istočasno ljudje in stvari. Najbolj raz- kot v nekem besu. Zunaj je burljive vesti prihajajo k nam ulica polna in vozičkov, pori-z Reke. Fašisti kriče na ves I vajo jih žene in otroci. Preši-glas, da je napad na Jugos,avi I ne me misel, da ni to evakua-jo neizbežen, nujen. Radio, jejcija? Ni! Razjasnijo mi, da se
mrzličen. Vrti sem, vrti tja, ne čuješ drugega kot Jugoslavija, Jugoslavia, Jugoslavien. Foieg tega je še nekaj, kar nas — in to ne šele od včeraj, muči: namigovanja na verjetno evakuacijo Sušaka. Omenjajo se tudi nekatera mesta v Liki im Bosni, celo nekatere na pol porušene trdnjave, jame in barake, v katere nas bodo natrpali. To r.as močno razburja. Imamo v hiši težkega bolnika in z grozo se sprašujemo: kaj bo z njim, če res pride do tega? , Prikovan na posteljo je, ne more se premakniti, a njegovo stanje je takšno, da. zahteva najskrbnej-šo nego. Vsi smo brez uma.
Dogodki, se grmadijo Tudi pri nas je proglašena mobilizacija. Na mostu se veča gneča italijanskih beguncev, ki na vrat na nos beže iz notranjosti naše dežele. Pri'hajajo_ vesti o izstopu Nemcev in MaUcrcv. Hrup v »Kcntinentalu« bi te
ljudje iz področja blizu mostov sele proti Martinščici, «na varnejše*. Odleglo mi je. Via-ki na progi Reka—Trst so polni. beguncev. Cesta proti Opatiji je zatrpana z raznimi vozili. Tako se vlečejo dan iti noč in vse ofo najbolj fantastičnih glasovih o miniranih mostovih, ki se bodo zdaj, zdaj dvignili v zrak. In vse tako!
In jaz gledam, kako majhen bel parnik jadranske plovbe pluje zadnji iz susaške luke v zavetje zaliva Hrvatskega Primorja. Počasi se pomika, kot da ne gre rad. Za njim se širita dve vodni progi kot pahljača. Se malo in ni ga več videli. Izginil je za rtom, edina sled je pramen dima. Majhna oela ladja. Ko jo. gledam, mi je. kot da se mi je od srca odtrgalo nekaj dragega, česar ne b,nn nikoli več videl ...
Sobota. 5. april. Noč. Poslušam radio London. Govori Slo-
venec. Oddajo končuje z besedami:
«>In tako je Hitler dobil od
male Jugoslavije prvo, toda modno klofuto!*
Nedeija. 6. aprila. Dan otrplosti.
Prve vesti: Beograd! Na tisoče mrtvih! Nemške «štuke» prekrile nebo. Apokalipsa: Stopim k radiu. Zagreba ni razumeti. Beograd se ne čuje. Ljubljana — kuka. Od časa do časa odjekne vesela koračnica, pa zopet kukanje. Ah, to kukanje! Srca se oprijemlje kot smrt.
A okrog nas? Avtomobili hite na vse strani. Lokomotive e svojimi prodornimi, obupnimi žvižgi režejo možgane. Ropot vagonov, ki jih vlečejo v notranjost, povečava splošen ne-mirr. Občutek vojnega stanja vse globlje zajema duše. Vsi čakamo, s katere strani bo u-strelil prvi top. Toda baterije so tiho tako na reški kakor na naši strani. Prepričani smo, da bbdo mostovi prvi zleteli v zrak. Čakamo. Prisluškujem. Cas hiti, a naokrog tišina, tista strašna. Sovražnik je — to vsi čutimo — nekoliko korakov od nas, utrjen, oiborožen, a glej — ne premakne se. Zdaj je na naši strani spet zažvižgala lokomotiva in neskončno dolg Vlak je odpeljal, a 'sovražni topovi kot da so se vdrli v zemljo.
i esli
Tri dni kulturnih prireditev - Tuji študentje so spoznali kulturne in druge jugoslovanske ustanove • Zanimive izjave inozemskih študentov o tržaškem vprašanju
(Konec jutri)
V dneh, ko so Ljubljano pne. tresalo mogočne demonstracije, kakršnih morda že dolgo ni doživela, so se v mestu zbirali študenti iz Bordearuca v Franciji, z Dunaja in iz Gradca, Sarajeva in Beograda, Heidelber. ga jo Gottingena v Zahodni Nemčiji in ojlo dva zastopnika univerze v Bologni sta prišla. Zbrali so se na vabilo Zveze študentov ljubljanske Univerze, da sodelujejo n® študentskem festivalu.
Spored je bil razdeljen- na dva dela. Prvi večer j£ bila otvoritev v opernem gledališču s folklornim in igralskim spo. redom. Nastopili so slušatelji Akademije za igralsko umetnost iz Ljubljane z odlomki iz I. in V. dejanja Rcstandovega «Cyrano de Bergerac*, folklor* n; skupini SKUD «Tone Tomšič* in sarajevske univerze s slovenskimi; besanskimt in
Človeško telo ima 25.000 milijard rdečih krvnih telesc - Bela krvna telesca-zaščitna vojska - Poljudno kramljanje o zanimivih in važnih stvareh
Skoraj vsak teden, čitamo v ! svojim življenjem. Gnoj. ki .se
vsem svetu!
Plaudite.
Med ta divji hrup pride iz Beograda vest. ki je združenim šahalom, Hitlerju in dučeju morala vražje ugajati — beseda Cincarja Markoviča: Jugoslavija želi s svojimi močnimi sosedi živeti v miru.
S to «globokoumno» izjavo se je zaključila gonja 1940, leta. Kakšna bo nova? O invaziji Britanije se več ne govori. Kar se nas tiče, Jugoslovanov, imamo že dovolj svo-
časopisju pozive, ki jih «banka za kri* pošilja prebivalstvu, naj da kri za potrebe ranjen, cev in bolnikov, k; jo nujno DOtrebujejo. Kako je s tem in le kaj več bomo v tem članku skušali na čiin preprostejši in ra-zumljivejši način povedati.
Predvsem r.ekaj zanimivosti o sestavi krvi. Ze majhna kap. ljica, en kubični milimeter krvi je cela organizirana družba, cela država, v kateri živi nič manj kot 7 do 8 milijonov rdečih, belih ter brezbarvnih krvnih celic ali stan.ic. Vsa ta te. lesca plavajo v neki tekočini. Ker so rdeča krvna telesca ali krvničke v veliki večini v primeri z drugobarvnirni, je kri rdeča, toda to je le nekaka «prevara», kajti tekočima, v kateri vsa ta telesca plavajo in ki se imenuje krvna plazma, je rumenkast« barve.
V enem kub. milimetru krvi je normalno od 3.5 do 4 milijone rdečih krvnih telesc. V 5 litrih krvi, kolikor je ima normalno srednje razvito telo, imamo okoli 25.000 milijard teh rdečih krvnih telesc. Ce bi pa-aktično mogli ta mikroskopsko majčkena telesca spojiti ali postaviti drugo k drugi v dolžino, bi dobili sicer zelo tenko toda tako dolgo nit, da bi z njo lahko opasali ali ovili našo zemeljsko kroglo na ekvatorju kar štirikrat.
Koliko ie krmili lelesc
Naloga te ogromne vojske malih telesc je v tem. da nosijo kisik v vse dele človeškega telesa. Ce se. število krvnih telesc zaradj velike izgube krvi ali zaradi nek.; druge bolezni zelo zmanjša, nastopi tako ime. nuvana anemija ali slabokrvnost. Tako imenovana anemija perriiciosa je nevarnejša oblika slabokrvnosti, ki jq nekoč cesto privedla dd smrti, danes se pa protj njej z raznimi sred. stvj tudi uspešno borimo.
Bela krvna teleaca so pa za-ščitna vojska našega telesa nekako njegova civilna policija ali kaj podobnega. Belih krvnih telesc je mnogo manj kot rdečih in to ie gotovo velika sreča, ker bi r,as preveč te sicer
Tutto i! mondo!	potrebne,	ampak istočas-
no tako nevarne ((policije)) privedlo do zelo nevarne bolezni. Normalno imamo v enem kubičnem milimetru okoli 10.000 teh telesc. Cini ta telesca «za-znajo* za nekega bakterijskega škodljivca, ki se ie po kateri kolj poti vtihotapil v naše telo, se složno in pogumno poženejo nanj. da ga uničijo ali vsaj onemogočijo njegovo kvarno delo. Tu nastane prava vojna alj klanje in mnogi »poli. caji* plačajo to svojo vnemo s
pojavlja na rani, je v glavnem pokopališče teh mrtvih krvnih telesc in njihovih nasprotnikov. Brez le borbe in požrtvovalnosti bj najmanjša okužba po nekem bacilu često prived-la do zastrupljen ja krvi in od. govarjajočih posledic. Včasih pa vsa vnema belih krvnih telesc ne pomaga in bacil, ki se je tudi po ne/.natnj ranici vrinil v telo. se množi z neverjetno naglico. Nekoč je to pr!, vedlo navadno do pokopališča, danes pa si pomagamo proti temu s sulfamidi in penicilinom.
Kdai se ustavi krvavenfe
Brezbarvna, ploščata krvna telesca, ki jih je 3 milijone v enem kubičnem milimetru, imajo predvsem to nulčgo, da posredno .sodelujejo pri grad. nji fibrina. Ona namreč preko beljakovmastega febrinogena. ki s; nahaja v klrvi in. ki se strdi, čim pride jz krvnega obtoka, ostvarja tkivo. Tudi zaščitni deli fibrina zaprejo odprtino rane in tako ustavijo krvavenje. Ce pa je število teh brezbarvnih krvnih telesc nezadostno, kri kar naprej počasi odteka iz rane.
Bolezen, ki im.a to značilnost, da se namreč krvavitev ne u-stavi, imenujemo hemofilijo. Pri ljudeh s hemofilijo že najmanjša ranica, malenkostna poškodba, navadna krvavitev iz nosa, zdretje zobu lahko po. stane usodno. V poznem, srednjem veku ter v začetku novega veka je skoraj večina e-vropskih vladarskih rodbin bo. tehala na tej bolezni. Značilno pa je pri tej bolezni’ to. da je podedovalna, in sicer da napada moško linijo, nvoško potom, stvo in še posebna njena značilnost je, da te od navidezno zdrave žene iz take družine prenese bolezen na otroke moškega spola in to tudj po celi vrati generacij.
«na ote -stvarni) na boli
Cim srno po neki nesreči spravili ranjenca ali ponesrečenca v bolnico, ker mu je po. trebna zdravniška pomoč, mu bodo takoj napravili analizo krvi, od katere • je odvisen postopek in, morebitna o p; racija bolnika. Ce ugotovijo, da je v lervj dovoljna količina rdečih krvnih telesc, je zdravnik že pomirjen. Druga analiza krvi je tako imenovana sedimentacija. Neki šv*3dski zdravnik je po naključju odkril to koristno analizo krvi. Včasih se pred zdravnikom pojavi človek, ki je po zunanjem videzu popol. norma zdrav, brez temperature,
brez vsakih bolečin, «na oko* 1 na praksa novejše dobe je, da in tudj pri površnem pregledu ‘ zdrav človek. In vendar z njim nekaj ni v redu, včasih pa je celo težek bolnik. To nam po. ve pogosto sedimentacija. Ce je namreč sedimentacija visoka, je gotov z-nak, da v organizmu nekaj ni v redu, če pa je sedimentacija krvi nizka, ni še to zanesljiv znak, da je organizem zdrav.
Transluzija km
Imamo re eno analizo krvi in sicer Wassermannovo analizo (nemški zdravnik Wa s ser mara; Avgust), ki nam pokaže, ali je lastnik določen« krvi okužen z bacili sifilisa.
2e prej smo rekli, da je velika izguba krvi tud: smrtna ali pa vsaj smrtno novama; V takem primeru ru druge pot: kot »nabaviti* organizmu nove,
se že pred operacijo izvrši transfuzija, da se tako organizem te vnaprej okrepi in. ne kot nekoč, ko se je s trar.sfu. zi.io reševal sploh uspeh operacije in seveda življenje pacienta samega.
Zdravo kri za transfuzijo navadno dobivamo od prostovolj. cev. ki odstopajo določeno količino krvi v »krvno banko*. Za sedaj je to dajanje krvi na prostovoljni bazi. Toda verjetno .nihče ne more dar.es z gotovostjo trditi, da ne bodo na. ši potomci morali nekoč oddajati določeno količino krvi banki. kajti kakor je obvezna vojaška služba bi lahko tudi «krvnp služba* postala obvezna. Zdrav člov k sme oddati približno pol litra krvi naenkrat. To je eno desetino svoje krvi, da piri tem ne utrpi ni-kake škode na svojem zdravju. To kri kmalu spet nadoknadi.
zdrave krvi. To napravimo s j Rekli smo že, da je oddaja pro-transfuzijo. Pri tem moramo stovoljna. toda v navadi je, da
seveda paziti, da damo bolniku kri, ki mu ie primerna. Prvič mora biti kri zdrava in od zdravega človeka, da si bolnik, ki je potreben krvi. ne bi nakopal še kake nove bolezni; drugič, kar 3e še važnejše moramo paziti na lako imenovano krvno skupino.. Imamo štiri krvne grupe, ki jih zaznamujemo z O, A. B, AB. Grupa A Ima svoje značilnosti, grupa B. svojo, grupa AB pa značilnosti obeh. Grupa O r>ima nobene prejšnjih. To je videtj na prvi pogled zelo enostavno, da pa ni temu' tako, nam najbolj jas. no ponazoruje primer nekega angleškega zdravnika, ki jo potreboval kri zg svojega pacienta, pa ni mogel dobiti odgovarjajoče grupe oziroma pod. grupe in se je p roko rad ia obrnil za pomoč vsej Evropi. Sele 988. vzorec krvi, kj so mu ga poslali, je odgovarjal zaželeni podgrupi.
V nekih krogih so s« začeli precej resno Ukvarjati z zamislijo, da bi vsem ljudem tetovirali na nekem določenem nrestu telesa znamenj^ odgo. varjajoče grupe krvi, lear bi v primeru potrebe odstranilo izgubo časa, ki j« lahko usodna.
Pri transfuzijah krvi je prav gotovo zelo redek, če ne edinstven primer, ki ga je cfoživel neki Mehikanec. Ko je po nesreči nujno potreboval določe-no količino kivi. je jz »krvne banke* dobil prav svojo kri, ki jo je nekaj dni prej on sam daroval »banki*.
Danes se transfuzija krvi prakticira mnogo več kot. v prejšnji dobi in splošno težijo za tem, naj se s transfuzijo ne čaka do nastopa krize vsled pomanjkanja krvi, ampak ravno obratno, naj se s transfuzijo kriza vnaprej prepreči. Klinič-
?ka v žilo v določenem ritmu, kateremu rečemo puls. To lahko primerjamo, v nekem smis. lu, tekočemu traku v veliki tovarni, kjer s« po tekočem traku surovine dobavljajo delav-ceni na delovišče v enj smeri, v obratni smer j pa se pobira. Jo odpadki in, odpremljajo :ta izločišče. Da more kri vršiti to svojo nalogo, mora biti v stalnem gibanju, v sialnem- kroženju. Le kratko prenehanje te. ga gibanja* povzroči lahko smrt, Majhna količina sesirjene krvi, ki s krvjo kroži, lahko zamaši neko žilo in posredno privede do omrtvila določe. nega origana, kjer s« je strjena kri ustavila na pr. prst, noga, roka. V težjih prirnorih moramo reševati življenje z amputacijo na tak način odmrle, ga dela telesa- Ce pa pride ena taka kapljica v srce, pljuča ali pa v možgane, je to vsdno smrtno nevarno. Temu navadno rečemo kan.
«banka» darovalcem da neko odškodnino v obliki denarja, spominskih medalj ali diplom in podobno. V času vojne in po vojni, ko je bilo še občutljivo pomanjkanje hrane, so darovalcem krvi dajali večji obrok hrane.
Kri darovalcev se v «banki» spravi v primerne posode v strogo sterilnem postopku ter shrani v primerni temperaturi ter mestu, tako da se ne more okužiti oziroma pokvariti ter da Je takoj pri roki, čim se pokaž; potreba. Po nekem postopku se kri (krvna plazma) hrani lahko tudj v suhem stanju.
Prej smo že omenili, da so ljudje, kj predvidevajo tudi obveznost oddaje krvi, vendar po zaslugi nekega Japonca ter nekih angleških znanstvenikov bomo verjetno oproščeni le dolžnosti. Japoncu Kumu Ka. vaisi, profesorju na univerzi v Hirošimi, je uspelo uporabiti konjsko in svinjsko kri pri 600 transfuzijah in vse so uspele. Trj kivi je podjetni Japonec primešal le nekaj formalina. Poleg tega pa se mnogo govori o uspehih angleških znanstvenikov, ki delajo na umetni krvi.	v	.
Se nekaj o krvi. Ruski znanstvenik Bogomolec, znan po svojih raziskovanjih pomlajevanja trdi, da bo v bodoči dobi kri ogronursga pomena pri pomlajevanju, kajti mlada kri, ki jo je dobil človek pri transfuziji, ne nadomesti samo mo. rebitnie izgube, ampak ima zelo veliko "poživljajočo moč.
Navadno rečemo, da se kri pretaka po žilah. Toda ni ravno taka, ampak srce ga poti-
čmogorskimi narodnimi plesi, študentje iz Gdttingena v Nemčiji s pantomimo ter francoski študentje iz Bordčausa z baskovskimi plesi.
Glasbeni, del festivala, ki je bil na sporedu naslednja dva večera v Slovenski Filharmoniji, je prikazal umetniško raven in ustvarjalnost mladih reproduktivnih glasbenikov, ki so nastopali predvsem s solističnimi vokalnim; in metru-mentalnimi skladbami.
V soboto, 5. aprila. je, bil V dvoran:	Kazine	Akademski
ples, ki so se ga poleg študentov udeležili tudj tuji gosti in rektorji ter profesorji, ljubljanskih visokih šol. Isti dan popol. dne je bil na sen oži; univerzitetnega odbora ZSJ informativni razgovor s predstavniki tujih ekip, ki so zelo zani-mali ■/» politične in gospodarske taznTef5~v "Jugoslaviji,
Geste je zanimal celoten u-stroj jugoslovanskega šolstva — od osnovnih do visokih šol. Vsi so se začudili, ko so slišali, da v Jugoslaviji vsak študent lahko študira :n polaga izpile v svojem lastnem jeziku. Poseb rto Francozi so bili navdušeni nad rešitvijo narodnostnega vprašanja r-ri nas, nad pravicami manjšin in ureditvijo njihovega kulturnega življenja. Zelo pa y. se zanimali tudi za jugoslovanske gospodarske na-pore iti ureditev socialne in zdravstvene zaščite in so se s-:-zraanili celo z ekspezejem tov. Kidriča y Ljudski skupščini, v katerem je obiavnaval predlog družbenega plana. Ko so izvedeli, da država daje z otroško doklado vsakomur osnovno ma. terialno možnost za študij, so jugoslovanskim študentom čestitali in povedali, da j» pri njih to precej, drugače, in tudi rpisal: iznajdljivost njihovih študentov za pridobivanje sred. stev.
Jugoslovanske študente pa j-3 zanimalo v pivi vrsti mnenje tujih Študentov o rešitvi tiža-škega vprašanja. Nemci ir, Avstrijci so izjavili, da po njihovem ne morejo biti mogoče u-spešne rašitve (ega vprašanja brez Jugoslavije, Francozi pa so s simpatijami govorili o naših predlogih za to rešitev. Med gosti sla bil,a tudi dva šluden:. ta z univerze v Bologni, Glede Trsta sta irjavjla, da, menita, da je to vprašanj.; na vsak način treba reševati le med Ita-lijo in Jugoslavijo, in sta obenem opozorila, da je na uni-
verzi v Bologni bilo zelo rut* 10 študentov,, ki »o demmehb bali.
Gostje so se tudi s ve*elj<Mj! odzvali prošnji Zveze študentov ter so v nedeljo popaldn* na Jesenicah v Mednem gleda, l.išču ponovili svoj bogat pro. gram.
Med festivalom, je izšla posebna številka »Tribune*, lirts ljubljanskih študentov £ Hran« eoskem in nemškem besedile^ kj v vsebini zajema jpaned festivala im jugoslovansko stali, šče do tržaškega vprašanja. Tako bodo lahko tuji udeleženci ljubljanskega festivala temeljito seznanili evrops-ko javnost o pravični borbi Slovencev m nacionalne pravice.
Organizacija festivala ie veselo presenetila vse goste. Vsi po vrsti so izjavili, da oni ne bi mogli organizirat i ka j take. ga.
Trsrosfuiija ta anzhra krvi
in Avgust Murer
v galeriji "Rossone,,
Po dveh desetletjih se i« odločil razstaviti v svojem rod. nem Trstu Pasquale Krisehau, ki sicer živi daleč v planinskem Alegheju. Je to izrazi'”o pesniško navdahnjena umetniška osebnost, kar je gotovo po. dedoval pc očetu pesniku, zna. n en; pod ne toliko izmišljenim imenom .Orociato, ki fe očito* italijanska prestava slovenskega »križan*; Tega pojma se verjetno zaveda umetnik sam, ki v nekaj razstavljenih risbah križanega Kristusa podaja nekaj več kot lik istega: podaja .svojo lastno razfcičano duš';v. nost, ki po naraVj premehka nima dovolj borbenosti, da ai kljubovala navalu slikarske razrvsnosfi naše dobe.
Nedvomno poseduje Krischan umetniško-;z.t azne	sposobnps i
v nadpovrečni meri. Zal pa lete cepi in drobi, namesto da bi jih usmorjal v.dosego neke višje samobitnosti. Oglej si v giavuj dvorani lanskoletn* slike in opazil boš, da sc zasno. vane kar v petih različnih sodobnih ali polpreteklih «iz-rrih». Vse te slike očitujejo razumsko in snovno dognano ob. vladanje posameznin umetniških struj, so pa ustvarjene v prekratkem časovnem obdobju, da bi zamoglg prepričevati gledalca o resnosti slikar, jtvega hotenja. Nehote se ti vsiljuje dojem. d'a je hotel sli. kar. ki je živel odmaknjen ud središč umetniškega vrenja, nadoknaditi zamujeni razvojni čas z enim zamahom. Ako j« tako, potem je pokazal g tem silno spretnost m hotenje, da rt izkoplje do lastne , samobitnosti1 s pospešenim umetniškim, u-stvar jan jem.
Futuristično naslikam »Utrujeni vojščak* in ((Energije* sta mojstrovini, ki bj ju lahko podpisali najvidnejši predstavniki t.; struje Sta to morda rrajboijsi sliki poleg »Poletja* in «Sv. treh kraljev*, dve 'zasnov h katerima bi dal prednost, ker sta mi duhovno bližji-Kot je v Krischanovem poiz. kusu oživljanja futurizma čuti. ti močno italijansko osnovo njegove umetniške bitnosti, s* v poslednjih slikah očjtuje ona slovanska v vsej barvni pestrosti narodne ornamentike.
Umetnik, ki je uspel ustvariti omenjena dela. ne more bi. ti. kot. on sam prav j »na videz hrast, od katerega pa je ostalo le votlo lubje*. V lem tiči verjetno nekaj življenjske zagrenjenosti nad nepoplačano vestnostjo in trudom njegovega dela, kajti njegove slike so prepolne drobnih posameznosti izdelanih Z zamudno pozornostjo, ki se prepletajo kot sarajevska srebrnina. Tej je zlasti tudi barvni o podoben triptiken (tridelna slika) »Zima* iz leta 1947, ker na centimetrsko velikih drevescih lahko sešteješ mnogo vej jn vejic. K sklepu pa naj pripomnim, da je omejenost razstavnega prostora za razstavo, ki naj pokaže skoro desetletno razvojno delo temu v veliko škodo zlasti v očeh nekritičnega obiskovalca, ki navidezno neenotnost prenaša na umetnika samega.
Razstavo poživljajo leseni kipi ini relief. Avgusta Murerja. Le.ti so povsod življenjski, kjer ni leipar zatajil svojega težkega alpskega bistva, kjer podaja ljudi iz svoje sredine. Tako V «Plaru» jn »Reševanju v gorah*, nikakor pa ne v »Za. morki*. Murer je kipar nesreče. Pretresljiva je zlasti njegova prosto stoječa skupina re. šujočih se poplavljencev »Narasli Pad*.
KAYXB
\/FJ	f" i J	£*	Vresnena&a napoved za	danes:
V 1%	I A/l	I	ci50ts ** naprej lepo	vreme.
T 11	Ll MU	— Temperatura se	bo še
nekoliko dvignila. —	Vče-
rajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla J5.6; namižja 8.2 stopinj.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
10. APRILA 1352
mi iEiiii
i eiilijL
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje; Jug. cone Treta: 14.00:
Arije in dueti iz Verdijevih oper. 19.00: Iz življenja im dela L. v. Beethovna. — Trst IIu 17.30: Beethoven: M* nata v C-duru. 21.00: Pregelj: (Azazel*. drama v 3 dej. — Trst L: 12.15: Operetna glasba. 23.30: Komorna glasba. — Slovenija: 17.40: Dve rapsodiji Panča Vladigorova izvaja violinist Ali Dermeij.
Seznam volišč v tržaški občini
tNadaljevanje z 2, strani)
vrtec Ul. Manzoni 14; 107. 108. ECA vhod Ul. Conti 1; 109. ECA vhod Ul. Pascoli 31; 110. flo-ia (F. Carniel* vhod Ul. Gambi-ni 1; 111. in 112. otroaci vrtec Ul. Manzoni 14; 113. šola «F. Caroiet* Ul. Media 2-1; 114. 116. in 117. 'Ha (Gaspardis* Ul. Donadoni 28; 15. otroški vrtec Ul. Manzoni 14; 118. sola (Gaspardis* vhod Iti. Donadoni 30; 119. zavetišče "G. Padovan* Ul. Settefontaoe 43; 120. šola (F. Carnael* Ul. Meni« 2; 121. zavetišče «G, Pado-an» Ul. Settetontane 45; 122. Sorta (F. Carniel* Ul. Media 2; 123. šola (Slatapers vhod Ul. Molino a Vento; 124. in 125. šola (Slata-per* vhod Ul. Deila Bastia 2; 126. šola cDuca D’Aosta* Ul. Vespuc-f i 2; 127. zavetišče »Pitteri* Ul. San Marco 5; 128. šola «F. Car-nieJa vhod Ul. Media 2; 129. šola «F. Carniel* vhod Raffinerija 3 130. in 131. šola «F. Čarni el» vhod Ul. Garrjbmi 1: 132. otroški vrtec Ul. Scuole Nuove 14; 133. šola «F. Carniel* Ul. Gambini 1; 134. tetin. šola «L, Da Vinci* Ul. Parlni 16 vhod 'z dvorišča; 133. gimnazija «Oberdan» Ul. Verone-* 1; 136. slovenska šola Ul. Smola Nuova 12;	137. šola «Duca
D’Aosta* UL P. Veronese 2; 138. 139. tn 141. šota «Duca D"Aoste» vhod Uir Vespucci 2; 140 otroški vrtec Ul. Antenorei 14: 142, 143. m 144. gimnazija «Oberdan» Ul. Veronese 1; 145, otroški vrtec Ul. Calvoia 6; 146. in 149. učiteljišče rCarducci* UL Cokmna 1; 147. in 148. učiteljišče «Carducu» vhod UL Tigor 3; 150. «i 151. navtična šola Trg Horus 1-1; 152. 155 in
156. šola «N. Sauro* Ul. S. Gior-gio 6; 153, in 154 učiteljišče «Car-ooeci* vhod Ul. M. <ttl Mare 11;
157. 158. in 159. Ul. Diaz 20-1; 160.	161. šola Ul. Lazzaretto
t ecctuo 24-1; 162. sola (De Ami-eas* Ul. Combi 13; 163. slovensko učiteljišče Ul. Lazzaretto vecclno 11-2; 164. zavetišče vojnih sirot Ul. Gessi 8; 165. in 167. šola «De AnjicJs Ul. Combi 15; 166. šola «De Amicis* Ul. Combi 13; 168. zavetišče «De Amicis* Ul, Carli 18; 169. 171. 172. 173. in 174. šola »Morpurgo* drevored Campj Eli-si; 170. otr. vrtec UL Calvoia 6-1; 118. otr. vrtec Ul. Mamiam 2; 118. zavetišče «Pitteri» Ul. San Marco 5; 1T7, in 178. otr. vrtec Ul. Antenorei	14; IT9.	180	in 181. šola cTimeus* Ul.	Dell’lstria 56;
182. 183. in 184. šola (Timeus* Ul. DelFIstrla 58; 185. in 186. otr. vrtec Ul. R. Abro 5; 187. in 188. šola »Slataper* Ul. L. Pestakazi 1-1; 189. šola «De Marchi* Ul. Ronchetto	121-A;	190.	(De Mar-
chi* Ul. De Marchi 8-1.
191. šola «D. Chiesa* UL Giar-dini 16; 192. šola «De Marchi* UL Ronchetto	121-A;	193,	zavetišče
IR. Servola 127;	194. šola «D.
CMesa* Ul. Giardini 16; 195. in 196. obč. zavetišče Ul. Servola 127; 197. šola <De Marchi* Ul. De Marc« 8; 198. šola UL Deinstria 143; 199. otr. vrtec UL Dell’Istria 1T0; 200. oitroSki vrtec Ul. Fonte Oppia 3. 201. šola (Slatapen* Ul. I* Pestalozzi 1; 202. otr. vrtec UL Fonte Oppta 3-1; 203. zavod (S. Laght* Ui. Campamelle 62-A; 204. Villa Sartorio Ul. Flume 65; 205. otr. vrtec Sv. M, M. Sp. 765; 206. osn. šola (Valmaura* Ui. del-ristria 143; 207. 208. 209. 210. in 211. osn. šola Stara Istrska cesta (Str. V. Ittna) 280-2; 212. otr. vrtec Sv M. M. Sp. 765; 213. osn. šola »Silvestri* Ul. Fiume 99; 214. osn. šola (Stosslch* Ul. De Mar-chesetti 16; 215. in 216. Villa Re-voitella vhod Ul. De Marcheset-ti 37; 217. Trž. velesejem Drevored Ippodromo 18; 218. Trž. velese-iem vhod Ul. Rossetti 125; 219. 220. in 221. Trž. velesejem Drevored Ippodromo 18; 222. osn. šola (Slataper* Ul. L. Pestalozzi 1.
223. in 224. zavetišče «G. Pa-dovan* Ul. Settefontane 45; 225. osn. šola (Gaspardis* Ul. Dona-ooni 30; 226. In 227. Trž. velesejem Drevored Ippodromo 18; 228. Trž. velesejem vhod Ul. Rossetti 125; 229. osn. šola (Gaspardis* UL Donadoni 30; 230. 231. in 232. osn. šola «Gaspardts» Ul. Petro-nio 15; 233. osn. šola «A. Pa-doa» UL Archl 4; 234. otr. vrtec Ul. Are« 2; 235. in 236. osn. šola «A. Padba* Ul. Archl 4; 237. tn 238. zavetišče (P. Luccblni* UL
Biasoletto 14; 239. 240. 241. 242. in 243. sola kA. Grego* Ul. Guar-diglla 9: 244. 245. 246. in 247. šola *F. Filzi* Trg Gioberti 4; 248. šola (A. Grego* Ul. Guardiella 9, vbod z dvorišča; 249. umobolnica stanovanje primarija Ul. Cilioo 16; 250. zavetišče e.Nordio Trg Scoglietto 22.
254. in 256. sola (Suvioh* UL Kandler 4; 255. zavetišče cNor-dio* Trg Scoglietto 22; 257. urad za mestno čistočo Ul. Cologna 28; 258. nova šola UL Comtnerciale 162; 259. šola (Stuparich* Ul. Sv. Frančiška 52-1: 260. šola (Rismoo-do» 8; 261. 262. 263. šola (G. Cor-si» Ul. Commerciale 24-1; 264. nova šoia Ul. Commerciale 162; 265. šola (G. Corel* Ul. S. Ana-stasio 15; 266. zavetišče (G. Brunner* vhod UL Cordaroli 30; 267. zavetišče (G. Brunaer* vhod Ul. Solitro 10; 268. šola «G. Brunner* Ul. Montorsino 8-1; 269. otr. vrtec Vicolo Delle Rose 5; 270. šola (G. Brunner* vhod Ul. Ginestre 1;
271. šola Ul. Commerciale 164;
272. 274. osn. šola «Tarabocchia» Ul. Giacinti 7; 273. šola (Taraboc-chia* vhod UL Giacinti 5; 275. in 276. šola «G. Brunner* UL Montorsino 81; 277. osn. šola «Tara-boechia* Ui. Giacinti 7; 278. otr. vrtec UL San Fortunato 1; 279. otr. vrtec Ul. Bovedo 52; 280. 281. in 232. osn. šola «Battistig» UI. Ceretto 19: 283. 284. in 285. osn. šola Opčine Konkonelska cesta 2; 286. 287. osn. šola Prosek 177; 288. in 289, osn. šola Sv. Križ 211; 290. cestarska hiša — mizarstvo — Grl jan 291; osn. šola Trebče 33; 292. oso. šola Gropada; 293. osn. šola Bazovica; 294. csn. šola «R. Manna* Ul. R. Manna 7-1; 295. oso. šola «De Amicis* Ul. Combi 13; 296. in 297. zavetišče Stara Istrska Cesta (Strada Vec-chia dellTstria) 280-2; 298. slovenski otroški vrtec Opčine Korv konelska cesta 2; 299, samostan Karmeličanov Ul, Madcnna m Gretta 1.
V PRIČAKOVANJU ODLOČITVE VS V TUNIZIJSKI ZADEVI j
Hej zavlačuje imenovanje nove vlade
Predstavnik Tunizije pri OZN zahteva razveljavljenje vseh pogodb s Francijo
TUNIS, 9. — Danes je prišlo do napovedanega sestanka med bejrem in ministrskim predsednikom Baccoucheotn. Po sestanku je bilo javljeno, da bo ceremonija v zvezi z imenovanjem novih ministrov jutri, a-koravno je bila najavljena za uanes. Francoske uradne kroge v Tuniziji je neprijetno prizadela bejreva odločitev, potem ko je bil obljubil Hautecloc-queu. da bo ministrske dekrete podpisal danes. Po vesteh iz francoskih krogov' je bil vladni tajnik danes pri beyu in mu : poročil, da bi bilo nujno ustanoviti vlado, ki bi vodila upravne posle In se pripravila na j r ancosko-turaiško konferenco, ki bo obravnavala ustavne reforme.
Kakor trdi Bacccuche, se je bey odločil podpisati dekrete sel e jutri, ker predstavlja zanj četrtek, tradicionalni dan, namenjen državnim poslom. Toda francoski krogi menijo, da je to le izmikanje in pripisujejo beyevo neodločnost razvoju dogodkov v New Yorku, ker bi bey bržkone ždel prej vedeti, na kakšno stališče se bo postavil Varnostni svet v zvezi s tuniškim vprašanjem.	H
Francoski ministrski svet jel medtem pooblastil pinaya, naj imenuje lest francoskih čtaaov ▼ mešazio fraocosfco-tuniško komisijo, ki bp obravnavala u-stavne reforme.
Voditelji petih nacionalističnih strank Alžlra in Maroka so se pismeno obrnili na predsed-[nika Trumana, naj vpliva na ameriško delegacijo pri OZN, da bo ooftprla razpravo o pravični stvari. Pismo nosi naslov (Poziv predsedniku Trumanu, da bi Zedinjene države podprle diskusijo pred Varnostnim sve-
tom p francoskem nasilju v Tuniziji*. V pismu je nadalje rečeno, da je Tunizija v zadnjem času prestala najhujši pritisk v zgodovini strašnega francoskega protektorata in da so Francozi prisilili starega beya, da je imenoval tuniškega izdajalca na mesto ministrskega predsednika. Predstavniki tuniških strank se pritožujejo tudi nad tem, da so ZDA popustile Franciji na lizbonski konferenci ter vključile Tunizijo in Marok v Atlantski pakt, ne da bi se posvetovale prej s tuniškim beyem, odnosno maroškim sultanom.
V arabskem delu mesta so ostale danes zjutraj trgovine zaprte v spomin na krvave incidente 9. aprila 1938. leta, čk> katerih .je prišlo med nacionalističnimi manifestantj in Policijo in zaTadi katerih so francoske oblasti razpustile neode-sturijansko stranko ter interni-
rale njene voditelje.
V Suzi je danes ponovno prišlo do nočnega atentata. Pred neko lekarno je eksplodirala bomba jn povzročila precejšnjo škodo.
Predstavnik Tunizije pri OZN Mohamed Bahi Ladgham je včeraj izjavil na tiskovni konferenci, da tuniški nacionalisti nočejo sedaj le lastno vlado, marveč razveljavljenje vseh pogodb s Francijo. Tuniški predstavnik je poleg tega pozval ZDA, naj podprejo zahtevo afriških in azijskih držav, da bi namreč Varnostni svet na široko razpravljal o francosko-tuniškem sporu. Tuniški primer bo Varnostni svet znova pretresal danes. Predvideva p? se, da ZDA ne bodo odstopile od svoje odločitve, da se bodo torej vzdržale glasovanja ter s tem zrušile vsa upanja enajstih držav, kj se zavzemajo za tuniško zadevo.
Italijanska oblast
skuša disciplinirati javnost
RIM, 9. — Pravosodno ministrstvo je s posebno okrožnico pozvalo sodne oblasti v Italiji, naj na primeren način in v skladu z zakonskimi odredbami v tem pogledu uredijo dotok občinstva h kazenskim razpravam. Najprej se ministrstvo pritožuje nad radoved nostjo javnosti, ki se vse preveč zanima za težke kriminalne zadeve in poudarja, da je treba preprečiti, da bi se sodne dvorane izpremenjale v prostore za javne predstave, ker vpliva to tudi na nepristranske razsodbe sodnikov. V okrožnici je poudarjeno, da je občinstvo ponekod zasedlo ne le prostor, rezerviran za odvetnike, marveč celo prostor, ki je namenjen obtožencem.
HAAG, 9. — C lan nemške delegacije na izraelsko-nemški konferenci za reparacije, Otto Kuster, je na tiskovni konferenci izjavil, da znaša celotni znesek, ki ga Izraelci in 2idje v ostailih državah terjajo od bonnske vlade za račun reparacij, odškodnin, povračil itd., približno 12 milijard mark.
MOSKOVSKA GOSPODARSKA KONFERENCA PODALJŠANA DO 11. T. M.
Rusi hi radi gospodarsko »svobodo* da Di iaze prišli do sirateihih surovin
Britansko ministrstvo za zunanjo trgovino ugotovijo, da so bile že do sedaj odprte redne poti za razvoj mednarodne trgovine
MOSKVA, 9. — Z vsakim dnem, ko se nadaljuje delo moskovske konference, postajajo njeni resnični cilji vedno bolj jasni.
Na seji je Oscar Lange, današnji predsednik, prebral seznam resolucij, ki obravnavajo sledeča vprašanja:
1. Poziv na Združene narode, da uvedejo vse možne ukrepe za povečanje mednarodne trgovine.
2. Ukinitev vseh trgovskih omejitev, ki nimajo gospodarskega značaja.
3. Priporočitev sklepanja trgovskih pogodb za daljše obdobje, plačevanja s pomočjo kreditov in rešitev ostalih tehničnih vprašanj, ki zavirajo trgovino.
4. Organizacijo recipročnih informacijskih uradov.
5. Sklicanje nove slične konference v bližnji bodočnostL
6. Organizacijo stalnega komiteja za razvoj svetovne trgovine.
Ce izpustimo nekatere manj pomembne tehnične argumente, nam ostaneta v bistvu samo dve trditvi vredni, natančnejšega proučevanja. To je predvsem zahteva po ukinitvi gospodarskih omejitev in težnja po ustanovitvi permanentnega mednarodnega gospodarskega organizma pod sovjetsko kontrolo.
V zvezi z obema ciljema te konference je zanimiva izjava angleškega ministrstva za trgovino, ki poudarja, da 60 bila že do sedaj vedno odprta normalna pota za trgovske zamenjave med Veliko Britanijo, SZ in Kitajsko in to od rednih diplo-
matskih vezi do vključno direktnih razgovorov med proizvajalci. Ce hočeta Rusija in Kitajska resnično trgovati, jima ni potrebno napraviti nič drugega. kot poslati svoje ponudbe po običajnih poteh.
Drugače pa je seveda z blagom, ki ima strateški značaj. Glasnik angleškega trgovinskega ministrstva je izjavil v zvezi z zaključenimi pogodbami med angleškimi in kitajskimi delegati: «Vamost Velike Britanije se ne sme prodajati. Proizvodi, za katere se zanima Kitajska v prvi vrsti, jasno kažejo, da si ona hoče zagotoviti take vrste blag, ki imajo prvenstveno strateški značaj*.
Vedno bolj jasno postaja, da bi sovjetski imperialisti radi odpravili vse tiste gospodarske zapreke, ki eo jih sami izzvali s svojo odkrito imperialistično politiko. Vendar se nam zdi, da bi dosti laže prišli do takega cilja, če bi na dejanjih pokazali. da so prenehali z agresijo.
Na včerajšnjem zasedanju so razpravljali o pomoči zaostalim deželam. Konferenca je prišla do zelo «inteligentnega» zaključka, da naj zaostale dežele izvažajo surovine, v zameno za katere bodo dobivale industrijske naprave. Za surovine lahko dobijo zaostale dežele že sedaj najmodernejše industrijske naprave kjer koli v svetu in ni potreben nikak moskovski blagoslov in tudi moskovsko tržišče ne. Zaostalim državam so potrebni dolgoročni ugodni krediti, ker jim manjkajo finančna sredstva za razvoj njihove industrije.
-	■	■	s
Lahkoatletske norme za Helsinki niso hude
Mednarodni olimpijski odbor je izdal norme, katere morajo prekoračiti tekmovalci, da bi se plasirali v finale v Helsinkih. Izločilne, tekmovanja bodo zjutraj, finale pa popoldne. Norme za posamezne discipline: skok v daljino: 730 cm; skok v višino; 187 cm; troskok: 14.55 m; skok s palico:	400 cm; krogla: 14.60;
kopje: 64 m; kladivo 49,00 m.
Norme niso posebno stroge, vendar je treba računati, da imajo na olimpijskih igrah vsi tekmovalci zaradi treme in mnogih drugih faktorjev slabše rezultate kot običajno.
Jugoslovanski tekmovalci i-majo v vseh zgoraj naštetih disciplinah možnost, da se plasirajo v zaključne borbe, razen morda v troskoku. Ponekod bi lahko nastopila med najboljšimi kar po dva zastopnika Jugoslavije.
man je za match Nielsen (Danska) : Petrovič (Jugoslavija).
Zmagal je prvi z rezultatom 3:6, 9:7, 6:1. Jugoslovanu je le malo manjkalo v drugem setu do zmage. Ostali rezultati: Jaroslav Drobny (Egipt) : Fran-ccis Gamero (Francija) 6:1,
6:1; Aleco Noghes (Monaco) :
George* pasquier (Monaco) 7:5,
6:2; Josip Palada (Jugoslavi-1 Branovič
9-|	_	.	.
ja) : Jacques Brichant (Belgi-jGoepfert (Nemčija) brez borbe.
ja) 6:2, 8:6; Jaeques Thomas (Francija) : Umberto Bergamo (Italija) 6:2, 7:5; Vladislav Skc~
necki (bivša poljska) : Rolan-do Del Beilo (Italija) brez borbe; Paul Remy (Francija) : Jad Derider (Madžarska) 6:0, 4:6, 6:4; Horst Horman (Nemčija) . Adam Stolpa (Madžarska) 7:5, 6:4; Giuseppe Merlo (Italija) : Emilio Martinez (Španija) 6:1, 6:4; Robert Abdessslam (Francija) : Zolton Katoua (Madžarska) 6;3, 6:4; Grant Golden (ZDA) : Giorgio Fattori (Italija) 7:5, 6:1; Philippe Washer (Belgija) ; Fritz Weisz (Avstrija) 4:6, 11:9, predaja; Milan (Jugoslavija) : Rolf
Revolucija v Boliviji
Nacionalistično gibanje je zrušilo dosedanjo vlado
TENISKI TURNIR V MONTECARLU
Branovič in Palada
znagala, Petrovič poražen
MONTECARLO, 9. — Na te-niškem turnirju v Montecarlo je vladalo danes največje zani-
Na »Pomladanskem turnirju” nastopa osem enajstoric
Agilna nogometna sekcija ZDTV je ponovno priredila tekmovanje nazvano (Pomladanski turnir*. Na njem nastopa osem moštev, katerih večino že poznamo iz prejšnji tekem na zeleni preprogi. Turnir je izločilen. Vsako moštvo igra proti nasprotniku dve tekmi, eno na igrišču na Opčinah, drugo v Trstu. Borba bo trda, saj sta to dokazali že prvi dve igri tekmovanja. Največ upanja na zmago ima morda Inter, ki nastopa
Obnovljeni športni stiki med Jugoslavijo in Grčijo
ATENE, 9. — V Atene je dopotovala danes na gostovanje beograjska Crvena zvezda, prvi jugoslovanski nogometni klub, ki gostuje v Grčiji po vojni. Ob prihodu je na kolodvoru podpredsednik grške Nogometne zveze Kostandaras izrazil svoje zadovoljstvo, da je po desetletnem odmoru zopet prišlo do stikov med športniki Grčije in Jugoslavije. Crvena zvezda bo odigrala v Grčiji tri tekme proti najboljšim klubom države.
V Grčijo je prispel tudi beograjski BSK, ki bo nastopil v
Solunu.
Obnova športnih stikov med obema sosednjima državama je naletela na močan odmev v grškem, posebno še atenskem časopisju. Glasilo socialistične stranke «Protoporos» pravi, da so tekme Cnrene zvezde eden najvidnejših športnih dogodkov Grčije po koncu vojne.
Boksarska zveza Grčije je povabila jugoslovansko, naj bi se obe državni reprezentanci sestali pred olimpijskimi igrami, maja v Atenah in začetek julija v Beogradu.
v svoji najboljši postavi.
Nekaj besed o že odigranih tekmah: Giuliana : Inter 0.-2 (0:1). Prvi polčas je pretekel ob enakopravni igri. Gol je dal v 21. minuti Gcnerutti, ki je izkoristil slab odbojni ’ udarec nasprotnikovega branilca. Ko je isti igralec v 7. minuti drugega dela postavil končni izid nedel jske tekme, je moštvo Giu. liane klonilo, saj ni moglo več nadoknaditi dveh golov deficita.
Olimpia : Zarja 1:0 (Od)). Rezultat ni pravilen, ker je Zarja napadala od prve do zadnje minute, medtem ko je Olimpia dosegla svoj gol iz enega redkih protinapadov. Vsekakor bo dokočno poravnala račune šele povračilna igra.
Spored prihodnjih tekem: nirija:Opčme ter Sv. Ana:Au-rora. Proti zmagovalcu prvega para bo nato igral Inter, Olimpia pa proti boljšemu iz tekem Sv. Ana : Aurora.
NEW YORK. 9. — Na pod lagi vesti iz La Paza javlja radio New York o revolucionarnem gibanju v bolivijski prestolnici. Po teh vesteh je bilo nekaj članov sedanje vlade, sestavljene iz vojaške skupine aretiranih.
Radijska postaja iz La Paza javlja, da vodi revolucijsko gibanje general Carlos Ortiz in da je že gospodar položaja v državi. Radio v presledkih poziva delavce, naj se pridružijo gibanju, zagotavljajoč, da so revolucionarne sile že dosegle uspeh.
Po prestolnici patruljirajo oddelki vojske in policije. Revolucijo je organiziralo revo-Iucionarno-nacionalno gibanje, ki ji načeljuje Victor Paz Estenssoro. Estenssoro je že dalj časa v pregnanstvu v Buenos Airesu in je že nekajkrat poizkusil zrušiti sedanjo vlado, vendar doslejibrez uspeha. Radio La Paz javlja nadalje, da je bil bivši minister za industrijo in pravosodje gen. Antonio Selene imenovan za začasnega predsednika. Re-volucionarni elementi so prev-zeli oblast tudi v Sucre. Oru-ro in Coehavamba. Student-sko združenje je pozvalo meščane. naj se zberejo na glavnem trgu La Paza in podprejo revolucijo. Mnogi meščani so zahtevali orožje in podpirajo patrulje, ki vzdržujejo red.
Zrušena vlada je bila sestavljena iz vojaškega odbora, ki je prišel na oblast maja 1951. Dosedanji vladi je načeloval general Hugo Ballivian. Pri volitvah maja 1951. je dobil Paz Estenssoro večino gla-
Letalske nesreče
TOKIO, 9. — Južnozapadno od Tokia se je zrušilo letalo s 33 potniki in štirimi člani posadke. O usodi potnikov še ni nič znanega. Izvedelo se je le, da je na letalu potoval znani japonski igralec Siro Otsui in industrijec Takši Mij.
* * *
DEMVEB, 9. Letalo vrste (B 25» z dvanajstimi osebami je izginilo med poletom iz JCan-sa$ Cityja. Dve pomožni letali, ki iščeta «B 25», doslej še nista našli sledu o njem.
sov kot kandidat revolucionarnega nacionalnega gibanja, akoravno je bil takrat že pregnastvu.
Po drugih vesteh, ki so prišle v Limo, je revolucionarno gibanje sprožil odred tako i-menovanih acarabinerosov*.
Kljub netočnosti vesti, ki prihajajo v Wasiiington. se dozdeva da so se revolucionarji zmagoslavno uveljavili po vsej državi. Povsod vlada mir in red, kar je pripisati stalnim pozivom nove vlade na prebivalstvo. Vsekakor pa križarijo po ulicah La Paza tovorni avtomobili, polni revolucionarjev, ki imajo namen zatreti morebitno reakcijo nasprotujočih gibanj. Sindikalni voditelji so zagotovili vso svojo podporo novemu gibanju.
Do prvih ukrepov revolucionarnih elementov je prišlo davi ob štirih v La Pazu, ko se je pričelo redko puškarje-nje. Kmalu zatem je radio pod kontrolo vlade razglasil poziv v imenu predstavnikov revolucionarnega nacionalističnega gibanja ter najavil, da še je bivši minister industrije in pravosodja v emigraciji, gen. Antonio Selene polastil oblasti in prevzel začasno vlado.
Po zadiajih vesteh iz Lime so državni udar sprožili danes zjutraj karabinjerji, ki nadome-stujejo bolivijsko policijo, ter proglasili revolucijo proti vojaškemu odboru generala Balli-viana, sporazumno z nacionalističnim revolucionarnim gibanjem.
Med tem časom je Herman Siies Suazo zavzel vladno radijsko postajo in v nenehnih oddajah javljal, da se je nacionalistična revolucija polastila oblasti. Nekaj minut kasneje se je zvedelo za aretacijo članov vojaškega odbora in narod je vrel na ulice ter podprl novo vlado, ki je zahtevala, da se spoštuje red in najavila stroge ukrepe proti vsem, ki bi povzročali nerede in ropanja. Le v začetku je bilo nekaj incidentov, vendar podrobnosti še niso znane. Dozdeva se. da je bilo nekaj mrtvih v spopadih med policijb in redno vojsko.
Pijade in Vidmar
Šahovske drobtine
O V predzadnjem kolu jubilejnega turnirja v Ljubljani je Pirc premagal Smoljanovi-ča, prof. Gabrovšek Šiško, Preinfalk inž. Slokana in Puc inž. Levačiča. Remi sta končali partiji Bajec-Kržišnik in 'd. Gabrovšek-Krlvec. Prosta sta bila Benedičič in Mlinar. V odloženi partiji iz VI. kola je Benedičič premagal Mlinarja.
Panika v cerkvi sv. Terezije
KARAKAS (VeneauelaJ. 9. — V stari cerkvi 6v. Terezije je danes prisostvovalo verskemu obredu več tisoč oseb. Iz nepojasnjenih razlogov pa je med ljudmi nenadno nastala panika, ki je povanočila številne žrtve. Po prvih vesteh je bilo or gneči do smrti pomendranih 41 oseb, še mnogo več pa je ranjenih.
Verska konferenca v Moskvi
LONDON, 9. ■— Ruski patriarh Aleksej bo sklical prihodnji mesec v Moskvi versko konferenco, ki nai bi proučila vprašanje ohranitve miru na vsem svetu. Agencija Tass, ki je to vest razširila, dodaja, da bodo na tej konferenci soudeleženi predstavniki vseh verskih skupin v Sovjetski zvezi, med temi tudi Židje in budistu in da bodo povabljeni tudi delegati iz drugih držav.
PARIZ, 9. — V dobro obveščenih krogih se je zvedelo, da so Francija. ZDA in Velika Bri tanija pristale na nemško zahtevo. naj se policijske sile šestih držav, udeleženih v evropski obrambni skupnosti, postavijo pod nadzorstvo visoke oblasti za evropsko vojsko.
GUATEMALA. 9. — Zunanji minister je poslal zunanjim ministrom držav Srednje Amerike noto, v kateri predlaga ustanovitev bloka petih srednjeameriških republik za skupno odločanje o večjih mednarodnih vprašanjih.
v Parizu
KINO
V TBSTli
Rossetti. 15.30:	(Tesnoba*, ‘
Boyer in I. Bergmanu. „ Erceisior. 16.30: «Ekspres P Pekingu*, J. Cotien. _	,|k.
Naziooale. 16.00: (Don Can»» G. Cervi in Fernandei. Penice. 16.30: (Dolina nja», R. VValker in J D[“ _«( Filodrammatico. 16.00: (Za!** sanje* W. Chiari. ^ v Arcobaleno. 16.00: letijo*. A. Steel in D. »em-Astra Rojan. 16 30: prelaz*, S. Hayden m carr* ^ Alabarda. 16.00: (Zaročencu,
L. Sassoli in G. Cern. ^ Armoma. 15.30:	(Ljubezen
ugonablja*. Vi. dne«-Ariston. 16.00: (Mi, lo radi*, A. Blyttt in i-^Zv Aurora. 15.40: (Moj polP® “ pogubil* V. Relston. Garibaldi. 15.00: (Deri« tka*. J. Bergman.
Ideale. 16.00: (Veliki Pj**” Barrault in H. Perdnot. ^ Impero. 15.30: «Greh», &	&
Italia. 16.00: (Zaročen«*' “ soli in G. Cerv®.
Kino ob morju. I®-30 fvLjji, film po Shakespearovi Moderno. 16.00: (Beta1” jencev*.	.	t«ya>i
Savona. 15.00: (Nezvesto L. Darnell.	.
Viale. 14.30: «Kon—Tik“ v ci na glave*. _ .zbudit* Vittorio Veneto.
me, gospa*, L. Voung- _ c, Azzurro. 16.00: (Kleop^ Colbert. W. wmiam-Belvedere. 15.00: (ZgW*» la Custerja*, E.	pa*
Marconi. 16.00: (Sovraz®^, posluša*, S. Laurel, O-Massimo. 16.00:	(Cricn,
gled*.	.	tfrt
Novo cine. 15.30: (Dečki u Paals.
Odeon. 16.00: (Kralj Radio. 16.00: (Možje v-mestu*, S. Tracy, M. r
RADIO
J l«0»l,l)VA'fJfl COSK 'J.'««**
254,6 m ah U78 K« ČETRTEK, 10. apr4ia * (V
6.45 Jutranja glasba. jjF rotila. 7.15 Jutranja Sl3iU0l‘ Poročila. 13.45 Lal*f,
14.00 Arije in dueti iz oper. 14.35 Pojo BožoJ®
17.30 Simfonične koratn®^ p-Pesmi našega juga.	^
Ijenja in dela L. v. “3-je ’ 19.30 Poročila. 23.05 sti. 23.10 Glasba za
PARIZ, 9. — Moša Pijade, predsednik Mednarodnega odbora za mir, ki je bil ustanovljen lani na kongresu za mir v Zagrebu, in Josip Vidmar predsednik nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru, sta snoči prispela v Pariz, kjer bosta sodelovala na drugem zasedanju začasnega tajništva za iniciativo in zveze mednarodnega foruma za mir.
Zaposlitev presežka
evropske delovne sile
NEW YORK, 9. — Poročilo, ki ga bo glavni ravnatelj Mednarodne organizacije za delo predložil regionalni konferenci ameriških držav, omenja, da ameriške države lahko prispevajo k ohranitvi miru s tem, da zaposlijo presežek evropske delovne sile Omenjena konferenca bo od 17. do 30. aprila v Petropolisu v Braziliji.
V poročilu, ki bo glavni predmet razpravljanja, predlaga David Morse, naj bi delodajalci, sindikalne organizacije in vlade pretresali naslednje točke;
1. Izselitev in zaposlitev delovne sile za povečanje produkcije v obeh Amerikah in za omiljenje brezposelnosti v Evropi; 2. tehnična pomoč za izboljšanje življenjskih pogojev in socialne blaginje 30 milijonov domačinov; 3. smotrnejše izkoriščanje delovne sile in zemlje; 4. industrializacija in povečanje produkcije z uvedbo modernih delovnih postopkov.
306,1 m ali 980
1 K ST * *•
7.15 Poročila.	7.30
glasba. 11.30 Glasba ® 12.00 Novi svet. 13.10	.jolF
ga nekaj. 12.45 Poročila. ' bronyjev salonski kk'	i^
Debussy:	Spomlad,
Ritmična glasba za Poročita. 17.30 ta v c-duru. 18.00 Glas P 18.15 Glasbeno predavaj p Grieg: Suite HeberS-	$P'
venščina za' Slovence.Pš m pevci. 19.45 ?0C(ZZl ^'f. Slovenski zbori In Lahka glasba. 21.00	j*
■HMI
sove skladbe. 23.15
zazel, drama v 3 ljubljene melodije,
7E»i l’nffi01
7.45 Jutranja gl«*?;,. kester, 12.15 Operetfl»J 14.45 Gledališke	^ &Z
Glas Jamesa Meltona- .jjjj v Amerike. 19.35	fP
svetu. 21.00 Koncert. mor na glasba.
N I, « V B * 1C
327,1 nv, 202,1 ULlir 12.00 Operetne Pre*f fbfj Poročila. 12.40 13.15 Križem po J„ul^siet pesmi in plesu.
red orkestralne iaJ7r0>tl*. ke glasbe. 15.00 R°r „ 5It» Zabavna glasba. l5n3?jt0» ** |rf ba. 16.00 Iz dela In^, ^„ venski jezik. 16.15 c L,*. ‘ kvarteti. 17.10 L»hk* ffpVe Oddaja za žene. [^ov) llV diji Panča Vlatf^f'7*20 j'i violinist Ali DermfJ'r5 venske narodne. >*• , svet. 13.45 Veseli zy° Zjt» ,, 19.30 Poročila. glasba. 20.15 Arije oper. 22.00 Poročila
BOG:
—
ts.
Tfeigfcvt*
JANEZ vidu:
J
Tolminski kapitan je bi] že poročal patriarhu o vsem, kar se je bilo zgodilo. Pismi sta se križali Kljub temu je kozjebra-demu pisarju v svoje opravičilo narekoval novo pismo.
(Srečo in zdravje Vaši PrevzvlSenosti, mojemu stricu ta
gospodu!
Pismo, ki smo ga pisali Vaši Prevzvišenosti v zadevi, zaradi katere nas pozivate na odgovor, mora biti danes *e v Va--ih rokah. Zaradi tega tu ne bomo še enkrat obnavljali poteka dogodkov; lz našega poročila ln iz poročila naših nasprotnikov sl Vaša Prevzvišenost lahko ustvari vsaj približno sliko. Omejili se bomo le na zagovor, to pot pismen, če pa Vafai Prevrrlše-nost želi ln zahteva, se rade volje podamo na pot v Videm, da sprejmemo lz Vaših rok zaupanje ali grajo. Prvič: Križarska vojska, ki jo je bil privedel v Kobarid, torej na ozemlje, ki le bilo izročeno v naše varstvo, brez naie vednosti inkvizitor Fran-oesco de Clugia, je bila po večini sestavljena lz razbojnikov ta poulične drhali in torej m mogla služiti namenu, zaradi katerega Je prišla, marveč Je neubogljiva ropala po vasi. Dva mrtva In več ranjenih, ena hiia do tal ln ena do polovice požgana. Je edini uspeh te vojske. Res Je, da so posekali neko pogansko li-
po in zamašili studenec, katerega so domačini častili, toda s svojim ravnanjem so vaščane tako razdražili, da bi se bilo vpričo nas skoraj začelo neusmiljeno klanje, če bi ne bili na mestu pognali Oedadske vojske iz vasi ln pustili posadko vojakov za stražo. Drugič; Vikarju Fulheriju smo zaukazali, naj do nadaljnjega zapusti vas, zakaj spoznali smo, da ga ljudstvo silno sovraži in ga ima za vir vsega hudega. Nismo mu mogli jamčiti za njegovo življenje. Tudi smo izvedeli, da je Fulherij nevreden cerkveni služabnik. Nismo nasprotni, da se vikar Fulherij že jutri znova vrne v Kobarid, v to zadevo se več ne vtikamo. Tretjič: Da bi ne bili vaščani brez dušnega tolažnlka, smo Jim pustili duhovnika Primoža, ki Je domačin torej vešč jezika, In Imajo ljudje do njega veliko ljubezen tn zaupanje. Četrtič: iz-pustih smo dva pogana. Sterea, ki so mu rablji zmečkali prsni koš ta Je, kot smo Izvedeli, čez dva dni umrl, ln hčer, ki so ji pri mučenju opekli noge, da ne more stopiti nanje. Ta je baje kriva tudi nekega uboja. Ko ozdravi, pride zaradi zločina pred sodišče. Vse drugo je verska zadeva in bomo ukrenili, kakor nam bo zaukazano.
Vaša Prevzviseno&t naj bo prepričana, da smo vse to ukre-nili v dobri volji, da ščitimo pravico ln ubranimo hujše zlo. Ce je Vaša Prevzvišenost mnenja, da kot patriarhov namestnik v posvetnih zadevah ta tolminski kapitan nismo prav ravnali, pri-čakujemo ukora in kazni. Ce se pa Vaša Prevzvlšenost prepriča o nasprotnem, sl drznemo svetovati, da se pošlje v Kobarid cerkveni vizita tor. Ta naj preišče cerkveno stran tega vprašanja, po potrebi odstavi prejšnjega vikarja in nameeti novega ter prekliče cerkveni lnterdikt. Vaši Pre vzvišenosti predlagamo tudi, da se opusti vsako nasilje in se skuša z ljubeznijo vplivati na ljudi.
V globolti nadl. da najde to naše pismo Vašo Prevwiieno6t Pri najboljši volji in zdravju, smo Vam še nadalje vdani služabnik ta nečak
Antonio della Torre, tolminski kapitan >.
Kapitan ni rad narekoval pisem. Pri vsakem se je spotil. Toda zdaj ln vselej, kadar je šlo za to, da brani svoje ljudi pred vnanjimi napadi, se je strastno zavzemal za svoje pravice Izže-mal je tlačane, toda v svoji deželici je hotel biti neomejen gospodar.
Primožu pismo ni šlo tako gladko izpod rok. Hodil je od stene do stene, razmišljal in pri tem trpel muke. Stežka se Je odločil, kako naj odgovori Fulheriju. Končno je sedel, pisal in ni odložil peresa, dokler ni napravil zadnje pike.
(Prečastitemu gospodu in prijatelju Fulheriju d’01saria v Čedadu!
Želim Vam sreče in zdravja! Hvala za pismo, četudi me je navdalo z grenkostjo. Prepričan sem, da Vam je le hip narekoval očitek sebičnosti; med vrsticami čitam besedo; vsiljivec. Bog mi Je priCa. da si vikariata še v sanjah nikoli nisem poželel. To sem Vam nekoč že povedal. Vse. kar sem storil, sc je zgodilo po nagibu moje notranjosti. Isto bi storil tudi danes ali jutri. Da sem danes Vas začasni namestnik v vasi, nad katero je proglašen lnterdikt, ni moja krivda. To Ima na vesti kapitan Antonio della Torre, jaz sem le ubogal. Izjavljam, da nltl z mezincem ne bom zganil, da me kdaj potrdijo za vikarja, dohodkov se ves ta čas ne bom dotaknil. In če me bodo tudi hoteli postaviti na vaše mesto, se bom tega branil z vsemi močmi, predlagal kogarkoli, sluSal bom le patriarha ali njegovega namestnika. Odkrito pa povem, da žele v Kobaridu za vikarja človeka. ki pozna jezik ta ljudi. Morda sem se v kaki stvari nevede res pregrešil proti Vam, odpustite mi! Sprejmite še enkrat trdno zagotovilo, da Je bil očitek, ki me je najbolj zabolel, ne-osnovan. ta ga Vam zaradi božje ljubezni rad odpuščam, če se zaveste, da ste mi delali krivico ta ml s tem olajšate srce.
Sprejmite Izraz mojega globokega spoštovanja! Vaš brat v Gospodu
Primož*.
Duhovnik se je globoko oddahnil Znoj mu Je tekel po čelu.
H.
Patriarh je zaukazal cerkvenemu vizitatorju naj odide v Kobarid, kjer naj vse preišče glede kov, posebej glede vikarja Fulherlja- Poizve naj, te-D1 pripravljeni pokoriti se cerkveni postavi, in naj verfl*JL), meru odvzame cerkveni lnterdikt. Skliče naj tudi z°° poizve za mnenje ljudi o vikarju, katerega ^	A
stavi in nastavi novega. Vse to Je zaukazal patri ar ^ gob** ker si je rahlo očital, da bi bil moral že prej P°s‘a“ g^e vizitatorja, a ne inkvizitorja. Naročil je tudi, naj gpof*
Saj o pregovoriti za Kristusovo vero, a naj pri i*10 sile ali telesnega mučenja.
Dogodki tistih dni so globoko pretresli bilo več ne studenca. Gorazd je ležal pod ^gije i11 J* hčere ta nerojenega vnuka, njegova hiša J« blla cUpje,
Le Volkica je bila še živa, noge so ji bile zav^‘Lj0	P
bledla; (O, kako pojdem k poroki, ko me tako b° od sočuu ‘ A muk se ji je bil pomračil um. Vaščani so	boU
so gledali njene muke. 60 bili od Boga inkvjri kot kdaj prej. Le še malo, pa bi bila tekla kri. ^	^	je
Ko pa je križarska vojska morala zaP
ustiti
fSiV
la v Kobaridu ceta tolminskih hlapcev s * “vese^1L mirili. Cerkvenega vizitatorja so se celo raz -	^
vsa dela in prišli na zbor.	^	ki	V
Vsa teža očitkov je padala na Ekarja da je b ^ J del in si grizel ustnice. O Gorazdu so rekli deIjec P® djj i’ in vess mož, ki jim je rad pomagal. Lipo in ati; stili zaradi tega, ker jim vikar ni hotel P01”	da	j
točo, ki je ni hotel odgnati, pregnal pa J° M verJeP* besedo ta čarovnimi znamenji, zaradi česar njegova vera boljša.
(Nado
Glavni urednik BRANKO BABIC - Od« urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCH! M 6, Ul nad - telefon Jtev. 93-60« ln 94-638 — PoStnl predal 802 — UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA #. 20. - Telefonska *. 73-38 - OGLASI: od 8.30	12 In od IS K - Tel.
_ Cene oelasov: Za vsak mm vitine v širini I stolpca treovskl «0, fmanfno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mn, »rine 1 stolpca znvte v4tcog1a«rt oo 10	-	riška	Tiskarski	tavod	ZTT	-	Podrul:	Gorica	Ul	S	Pelltco	MI.,	Tel	11*2.	Koper.	Ul.	Battlstl	30la-l.	Tel	70
NAROČNINA: Cona A: mraečna 350. Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. Ijud. repub. Jugoslavija!
PoStnl tekofil raCun t* STO ZVU: ZatoSmStvo tr2a5ki»*a tiska, Trst 11.9374 — Za Jugoslavijo: Agencija defnokrat,CriegatlsKa Ljubljana Tyrteva 34 • tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaSkega